PROSVETNI
Štev. 12
LJUBLJANA, 24. JUNIJA 1955
Leto VI.
Urejuje uredniški odbor. Odgovarja Jože Zorn. Uredništvo in uprava Nazorjeva 3/1. Telefon številka 21-379. — Letna naročnina din 300.—. Štev. ček. računa 604-»T«140. — Tisk Časopisno založniškega podjetja Slovenski poročevalec.
DELAVEC
GLASILO ZDRUŽENJ PROSVETNIH DELAVCEV
10
let
pedagoškega o el a na stro-kovnili šolali
Če za katero šolstvo pri nas velja, da nima še dovolj tradicije, velja to gotovo za strokovno, k; se je razvilo šele po drugi Svetovni vojni. Le nekaj šol izvira še iz bivše Avstrije in staare Jugoslavije, do širokega razmaha srednjih strokovnih šoi, šol s praktičnim poukom in trimesečnih šol pa je prišlo šele po letu 1945.
Napredka šole in kvalitete dela pa si ne moremo zamisliti samo v organizacijskih ukrepih, pač pa tudi v pomoči psihologije in pedagogike. V strokovni šoli je pouk Izredno kompliciran in je pomoč pedagogike in psihologije posebno potrebna. Poglejmo nekoliko dejstev.
Pouk v strokovni šoli mora biti neločljiva celota s praiktič-nim delom. V teh šolah je teorija nujno dopolnilo praktičnega dela, ki služi, da teoretično dobro podkovan strokovni delavec proces dela bolje obvlada, kakor pa ga obvlada delavec, ki se priučuje v poklicu. Teoretični del pa je obenem krepitev splošne izobrazbe delavca, ki danes upravlja tovarno in je obenem udeležen neposredno v procesu dela. Kdor še danes meni, da se n. pr. vajenska šola sestoji samo iz borih 14 ur teoretičnega pouka, je v zmoti. Človek gleda strokovno šolo skozi prizmo predmetov, ki jih danes ta šola ima. Uresničitev osnovnega zakona strokovne šole — povezava teorije s prakso ~~ Pa ni lahko stvar. Za izvrši-*6v te naloge je potrebno Izpolniti ogromno pogojev. Zato is potrebna tudi pedagoška tradicija vsakodnevne izkušnje,
Pojasnitev in teoretska obdelava procesa priučevanja praktičnega dela, ki je, ali bolje rečeno, mora biti povezano s prakso v podjetju. Zato ne smemo biti nestrpni, če se nam v letih po osvoboditvi, ko smo postavljali organizacijske temelje strokovne šole, ta povezava doceiia ni posrečila. Povezanost je uspela le pri nekaterih vrstah šol, pri drugih manj. Zato se ne smemo plašiti mnenj poe-dincev, češ, da naša pedagogika še niti ni pristopila k reševanju teh problemov. Zdi se mi, da so predavatelji na strokovnih šolah ogromno razpravljali im še razpravljajo o pedagoških problemih. Te razprave so konkretno reševanje vzgoje in izobrazbe v naših strokovnih šolah. Nihče pa ne sme zahtevati, da bi naj predavatelji na, strokovnih šolah ta problem že rešili!. Zato nismo imeli niti ustreznega sistema poklicnih šol, niti zakonodaje, ponekod pa tudi premalo izkušenj.
Proces osvajanja znanja praktičnega pouka je teoretično še neobdelan problem. Zato so metode priučevanja naših vajencev šibke, zato mnogo vajencev zgublja veselje do poklica, uče-, nje pa se po nepotrebnem zavlačuje. Prenašanje znanja od mojstra na vajenca ni golo »prekladanje« spretnosti piljenja, žaganja, vrtanja, skoblanja itd., pač pa je poseben proces, kr sloni na osnovnih pedagoških principih ter poznavanju vajenca kot pubertetnika z ozirom na njegove večje alt manjše sposobnosti in zahteve poklica, ki se ga uči.
Pri vzgoji strokovnih kadrov gre za dvoje: da bo kadra dovolj v poedinih poklicih in da bo strokovno na višini. Razpravljanje o številu kadra prepustimo tistim, ki so odgovorni za starostni sestav v podjetjih in strokah. Spregovorimo pa nekaj o kvaliteti.
Kvaliteta kvalificiranega kadra, ki se vzgaja v poklicnih šolah in delavnicah, zavisi:
a)	Od uspešno izbranega poklica. V takem primeru so sposobnosti vajenca ustrezne zahtevam poklica. Intelektualne in karakterne sposobnosti, o čemer ni tu mesto, da bi podrobneje razpravljali, so za delo v poklicu odločilne važnosti.
b)	Od uspešnih metod priuče-vamja. Kako znajo mojstri prenašati znanje na bodoče delavce, kako predavatelji skušajo teorijo vskladditd v šoli z zahtevami praktičnega dela in koliko jim sedanji šolski sistem to *4>k>h omogoča.
c)	Od socialnega okolja, ki lahko v ogromni meri pomaga, S a se delo v poklicu razvija v tisto smer, kakor j® potrebno. Povezanost šole, doma, delavnice in organizacij, v katerih deluje učenec, so dale najbolj-*e rezultate.
d)	Od ustrezne stopnje znanja predavateljev v zadevah P«-<ta®Qigike in psihologije, meto-% dfela ia ustrezne mere pripravljenosti za reševanje takih
problemov, ki so nagte-povezani z delom, organi-
zacijo in napredkom pedagoške teorije v šolah.
e)	Od šolske tradicije, ki te izkušenj procesa poučevanja in povezovanja teorije s prakso gradi vedno boljše metode dela v poklicni šoli. Morda je to najšibkejša točka naše poklicne šole. Razdobje nekaj let v razvoju tako ogromnih in zahtevnih nalog ne pomeni mnogo, če pomislimo, da se nekatere šole še danes bore za svoj obstoj.
f)	Od delovnih pogojev — ustreznosti orodja in strojev, o čemer ne bom podrobneje razpravljal.
To so nekateri vidiki, ki so jih imeli predavatelji in razne strokovne crganizacije pred očmi, ko so pričeli proučevati tiste naloge, ki naj hi zagotovle uspešnejšo pot izobraževanja in vzgajanja bodočih kadrov kvalificiranih. delavcev v poklicni šoli.
Da pa ne ostanemo samo pri teoretičnih ugotovitvah, zato na kratko naštejmo tista dejstva, ki potrjujejo, da je pot začeta, da se postavljajo temelji za proučevanje vzgojnega in izobraževalnega procesa v delavnici in poklicni šoli.
1.	Za čim širše poglabljanje učiteljstva na poklicnih šolah je bilo organiziranih mnogo tečajev, na katerih je bila obravnavana politična, strokovna in pedagoško-psihološka problematika. Tečaji so bili dobro obiskani, kar priča, da so bili predavatelji teh šol zelo zainteresirani na problemih, ki so bili proučevani.
2)	Kongres pedagogov na Bledu je posvetil problematiki vzgoje strokovnih kadrov dobršen del. Smer dela, ki je bila usvojena, prihaja danes v življenje.
3)	Predmetne komisije na šolah, ki so pretresale metodične in strokovne probleme, so dale plodne rezultate. Prepričan sem, da so v zametku marsikje osnovne, postavke za bodoče me-tcd.ks strokovnih predmetov.
4)	Menim, da je pri nas začeto novo poglavje v poklicnem šolstvu s proučevanjem problematike delavniškega pouka. Mojstri, ki se z učenci zelo trudijo, so v industrijskih šolah sprejeli osnovna načela metodične poti pri praktičnem delu. Lahko trdimo, da je poučevanje praktičnega dela v industrijski šoli na najboljši poti, da so že ustvarjene osnove za metodiko praktičnega pouka. Lahko trdimo, da te šole ocenjujejo z objektivnimi merili izdelke svojih učencev, čeprav lestvice ocenjevanja od 1 do 100 točk niso povsod enotne, kar pa je krivda sedanjega sistema šolanja in neenotnosti profilov strokovnega kadra te poedinih poklicev. Metodična pot osnovnega praktičnega tečaja industrijskih šol je toliko napredovala, da je potrebno le zbrati vse izkušnje, opisati gibe pri poedinih operacijah, zabeležiti postopnost, skratka, teoretično jih obdelati. V informacijo le toliko, da posebna komisija to tudi že vrši. Povedati pa je potrebno še to, da bo to delo ogromen doprinos k strokovni vzgoji vajencev sploh in da je to ne le šolski problem, pač pa gospodarski in vzgojni obenem.
5)	Ker pa je bilo potrebno izvedeti vsaj nekaj o psiholoških faktorjih, id vplivajo na vzgojo in izobrazbo bodočih kvalificiranih delavcev. Zvedeti v kakšnem okolju ta mladina živi, kaj nanjo vpliva, kako se formira itd., je Združenje pokrenilo širšo anketo o teh vprašanjih, ki je zajela skoraj eno tretjino vseh vajencev in učencev šol s praktičnim poukom v LR Sloveniji. Podobno anketo z izredno zanimivimi podatki je obdelal tudi MLO Maribor. Obe anketi sto bili koriščeni kot material za proučitev nekaterih pedagoških problemov te mladine.
6)	K temu je prav da omenimo še anketni material, ki ga je ob sodelovanju poklicnega šolstva izvedla Obrtna zbornica LRS.
7)	Leta 1949 je pričel izhajati »Zbornik pedagoških člankov«. Vsako leto izide drobna knjižica, ki vsebuje članke s področja različnih strokovnih predmetov, vzgoje, pouka, metodike dela itd. Do danes je izšlo okoli 85 člankov za razna področja. Omeniti je, da so med njimi področja, ki so pri nas sploh prvič načeta in kažejo vneto prizadevanje mojstrov, tehnikov. Inženirjev, učiteljev in profesorjev na strokovnih šolah za napredek in boljši uspeh.
3) Znano je, da je pri nas vzgoja za poklic zelo šibka. Zato so lan! in predtajnhtfckn izvedli predavatelji strokovnih Sad prvo akcijo, da bi raaširtlt Ob-
zorje o poklicni usmeritvi mladine, ki vsako leto stopa iz splošao-izobraževalnih šol v poklice. Ta prizadevanja niso bila zaman. S tem je bilo izvršeno ogromno delo, kt je imelo, brez dvoma zelo velik vzgojni in izobraževalni pomen. Posledica tega je bila ta, da se je vedno trdneje pričela uveljavljati zahteva, da se mora mladina vzgajati tudi za poklic. Vzgoja za poklic je ogromnega družbenega in gospodarskega pomena za državo, kakor tudi za srečo poedinca. Pravilno izbran poklic, ki ustreza zahtevam otrokovih sposobnosti in nagnenjem ima za posledico zadovoljstvo človeka na delovnem mestu, večjo storilnost in zmanjšanje obratnih nezgod, ki nas stanejo letno težke milijarde dinarjev.
9) V zadnjem letu je Združenje učiteljev in profesorjev strokovnih šol pokrenilo analizo ustreznosti vzgoje in priuče-vanja v vajenskem sistemu in v sistemu šolanja kvalificiranih delavcev v šolah s praktičnim poukom. Zaključki, ki bodo služili ne le teoretičnemu obravnavanju vzgoje strokovnih kadrov, pač pa tudi praksi, bodo posredovani gospodarstvu, da jih uporabi pri vzgoji novih kadrov.
Lahko bi naštevali še. Toda samo toliko k zaključni ugotovitvi: za uspešno in študijsko obravnavanje vzgoje bodočih strokovnih kadrov je bilo treba dati nekaj osnov. Te sestoje iz drobnih prispevkov in širše izdelanih nalog. Zato bodo verjetno bodoče naloge in koraki laže izvedljivi, saj bodo na razpolago nujno potrebni elementi, ki so zrastli preteklo leto.
Ta skromen doprinos, ki je skopo zajel le nekatere naloge, s katerimi so se ukvarjali pedagoški delavci na poklicnih šolah, naj potrdi, da je to močan korak v proučevanju pedagoške problematike strokovne šole in da so z uspehom postavljeni elementi za proučevanje širših nalog.
Bertoncelj Ivan
TAKO JE NASTAJALA NAŠA ŠOLA
Naše šole med NOV v Benečiji
Povsod po Primorski se je slovensko ali, kot smo ga takrat imenovali, partizansko šolstvo v letih 1943, 1944 in 1945 začelo zelo intenzivno razvijati prav »ta pobudo ljudstva samega. Italijanski šovinizem in pozneje fašizem je v teh predelih vršil svoje razdiralno delo le krajšo dobo, to je od leta 1918. Težje pa je bilo naše delo v Benečiji, kjer je potujčevanje naših slovenskih rojakov trajalo Se preko 80 let. Pri tem mislim na kraje, ki so Se v času avstro-ogrske monarhije pripadli Italiji. Predeli, kjer se je slovenščina in nacionalna zavest ohranila pri Benečanih prav do današnjih dni, so kraji, ki so ekonomsko zelo slabi. Italijanski šovinizem prav do prihoda fašizma niti ni imel preveč interesa prodirati v te revne hribovske beneške vasi. Drugačno stanje za naše slovenske rojake pa je nastopilo s prihodom fašizma. To ljudstvo, ki je bilo zelo odvisno od bogatejše doline, kjer pa je bila slovenska beseda stalno preganjana, je ohranilo svojo nacionalno zavest. Značilno je za nekatere predele vzhodne in zaipadne Benečije, da so starejši ljudje v letih 1943 in 1944, ko sem jih spoznal, govorili po slovensko, pri uporabi številk pa so uporabljali v slovenskih stavkih tudi italijanščino. V cerkvah so rabili slovenske molitvenike, na poti domov pa govorili mešano italijansko in slovensko.
Starejši so se spominjali po pripovedovanju 'očetov in mater bivše Avstrije, a manj so poznali staro Jugoslavijo in razmere v njej. pri mlajših je
(potovanja in Cetovanja
Zaradi zaposlenosti članov Komisije za zveze s tujino pri Centralnem odboru Združenja učiteljev in Združenja profesorjev Jugoslavije pri pripravah za kongres obeh Združenj v Opatiji ni bilo mogoče pravočasno izvršiti izbiro prijavljenih članov za potovanje v inozemstvo. Izbira je bila še težja zato, ker se je javilo večje število kandidatov, kot je bilo predvideno. Udeleženci za potovanje so obvestila Centralnega odbora iz Beograda medtem že dobili, z obvestilom o potovanju so prejeli »uputni-ke« in formularje, katere naj takoj izpolnjene vrnejo Komisiji v Beograd.
Skupine bodo odpotovale kot sledi:
1.	Skupina za MENTON:
1.	julija ob 16.20 uri iz Zagreba z Direct-Orientom. Skupina bo v Milanu prestopila in odpotovala
2.	julija ob 18.18 uri proti Genovi in bo prišla v Menton 3. julija zjutraj.
2.	Skupina za PARIZ;
Skupine bodo odpotovale iz Beograda s Simplon-Orient Expres-som vsakokrat ob 23.15 uri;
I. skupina: 13. julija;
II. skupina: 20. julija;
m. skupina: 27. julija;
IV.	skupina: 3. avgusta;
V.	skupina: 10. avgusta.
3.	Skupina za LONDON: Skupina za London (Reading in Brightan) odpotuje iz Beograda 14. julija ob 9.30 uri z Jugoslavi-ja-Espressom. ,
4.	Skupina za GRČIJO:
Skupine odpotujejo te Beograda z Balkan-Expressom vsakokrat ob
■ 14.50 uri in to:
““l. skupina: 3. julija;
H. skupina: 10. julija; .
EDI. skupina: 17. julija;
IV. skupina: 24. julija;
v. skupina: 31. julija;
VI.	skupina: 7. avgusta;
Vir. skupina: 14. avgusta;
Vm. skupina: 21. avgusta.
5.	Skupina za BORTH (Wels): Skupina mlajših učiteljev in profesorjev ter študentov za Borih odpotuje te Beograda 2. julija ob 9.30 uri z Jugoslavija-Ejcpressom.
Potne liste in vozne karte za inozemstvo za vse udeležence bo imel vodja skupine.
Udeleženci potovanj morajo sami kupiti vozne listke od kraja bivanja do meje in nazaj, &ku-Pini pa se morejo priključiti na železniški postaji, ki jim najbolj odgovarja.
SKANDINAVIJA
Komisija Združenja prosvetnih delavcev za zveze s tujino se oprošča, ker mora odpovedati najavljeno potovanje v Skandinavijo.
Potovanje mora Komisija odpovedati zato, ker je skandinavska organizacija, ki bi morala
potovanje organizirati, sporočila, da ne more zbrati dovolj pri-javljencev za zamenjavo.
LETOVANJE V SPLITU
Komisija za zveze s tujino pri Združen'« prcsvetnih delavcev Jugoslavije bo tudi letos pripravila internacionalno letovišče za letovanje prosvetnih delavcev in njihovih družin te naše domovine im inozemstva. Tako letovišče bo v
SPLITU — Dom učiteljske škole — Lovreteka ulica 9.
V sobah je po 3 in 6 postelj; prehrana v domu. Možni so teleti v Trogir, Solin, Brač, Hvar itd. po želji gostov.
Cena za dnevni penzion (stanovanje in pretirana) din 400.—
Letovišče sprejme 80 oseb in bo poslovalo od 1. julij a do 20, avgusta 1955.
Letovanje je možno najmanj za teden dni, lahko pa se podaljša še za teden dni. Prihod in odhod te letovišča je vsak petek in to: L, 8., 15.. 22. in 29. julija in 5. in 12. avgusta. Zadnja skupina bo letovala en dan več, to je do 20. avgusta.
LETOVANJE V LJUBLJANI
Enako Internacionalno letovišče bo tudi v
LJUBLJANI — Gostinska šola
— Privoz 11.
Stanovanje in prehrana bo v Internatu Gostinske šole. Pripravljenih je osem sob s po 4 posteljami in 4 sobe s po 2 posteljama. Možni so izleti po želji gostov do Postojne, Bleda Slovenskih Alp in slično.
Cena dnevnega penziona (Stanovanje im prehrana) Je 410.— dinarjev.
Letovišče ho odprto od S. Julija do 3. septembra. Letovanje je možno najmanj teden dni, se pa lahko podaljša še za teden dni. Prihod in odhod v letovišče bo vsako nedeljo in to: 3., 10., 17., 24., 31. julija in 7., 14.. 21, im 28. avgusta.
Prijave za letovanje v Splitu in Ljubljani pošiljajte na naslov: Komisija Udruženja prosvetnih radmika Jugoslavije za veze sa inostranstvom Beograd, Kralja Milutina 66, poštanakl fah 310, telefon 33-585.
Cim prejme udeleženec obvestilo, da je rezervacija sprejeta, mora plačati predujem za leto-vavanje din 1.050. — na tekoči račun Komisije štev. J031—T641. Vsota din 1000.— bo dostavljena upravi letovišča, din 50.— pa obdrži Komisija za administrativne stroške. Ostali znesek za letovanje se vplača pri upravi letovišča.
Udeležencem priporočamo, da Izkoristijo del dopusta v Ljubljani, drugi del dopusta pa v Splitu.
Komisija Združenja prosvetnih
delavcev Jugoslavije za zveze z inozemstvom.
i
PROŠNJA IN POZIV
Naročnike »Prosvetnega delavea«, ki so prejeli pomotoma
po 2 Izvodu žtev. 11, prosimo, da tako} vrnejo 11zvod - z označbo na naslovnem listku »NAZAJ«.
Upceva.
bilo poznavanje slovenskega jezika in razmer prt nas še bolj šibko. Vsi so pa zelo malo poznali vsebino borbe, ki smo jo začeli v letih 1941 v Jugoslaviji. To borbo so spremljali zaradi fašistične propagande v začetku z nezaupanjem in so precej oportunistično čakali, kakšen bo konec. Razmere so se pa pričele počasi izboljšavati, tako, da smo v letih 1944 in 1945 lahko ie govorili o vključitvi celotne Benečije in še dela Furlanije v našo enotno borbo. Njihova nacionalna zavest je porastla in prišli so do spoznanja, da so se jim v vsej njihovi preteklosti godile velike socialne krivice.
Seveda je bilo pod takimi pogoji začeti s šolstvom v teh krajih zelo težko. Ako bi imeli takrat na razpolago številčno dovolj politično in strokovno izvežbanega učiteljskega kadra, bi se ta proces nekoliko laže in hitreje razvijal. Sicer nam je povsod na Primorskem primanjkovalo učiteljstva, ki bi dobro poznalo specifične razmere teh krajev, prav za te predele pa takega učiteljstva sploh nismo imeli. Kar je pa bilo tu naših prosvetnih delavcev, so pod neverjetno težkimi okoliščinami vršili svoj posel, ki so ga dnevno ovirali Nemci in razni kvisUngo'vci, ki so se proti koncu naše borbe natepli v te predele.
Prvi prosvetni referent Za-padno-primorskega okrožja, kamor je spadala vzhodna in zapadna Benečija, je bila tov. Dunja, poklicna učiteljica z italijanskim učiteljiščem, kar je razvidno iz dopisa sekretarja tov. Dujc Albina-Jaka Z dne 9. 8. 1944, a prvi okrožni šolski nadzornik, ki je nastopil službo 19. S. 1944 je bil v tem predelu tov. Saša Dominko, ki je 28. 10. 1944 poročal Pokrajinskemu NOO za Slovensko Primorje tole:
»V vzhodni Benečiji deluje samo ena šola in to v Obor-čah, v ostalih krajih so delovale in deloma še delujejo fašistične šole, ki smo jih sicer prepovedali, a kljub prepovedi delujejo nekatere šole še dalje. Uporabili fcomo vsa sredstva, da prisilimo tudi te šole, da prenehajo z delom.«
Pripomniti moram, da smo v vseh krajih, kjer je bila postavljena naša oblast, prepovedali delovanje vseh šol, ki so se podrejale organizacijsko in vsebinsko okupatorju. Naše mnenje je bilo, da je bolje, da taka šola ne deluje.
Ze 29. 10. 1944 je prevzel posle šolskega nadzornika Zapadno-primorskega okrožja tov. Oskar Venturini, bivši šolski nadzornik novomeškega okrožja, ki ga je na to mesto imenoval in poslal SNOS. V poročilu 4. 4. 1945, ki poroča o šolstvu po posameznih okrajih, pravi med drugim: »Po prihodu tovarišev iz Srednje-prlmorskega okrožja je sedaj odprtih v Benečiji že šest šol. Šole obstojajo v sledečih krajih: Platac, Topolovo, Kras, Dreki, Lombaj in Klodič. Pouk je dvojezičen. Obisk je v vseh krajih dober, razen v Drekih, kjer se še ni ugotovilo vzroka. Da bi se odprla šola, prosijo tudi druge vasi, vendar se trenutno tej prošnji ne more ugoditi, ker ni na razpolago učnega osebja.« Ko ugotavlja razmere v Benečiji, pravi med drugim:
»Razmere v Benečiji so še vedno zelo težke in le polagoma se da prodirati. Vsaka malenkost spravi domačine iz tira in treba je zopet časa in potrpljenja, da se jih zopet vpelje. Do sedaj smo uspeli v toliko, da ne nasprotujejo šoli. Nasprotno, v nekaterih krajih, ki so prve dni napodili učiteljico s kamni in naščuvali nanjo pse, so se razmere v toliko spremenile in izboljšale, da prihaja v šolo redno 30 otrok brez kakega pritiska. Z otroci govori učiteljica v slovenščini, jim popravlja izraze, jih uči slovenskih pesmi, iger itd. Naše učiteljice posvečajo prebivalstvu zelo veliko pozornost. Približajo se mu ob vsaki priliki, na polju, pri ognjišču, bolnem otroku itd. S tem so se zelo približale Benečanom.«
Pod kakšnimi pogoji je učiteljstvo delalo, bo pokazal del dnevnika, Jci ga je pisala v Vzhodni Benečiji tovarišica Marija Rutar-Vlasta.
»Danes sem prispela v beneško vasico Platac, kamor sem bila poslana, da s tov. Danico organizirava šolo. Njo tem dobila na okrajnem ko-
miteju, ravno se je vrnila iz vasi Debenje, kjer je obiskala neko učiteljico, oportunistično in sebično osebo, kakršno je večinoma vse dosedanje tukajšnje učiteljstvo ...Za danes sva se nastanili pri N. Z. Pri večerji sem dvema domačinkama čitala Titov govor, kateremu sta sledili z velikim zanimanjem.
V šolo je prišlo pet otrok. Že sta se prva dva hotela vrniti, ko sem ju opazila. Punčka me je veselo pozdravila, fant je vodil s seboj velikega psa ter me preplašeno pogledal. Ne da bi spregovoril besedo, jo je ucvrl po klancu nizdol in se ni dal več do-klicati. Punčko sva peljali v razred, ji dali zvezke ter rekli, naj poizkuša pisati. Videla sem, da jih je poprejšnja učiteljica učila črke napačno zapisovati. Cez nekaj časa se je dekletce ponudilo, da gre klicat še druge, če ji dovolim. Tekla je vso pot do svoje vasi in kmalu pripeljala s seboj ubežnika in še eno punčko. Nato so se vsi z veseljem lotili pisanja. Dečki iz Plataca so hodili razgrajat pred vrata, a ko sem šla odpirat, so se razbežali na vse strani. Enega izmed najhujših sem vprašala, zakaj ne pride, pa mi je rekel, da bo prišel naslednji dan, ako mu dam knjigo. Isto željo so izrazili ostali.
Tudi danes sta prišla dva učenca. Sedaj je šola že podobna pravi. Seveda ni število šestnajstih učencev nikakor zadostno za okraj petih vasi, toda to število je zrastlo v pičlem tednu za več kot polovico in to se lahko šteje za majhen uspeh.«
Kako se je godilo okrožnim šolskim nadzornikom in pod kakšnimi pogoji to delali in
kako smo »uradovali« z njimi, naj nam pove tale del poročila okrožnega šolskega nadzornika tov. Oskarja Venturinija:
»Z ozirom na Vaš predlog za sestanek sem mnenja, da bi se, če ni zadeva prav nujna, vsaj za nekaj časa še odložilo in sicer zaradi izredno težkega prehoda preko Soče. Od kar sem tu, sem šel že trikrat preko, a še nikoli s tol;u: težavami in trplj zadnjič, na božični sva z Dominkom p tečaj na Bovško in	i
minico kmalu utor zadnji trenutek nam rešiti ga iz objemov ooce.«
S tem prispevkom sem imel namen, da prikličem učiteljstvu v spomin, da v tistih težkih dneh tudi učitelji nismo izpustili nobene prilike, da bi svetu ne dokazovali do kje so naše meje. Naše šole so se odpirale na najbolj zapadnem delu naše lepe domovine. In tudi tu je naš aktivist učitelj pokazal vso svojo žilavost in. odpornost. Njegovi uspehi res niso bili veliki, če jih merimo z današnjimi merili. Toda vrednost njegovega dela v tistih dneh, ko je budil in pojasnjeval tem našim bratom njihove pravice in budil njihovo nacionalno zavest, ki je tekom let pod pritiskom tujca zaspala, je bila ogromna.
Ljudje so se začeli zavedati krivic tako socialnih kot nacionalnih in prepričan sem, da bo nekoč le prišel trenutek, ko se bo njihova želja uresničila, to je da bodo poslali svobodni ljudje, ko jim nihče ne bo kratil njihovih pravic, ki so jim bile vzete s krivično m^ejo, ki so jo proti njihovi volji začrtali drugi.
Z. H.
Učiteljski tečaj v Soči
V zahodno primorskem okrožju je bilo šolstvo v drugi polovici 1944. leta že v popolnem razmahu. Skoraj ni bilo večje vasi, da bi ne imela svoje šole. Kjer ni bilo šolskega poslopja, so si mladinci in pionirji poiskali primeren prostor, izvolili najsposobnejšo mladinko in začeli s poukom. O pouku o pravem smislu seveda ni govora. Za tedanjo dobo in za naše primorske vasi, ki so hrepenele po slovenskem čtivu m po slovenski besedi pa je ta začetek pomenil mnogo. — Oktobra 1944 sem obšel vse šole v okrožju. V glavnem je bila na šolah velika večina domačega pomožnega učiteljstva, brez posebne izobrazbe. Bili so le polni narodnega navdušenja, polni ljubezni in volje do izobrazbe. Marsikatera »učiteljica« je komaj obvladala štiri računske operacije. V njihovih zvezkih (dnevnikih), pa tudi na tablah sem često naletel na nemogočo slovenščino. Izražala pa je kljub temu vse, kar so one in mladina čutili. Po pouku sem se običajno zadržal na šoli, se pogovarjal z učiteljico, ji na lep način nakazal najvažnejše napake, ji pripravil snov in razpored dela za nekaj tednov naprej in podobno. Kako so nam bile hvaležne te naše prve učiteljice za vsak nasvet, za vsako drobtinico, ki smo jo jim nudili. Vsaka teh deklet je pa na koncu le zaprosila, če bi se dobilo lahko vsaj kako knjigo. Da bi delno odpo-mogli tej veliki potrebi, smo organizirali konec decembra Mdnevn tečaj v Soči na Bovškem. Kraj sam je bil zelo od rok, oddaljen, in za marsikoga zelo težko dostopen, ker je moral preko sovražnikovega ozemlja, če je hotel priti v sotesko soških korit, v sotesko pod Triglavom. Iz varnostnih razlogov smo svetovalni vsem, naj ne potujejo v večjih skupinah.
Z menoj sta odšli dve tovarišici in en tovariš. (Rot Marija - Dunja, Jerše Pepca in Dominko Saša). Okrog poldne smo se odpravili na dolgo pot. Ob 8. uri zvečer smo bili na livških Ravnah. Tu je bila kurirska Staniča, ki je vsakodnevno vzdrževala zveze z edi-nicami onstran Soče. Zamudili smo za nekaj minut. Kurirji so že odšli. Nismo si delali prevelikih skrbi. Vedeli smo, da moramo čez Livek do Merskega in tu čez Sočo, ki se prav tu razširja in teče v dveh rokavih. Sklepali smo, da mora biti plitva in da ne bo težko prebroditi. — Na Ravnah smo te odpočili in dobri ljudje so z nami delili svojo skromno večerjo, krompir in skuto s toplim mlekom.
Okrog 10. ure smo odšli. Nagib smo se spustili po strmih pašnikih proti Soči. — Skozi Mersko vodi tlakovana cesta, ki veže Tolmin—Kobarid—Bovec. Vzporedna cesta veže Tolmin s Kobaridom tudi na drugi strani Soče. Kako lepo bi bilo, ko bi mogli peš do Soče po tej lepi gladki cesti! V Tolminu, Kobaridu, Bovcu in v vseh vmesnih vaseh pa so bile sovražnikove postojanke in na cesti stalno patrulje, peš in v »kamionettah«.
Ko smo se približali Merskemu in glavni cesti, katero je bilo treba kot prvo oviro prekoračiti, smo se dobrih 100 metrov prej porazdelili na primerno odstojanje in se po prstih bližali cesti. Preden smo stopili na samo cesto, smo zagnali še pest kamenja, se stisnili ob mejo in napeto prisluškovali. Vse tiho. V naglem diru prekoračimo cesto in se izgubimo med grmovje. Dobrih 50 metrov pod cesto se vije Soča v dveh strugah. Vsaka je široka okrog 50 metrov. Nebo je bilo jasno, polna luna nas je spremljala, v iderskem. zvoniku je udarjala stolpna ura polnoči. Bilo je 24. decembra. Nihče ni spregovoril. Posedli smo v ledeno travo in se začeli naglo slačiti in tlačiti obleko v nahrbtnike. Le Saša sedi nepremično in se ne gane. Vsi smo vedeli, da je bolan. »Kaj čakaš?« »Ne bom se slekel, strašno me trese mraz!« »Mene pa vročiita poliva,« mu ostro odvrnem in ukažem, da se takoj sleče. Slekel st je le čevlje in hlače, pa še tega ni hotel strpati v nahrbtnik. Stal je pred nami, čevlje v eni, hlače v drugi roki, z obema pa si je tiščal privzdignjeno suknjo. Bil je prepričan, da bomo bredli le do koten. — »Naprej!« in pod bosimi nogami je zaškrtal led. Drug za drugim smo zabredli v Sočo. Dunja je bila nekje ob Soči doma. Zato si je laJ stila pravico, da prva stojii vanjo. Zanjo sem šel jaz, ki sem držal za roko najmlajŠo in najmanjšo Pepco, kot zadnji pa je šel Saša. Ostro je rezala ledeno mrzla Soča, vendar nihče ni ne vzdihoval, ne stokal. Verjetno pa smo na tihem preklinjali Nemce in belč-ke. Dunja se je pred mano vedno bolj pogrezala. Voda ji je segala že do pazduhe in roke je stegala visoko v zrak. Komaj se je upirala toku vode. Nekajkrat me je resno zaskrbelo. Tudi Pepco sem le s težavo privlekel na drugi breg. Počasi je capljal za nami Saša. To je bila šele prva struga in pred nami širok, od luninega svita razsvetljen prod soškega peščenca.
(Nadaljevanje na 4. stranr)

Resolucija II. kongresa Združenja profesorjev Jugoslavije
Demokratizacija Šolstva im prosvete je v zadnjih treh ieitih dosegla visoko stopnjo. Sotski im prosvetni organi dobivajo vedno bolj družbeni značaj. Po zaslugi republiških, mestnih in okrajnih svetov za prosveto in kulturo je vključenih v prosvetno in šolsko organizacijo veliko državljanov, med njimi tudi prosvetnih delavcev. S pritegnitvijo vedno večjega števila prosvetnih delavcev k reševanju prosvetnih in šolskih problemov v stalnih ali začasnih komisijah, posvetovanjih, s formiranjem grup za razne probleme, postajajo ti organi javna tribuna za razpravljanje splošnih šolskih in prosvetnih problemov. Široko razpredena diskusija med profesorji in predmetnimi učitelji o delu in karat.kte.rju sveta za prosveto in kulturo je poleg drugih faktorjev prispevala k utrditvi in uveljavljanju prosvetnih organov in k izboljšanju njihovega lika kot družbenega organa.
Naše Združenje je prispevalo delež k ustvarjanju in formiranju šolskih odborov, ki predstavljajo ogromen korak pri povezovanju šole z družbenim življenjem. Plodovite diskusije v vseh forumih našega Združenja so mnogo prispevale k raz-čiščenju temeljnih vprašanj, od katerih zavisi družbeni značaj šolskih odborov. Naše Združenje je prispevalo k izdelavi načrta Zakona o družbenem upravljanju, ki ga je letos uzakonila Zvernna ljudska skupščina.
Plenum centralnega odbora našega Združenja kot tudi pedagoški tisk sta opozarjala na nujnost vsklademja šolskega sistema, pouka in njegovega izvajanja z bolj razvitimi potrebami naše družbe, da bi dosegli v šolah čim ceiotnejšo vzgojo in izobrazbo mladih pokolenj, ki bodo morale nadaljevati z izgradnjo socialistične družba. Naše Združenje si je prizadevalo z?, formiranje strokovnih ustanov v zveznem in republiškem merilu, ki bodo zbrale najbolj navdušene in najbolj izkušene prosvetne delavce za dvig in napredek pouka, za vzgojo bodočega šolskega in prosvetnega kadra v naši državi, za proučevanje izkušenj v šolstvu in prosveti v razdobju graditve soicalizma in
naprednih šolskih, učnih in pedagoških stremljenj v tujih državah.
Po prizadevanju tudi našega Združenja je ustvarjeno neko jedro profesorjev in učiteljev.
stvenega materializma. Društva so si prizadevala, da bi razvila čim širšo dejavnost profesorjev in predmetnih učiteljev pri reševanju šolskih in vzgojnih problemov ter kulturne politike.
V odmoru pred kongresno dvorano hotela »Palme«
ki se prizadeva, da bi prepojilo šolo s čimbolj naprednimi metodami v pouku in vzgoji in na ta način vneslo vanjo duha ljudske revolucije in izgradnje socializma. Taka dejavnost profesorjev in predmetnih učiteljev prehaja vse bolj že kar v določeno gibanje, ki bo dalo znaten delež k preoblikovanju šolstva.
Centralni in republiški odbori našega Združenja so uspešno sodelovali z državnimi organi pri sprejemanju zakonov, uredb, pravilnikov in drugih zakonskih predpisov. V triletnem delu so se naša društva uveljavila, mnoga od njih pa so postala viden faktor v kultumo-prosvetnem delu okraja in mesta.
Med profesorji in predmetnimi učitelji se vseboij razvija borbenoist za zmago naprednih principov in metod v pouku in vzgoji. Večina profesorjev in predmetnih učiteljev dela z navdušenjem in požrtvovalnostjo.
Društva so prispevala znaten delež v borbi proti misticizmu, praznoverju, idealističnemu pojmovanju in predsodkom in so mnogo naredila, da bi bil pouk čimbolj prežet z duhom znan-
Slovenski delegati Združenja profesorjev s sekretarjem SPK LRS tov. Vodopivcem
Mnoga društva so zelo živo nastopala proti raznim malomeščanskim pojmovanjem, ki so se od časa do časa pojavljala v raznih oblikah.
Naša društva so sodelovala z ostalimi društvi prosvetnih in kulturnih delavcev pri pospeševanju raznih šolskih, prosvetnih in kulturnih problemov.
Centralni odbor našega Združenja je izpolnil nalogo, ki mu jo je določil Ustanovni kongres glede na ureditev nepravilno,sti, ki so se zgodile pri prevedbah profesorjev in predmetnih učiteljev na nov plačilni sistem.
Naše Združenje je ustvarilo čvrste vezi z vrsto mednarodnih in narodnih organizacij prosvetnih delavcev, ki so bile osnovane na principu demokracije, ohranitve miru v svetu in v spoštovanju narodne neodvisnosti in suverenosti vsake države.
Poleg vidnih uspehov so naša društva in njihovi člani pokazali tudi vrsto nedostatkov in slabosti, ki so bile resna ovira pri delu.
čeprav so združenja posvetila zadostno skrb objasmitvi načela družbenega upravljanja, so posamezni učitelji in profesorji v kolektivih in na sestankih nastopali proti družbenemu upravljanju. Na tak izpad posameznika ni vedno sledila tudi reakcija, kar je vrglo slabo luč na odnos prosvetnih delavcev do družbenega upravljanja, ker so bila taka mnenja včasih osnova za napačen sklep, da so profesorji in predmetni učitelji proti družbenemu upravljanju.
Društva niso storila toliko kolikor bi mogla, da bi se v naših vrstah že izoblikovalo gibanje za izboljšanje metode in vzgojnih postopkov in da bi se v šoli ustvarili pogoji za daljnosežnejše izpremebe, ki jo čakajo.
Centralni odbor kakor tudi ostali forumi naših združenj niso dovolj reagirali ali pa je reakcija celo izostala, ko so šolski načrti in programi kakor tudi razni šolski predpisi postajali tako različni, da so izgubljali ali vsaj pričeli izgubljati splošno
jugoslovanski značaj. Tudi nismo reagirali na pojav neenotnega nagrajevanja profesorjev in predmetnih učiteljev, ki nikakor ni rezultat kakega načelnega stališča, marveč trenutnih, praikticističnih potreb.
Nekateri predmetni učitelji in profesorji delujejo v šoli še vedno kot predavatelji, ne da bi bili tudi vzgojitelji. Društva so jemala ta pojav kot osebno zadevo dotičnega učitelja ali profesorja, pa tudi kot posledico negativnega ali ravnodušnega odnosa takih prosvetnih delavcev do naprednih družbenih pojavov v naši državi. Niso pa se potrudila, da bi odkrila še ostale faktorje, ki delujejo v tem pravcu, ter da bi skušala problem globlje osvetliti,
V	društvih ni bilo dovolj prizadevanja, da bi se zahtevalo od prosvetnih delavcev in od učiteljev solidno znanje. Društva se niso vedno dovolj borila za čistot lika profesorja in učitelja naših šol. Včasih tudi niso dovolj reagirala na pojave in dejanja, ki škodujejo ugledu prosvetnega delavca. Združenja pa se tudi niso dovolj borila proti nepravičnim napadom posameznikov iz javnosti. Nismo znali v dovoljujem obsegu razmejiti upravičene kritike dela prosvetnih delavcev in šole od raznih neupravičenih napadov, ki hočejo biti glas javnosti.
Naše ideološko, politično in kulturno delo v javnosti še ni tako bogato, kot to pričakuje družba. Prav tako tudi ne po-mu delu v naših vrstah in boju ©večamo dovolj skrbi ideološke-proti raznim vnašanjim malomeščanskih naziranj, ki so podlaga za najrazličnejše nepravilnosti.
Da bi še bolj razvili pozitivna strani naše dejavnosti, odstranili omenjene pa tudi druge ne-dostatke ter slabosti in dosegli v bodočnosti boljše rezultate, prinaša Kongres sledeče
ZAKLJUČKE
V	čim večji meri je treba pomagati, da se formirajo in utrdijo organi družbenega upravljanja v šolah in da se njihovo delo usmerja tako, kot to .najbolje odgovarja šoli kat ustanovi za izobraževanje in vzgojo. Treba je ukreniti vse, da bodo ti mladi organi čimpreje preboleli otroške bolezni, ki se nujno pojavljajo, s-aj pomenijo veliko novost v šolskem življenju prav-vati prelom.
Prizadevati sl je treba, da bodo dobile prirodne znanosti od-kulturo družbena telesa v čim širšem pomenu besede, ker bo njihovo delo samo v tem primeru vedno bogatejše in obsežnejše. Dobro bi biio, ko bi analizirali dosedanje delo svetov in ugotovili rezultate.
Med prosvetnimi,delavci je za osnovne potrebe dovolj strokovno in ideološko usposobljenih moči za vse discipline, ki se poučujejo v šolah. Potruditi se bo treba, da se bo dala delu takih predmetnih učiteljev in profesorjev, katerih prizadevanje je že doslej temeljilo na osnovah znanstvenega socializma in na pozitivnih pridobitvah v šolstvu in prosveti ,iz preteklosti našega naroda, še večja podpora in da
bo zajelo še mnogo večje število prosvetnih delavcev. Menimo, da bo treba v interesu uspešnejše dejavnosti našega članstva analizirati tudi to delo in v večji meri podpreti napore teh ljudi. S tem bi tudi zavrnili neupravičene očitke glede na delo profesorjev in predmetnih učiteljev, ki se od časa do časa pojavljajo.
V	reformi našega šolstva je treba proučevati pozitivno nasledstvo v teoriji in praksi, izkušnje in teoretske izsledke vseh razdobij izgradnje socializma ter se z njimi okoriščati. Proučevati bomo morali in izkoristiti teorijo in prakso drUgih držav ter kritično usvojiti tista dognanja, ki bi mogla biti koristna nadaljnjemu razvoju našega šolstva.
V	naših šolah pristopamo v zadnjem času k mnogim poizkusom. To je brezdvoma oceniti kot pozitivno dejavnost prosvetnih delavcev in kot bogatitev šolska, učne in pedagoške teorije in prakse. Naša društva morajo čimbolj podpreti taka prizadevanja. Medtem pa se javljajo težnje, da bi šli v šoli na vsak način za novostmi, ne da bi premisliti, ali je ta novost napredna, ali je predvidena ali pa predstavlja le modno maniro, ki je v nekih državah nastala zaradi nemoči, v določenih druž-beno-ekonomsfcih odnosih napraviti pomembnejše korake v preosnovi šolstva.
Take stvari prinašajo našemu
ski predpisi bi morali biti obvezni za vso državo. Neobhodno potrebno pa bi bilo preučiti pedagoško in družbeno upravičenost ter uporabo načrtov in programov v naši državi.
Osvojiti si moramo upravičeno kritiko javnosti. Preko Združenja se moramo prizadevati, da postane usvajanje take kritike element metode našega dela. Pri tem pa vedno tudi težiti za tem, da bo javnost po društvenih organih seznanjena z resnostjo problema celotnega šolskega življenja in z delovnimi pogoji predmetnih učiteljev in profesorjev. Ohraniti moramo čimbolj tesne stike s SZDL, da bi tako šolski in prosvetni problemi čim hitreje prodrli v javnost. S tem bi preprečili, da bi se naši posamezni nedostatki v delu ne posploševali in da bi se v javnosti ne ustvarjala napačna slika o naporih in prizadevanjih profesorjev in predmetnih učiteljev. Samo na ta način je mogoče zagotoviti profesorjem in učiteljem individualnost v delu.
Zahtevati moramo, da bodo imeli predmetni učitelji in profesorji solidno pripravo. Člani morajo redno opravljati strokovne tepite, ki morajo biti na čim višjem nivoju. Likvidirati pa bo treba vsako šolanje učiteljstva s tečaji.
Prosvetni kadri, ki prihajajo iz višjih pedagoških in visokih šol ne zadovoljujejo popolnoma.
Skupina slovenskih delegatov Združenja učiteljev (Trobiš, Cvetko, VVinkler)
šolstvu samo škodo, zato je treba biti zelo previden pri osvajanju tujih izkušenj a v ocenitvi naše prakse in misli zelo moder, Neobhodno je potrebno, da strokovnjaki analizirajo vse novosti v šolstvu, da bi izbrali tisto, kar je napredno. Eksperimente in oglede v pouku je treba vršiti po vzgojno-pedagoških principih in na podlagi poprejšnjega elaborata, o čemer bi se bilo treba predhodno dogovoriti z odgovornimi prosvetnimi organi.
Prizadevati se moramo, da bosta pouk in vzgoja v naših šolah delovala, čimbolj v pravcu jugoslovanskega socialističnega partiofizma. Nadzirati pa bo treba, da bodo učenci v vsej državi imeli Isto ali vsaj približno isto količino znanja. Poglavitni šol-
Bodočl Centralni odbor naj z odgovornim! činitelji razmotri to vprašanj« in, če bp treba, po-krene tudi preko javnosti.
Zahtevati je treba od učiteljev, da si bodo učenci pridobili solidno znanje v vseh disciplinah, ki jih predvideva učni načrt. Osnovna naloga šole mora biti solidno usposabljanje učenca.
Proti profesorjem in učiteljem, ki so brezbrižni do učenčevega osvajanja znanja, bodisi, da to delajo iz nepazljivosti ali iz oportunizma, je treba ostro nastopiti.
Srednješolska mladina si želi znanja, izobrazbe in želi živeti po socialističnih moralnih principih. Naša dolžnost pa je, da to plemenito željo, svojstveno vsa-
ki mladi generaciji, posebej pa še mlademu socialističnemu po-kolenju, čimbolj razvijamo. Gojiti moramo smelost in vedoželjnost mladine, saj je njeno svoj-stvo, da si išče odgovorov na mnoga vprašanja iz najrazličnejših področij. Prizadevali si bomo, da se bodo pri srednješolski mladini razcvetala naj-plemenitejša svojstva socialistične izobrazbe in vzgoje. Bodimo pripravljeni, da ji v vsakem primeru kot starejši in bolj izkušeni tovariši nudimo čim večjo pomoč.
Zaradi ideološke izobrazb« predmetnih učiteljev in profesorjev je treba uvesti na prirodoslovno - matematičnih in filozofskih fakultetah in višjih pedagoških šolah predmet: Temelji družbenih ved. Soglašamo z zahtevo Zveze pedagoških društev Jugoslavije, da naj študenti teh šol dobijo čim boljšo pedagoško in metodsfco vzgojo.
Prizadevati sl moramo, da bodo v republikah izbrani najboljši strokovnjaki, ki se bodo ba-vili z izboljšanjem pouka.
V reformi šolstva je pri naa neobhodno potrebno (poleg vsestranskega proučevanja) določiti, katere in kakšne šole so nam potrebne, da bodo v skladu s potrebami izgradnje socializma in realnimi možnostmi naše države. Zaradi učinkovitejšega in popolnejšega sodelovanja profesorjev im predmetnih učiteljev pri tem delu, je neobhodno priti čimpreje do osnovne koncepcije novega šolskega sistema v naši državi.
Prizadevati si je treba, da bodo dobile prirodne znanosti odgovarjajoče mesto v sistemu izobraževanja zaradi njihovega velikega pomena v sedanjosti, vendar pa pobijati mišljenje, da tvorijo vsebino materialistične izobrazbe prirodne znanosti brez družbenih ved. Taka pojmovanja so škodljiva, ker vodijo v prirodnjakarski materializem.
Treba bo organizacijsko utrditi osnovne organizacije, da bi bila njih šolska, prosvetna in kulturna dejavnost čimbolj učinkovita.
Plačni sistem za profesorje in predmetne učitelje je bil zadovoljiv v času, ko je izšel. Toda s kasnejšimi dopolnitvami uredb o plačah v ostalih strokah so plače predmetnih učiteljev in profesorjev zaostale za plačami uslužbencev iz drugih strok. Zato je potrebno čianpre-je izvršiti globljo analizo plačnega sistema in dati predloge za izmenjavo ali dopolnitev dosedanjih predpisov o plačah prosvetnih delavcev.
Še naprej bo treba razvijati in poglabljati prijatelsko sodelovanje in utrjevati vzajemne vezi z vsemi nacionalnimi in m edna r odnimi	organiza c! jami
prosvetnih delavcev, ki temelje na principu obrambe miru v svetu, demokraciji in spoštovanju državne suverenosti In narodne neodvisnosti vsake države.
Kongres Združenja profesorjev in predmetnih učiteljev.
V januarju, leta 1934, je
»Slovenski poročevalec« zaključil eno Izmed svojih mnogih anket o šolstvu. Matija Benkovič, iri je kljub sivi starosti budno spremljal naše šolstvo, se je oglasil k anketi z zakasnelim prispevkom. Predlagal je, naj bi ga objavili kot nekak epilog k izvedeni anketi.
Uredništvo »Slovenskega poročevalca« je odstopilo Benkovičev spis nam. Objavljamo ge, žal, že po avtorjevi smrti.
23. februarja 1955 je 87-letni slovenskih pedagogov urtvrl. Nad pol stoletja je med Slovenci neutrudljivo oral globoko pedagoško brazdo. Mimo njegovega dela ne bo mogel nihče, ki bo pisal zgodovino našega šolstva in naše pedagogike.
Članek, ki ga objavljamo na tem mestu v spomin na tega zaslužnega moža, je prav verjetno Sankovičev poslednji pedagoški spis — zares epilog njegovega plodnega in dolgega življenjskega dela.
MOJE STALI 9CE do revizije učnih načrtov
ter problemov vzgoje in pouka sploh
I
Preden na ta vprašanja odgovorim, je treba ugotoviti, da osnovne šole kot skupne šole za vsa otroke prvih štirih Šolskih let, ki je danes osnovna stopnja vseh višjih in srednjih šolskih stopenj, pred prvo svetovno vojno ni bilo, temveč je takratna ljudska šola imela tri stopnje in sicer: nižjo stopnjo (L in 2. ali 1., 2. in 3. šol. leto), srednjo stopnjo (3. in 4. ali 3., 4. in 3. šol. 1.) in višjo stopnjo (5. do 8. ali 6. do 8. šol. leto). Ze zakon o narodnih šolah, ki Je veljal v prejšnji Jugoslaviji in ga je v slovenski izdaji pri-' redil P. Flere, določa, da so ljudske osnovne šole in višje ljudske šole in da traja osnovna šola štiri leta in višja ljudska šola prav tako štiri leta. Organizacija ljudskih šol ,>e glede njih v*st in glede trajanja pouka do danes ni tepremenila. Zato ni točno in tudi ni smiselno, če govorimo in pišemo o višji osnovni šoli, kakor smo to fcrali v nekaterih člankih, ob-
javljenih v toku te ankete, namesto o višji ljudski šoli ali o višji stopnji ljudske šole, kajti kar je višje, ne more biti hkrati nižje ali osnovno. Menim, da je to vsekakor paradoksno.
Vrhovno načelo, ki mi lebdi za sestavo učnih načrtov za osnovno šolo, višjo ljudsko šolo in nižjo gimnazijo pred očmi, bi se dalo strniti v dve besedi: svoboda in pestrost. Nekdaj so mislili, da se lahko izdelajo učni načrti, po katerih se da delati v vsaki pokrajini dežele in v vsakem poljubnem kraju. Taki načrti so res bili izdelani in predpisani za vse šolske kategorije v okraju, tako da so se povsod skoraj ob istem času obravnavale iste snovi. Po mojem mnenju naj bi si šole vsakega okraja na podlagi okvirnih učnih načrtov izdelale svoj lastni načrt, ki naj bi se najtesneje naslanjal na posebne v okraju obstoječe razmere. Topa ni nič drugega kakor domorodni princip ali načelo življenjske bližine pouka, ki ga je šolska reforma po prvi svetovni vojni proglasla kot eno izmed glavnih načel nove didaktike.
O življenjski bližini pouka se je že toliko govorilo in pisalo, toda žal se je bore malo od vsega tega uresničilo, čeprav ima vsak učitelj obilo možnosti, -d9 nljiKkajočemu živlleniu na stežaj odpre vrata v šolsko sobo. To se lahko doseže s tako preprostimi sredstvi, da se bodo vsakemu učitelju odprle oči in da se bo moral čuditi, kako je mogel tako dolgo biti slep za takšne tako blizu ležeče konkretne snovi in teme. Ves mno-golični in neizčrpni domači svet naj bi se v vedno novih slikah in izsekih razgrinjal pred očmi otrok, tako da bodo radi in navdušeno poročali o vtisih iz življenja ter iz svojih spominov ustvarjali tudi kaj novega. S tem pa se bo hkrati doseglo, da bo naša mladina ne samo bolje spoznavala, ampak da bo začela vedro in z optimizmom gledati na današnjo stvarnost in da se bo začela zavedati svojjh dolžnosti do skupnosti.
Vsakemu učitelju je treba dati proste roke pri njegovem šolskem delu. Vsi učni načrti naj bi bili prožni in velikopotezni ter naj bi učitelja ne vezali na td način, da bi se mu »krma* za vsak teden alt celo za vsako uro na drobno narezala. Učitelj mora biti pri svojem delu svoboden, da se lahko ukloni trenutni potrebi —tu je mišljen priložnostni pouk — če naj bi bilo njegovo delovanje plodno. Omenjena svoboda pa nikakor ne pomeni breznačrtnosti dela. Neobhodno je temveč potrebno, da si učitelj poleg splošnega načrta, ki obvezno planira smoter pouka in učno snov, izdela podrobni načrt za svoje delo, naj v njem natančno razčleni učno snov ter odmeri posameznim učnim enotam tudi čas, v katerem naj bi se predelale. Ali ta načrt mora biti po svoji naravi neobvezen in bo podvržen trajnim izpremembam.
Kar se tiče učnega smotra, se je treba spomniti na formalni in materialni smoter pouka. To ni nič novega, ker o tem lahko beremo v vsaki didaktiki, ali važno je, kako je treba gledati na ta dvojni učni smoter. Enakomerno upoštevanje obeh učnih smotrov se je sicer splošno zahtevalo, v šolski praksi pa se je na škodo razvoja duševnih sil pogosto vse preveč zanemarjalo. Se vedno se smatra posest znanja samega na sebi kot zadosten uspeh učnega dela. Premalo pa se vprašujemo po tem, na kakšen način se je pravzaprav to znanje pridobilo in ali je bilo z njegovim pridobivanjem v resnici tudi združeno razvijanje in stopnjevanje duševnih sil, kar naj bi jamčilo za trajnost pridobljenega znanja. Menim, da je težišče na pridobivanju in ne na posesti znanja, ne da bi s tem podcenjeval vrednost pridobljenega znanja. In prav zaradi tega se je treba pri izboru učnih snovi v prvi vrsti ravnati po duševni zrelosti in zmogljivosti otrok po potrebi njih duhovne rasti. Pri tem odgovornem delu je treba opuščati vsako preuranjenje in
preobremenitev. Kategorično moramo zahtevati, naj se učni načrti, ki so prenatrpani z učno snovjo, zlasti taki, ka ne ustrezajo duševni razvojni stopnji otrok, podvržejo temeljiti reviziji. Kajpada je treba tudi naglasiti, da se mora v drugi vrsti pri izboru učnih snovi upoštevati njih pomen za življenje, ne da bi se s tem omajalo pravkar omenjeno načelo otroškosti. Tote j je trebil, dajati prednost tistim otroškostnim snovem., ki si jih otroci morajo prisvojiti, ker so posebnega pomena za življenje.
Isto naj bi veljalo pri izboru in razvrščanju učnih snovi za višjo stopnjo ljudske šole in za nižjo gimnazijo, le da je treba na teh stopnjah še v večji meri upoštevati potrebe vsakdanjega ■Življenja. Vendar mora tudi tukaj v prvi vrsti odločati potreba starostne stopnje po izobrazbi in nalogah nenehnega in enakomernega pospeševanja celotnega duševnega razvoja.
Zavrniti pa je treba tisto misel, ki je dostikrat pri izdelavi učnih načrtov kvarno vplivala na izobrazbo, češ da naj bi ljudska šola in nižja gimnazija opremile svoje učence z vsem znanjem, ki je kdo ve kdaj in kdo ve kje v poznejšem življenju odraslemu življenju potrebno in koristno. Zato tudi v ljudski šoli in nižji gimnaziji ne more biti govora o kaki zaključni izobrazbi v tem smislu, da bi se mogel učencem v kateremkoli predmetu posredovati kak popoln pregled ali celo kak zaključen sistem, saj je to naloga obveznih nadaljevalnih in strokovnih šol in sploh dalje vodečih višjih šol. Ali, ne glede na to. vsi stopajo v šolo življenja, ki jim daje mnogo prilik in pobud za pomnožitev, razširitev in poglobitev njihovega znanja.
Sola pa mora smatrati kot svojo nalogo tudi pospeševanje celotnega otroškega razvoja po čustveni strani in po hotenju. Ni dober tak pouk, ki trpa in čezmerno obremenjuje spomin ter kolikor toliko bistri umske zmožnosti, srce pa pušča hladno
in prazno. Zato imata ljudska šola in nižja gimnazija vzroka dovolj,, da se pri izboru beril in pesniških proizvodov ravnata po besedah-Josipa Stritarja, ki se glase:
Srce brez glave dela zmešnjave, glava brez srca. tudi ne velja, srce in glava, ta je prava!
Naj še govori naš nežno čuteči goriški poet Simon Gregorčič:
Le tisto omiko jaz štejem
za pravo,
ki voljo zadeva, srce in glavo.
Zato ne smemo pod nobenimi okoliščinami dopuščati, da bi učenci plačevali tisto znanje, ki jim ga nudi šola, z izgubo čustvenih vrednot. Z branjem primernih mladinskih knjig naj bi se učenci polagoma dokopali do spoznanja, da doživljata tisti, ki ga vodi pri vsem njegovem dejanju in nehanju le hladni razum, prav tako kakor oni, ki pri tem posluša le glas svojega srca, mngokrat v življenju polom, medtem ko tisti, ki trezno misleč in hkrati tudi čustveno presoja vsa svoja dejanja, v življenju navadno žanje uspehe, ker pri tem glava in srce odločilno vplivata na njegovo voljo, ki sproža dejanja.
V čitanke spadajo tudi berila in pesniški proizvodi, v katerih je očitno poudarjena socialna misel. Naj govori zopet Simon Gregorčič:
Za vse je svet dovolj bogat in srečni vsi bi bili, ko kruh delil bi z bratom brat s prav srčnimi čutili.
Šola se torej ne sme omejevati zgolj na obravnavo takih snovi, ki pospešujejo le umsko izobrazbo učencev, ampak zanimati se mora tudi za take, ki. so primerne za njih srčno kulturo, da ob naravnost orjaškem tehniškem razvoju celote posamezni ljudje ne bodo le drobci strojev brez samostojnega pomena.
Kakor sedaj vidimo, je treba pri odmeri, izboru in razvršča-
EPILOG
o našem
nju učne snovi imeti pred očmi geslo »Ravnaj se po otroku!« in sicer za vse stopnje ljudske šole. Tega gesla pa ne smemo razumevati tako, kakor da bi naj pri tem odločala otroška samovolja, ampak to geslo naj se razumeva tako, da morata pri tem odločati otroška dojemljivost in zmogljivost. Učne snovi naj bi se torej ne izločale iz učnega programa zaradi tega, ker morda večini otrok to ali ono ni všeč ali recimo ni simpatično, torej nezaželeno. Njih obravnava je temveč dopustna in mogoča, če na vprašanje, ali so učenci dovolj zmožni, dojemati tudi take snovi, z mirno vestjo lahko odgovorimo: da. To pa je tudi vseskozi življenjsko resnično, kajti tudi življenje nas postavlja pred naloge, ki nam niso vedno všeč, ki nam, kakor pravimo, ne »ležijo«, ki pa jih moramo reševati, po svoji dolžnosti. Življenje nas dnevno spravlja v nepredvidene in nezaželene situacije in nam pravi: Glej, da se znajdeš! Ce se šola hoče prilagoditi življenju, mora prav tako postopati.
Pedagoški naturalizem, ki napravlja otroka za merilo vseh stvari in v pouk sprejema le take snovi, ki si jih otrok zaradi njih mikavnosti želi, se mora pod težo zahtev po izobrazbi mladega človeka zrušiti. Kar si je človeštvo v tisočletnem prizadevanju na kulturnih dobrinah pridobilo, to ni vse za duševno pripravo otroka za življenje primerno, kar pa je življenjskega pomena in otroka v njegovem življenjskem prostoru srečava ali ima kako zvezo z njegovimi odnosi do življenja, to spada kot Izobrazbena do-
brina v šolo. Dokler šola ostane šola, je v glavnem treba pouk organizirati z dveh stališč: s stališča izobrazbene potrebe učenca in s stališča upravičenih zahtev današnjega življenja vštevši v njem delujoče kulturne vrednote.
Smoter stare ljudske šole je bil teoretični človek. Nova vzgoja gleda na izobrazbeni smoter drugače, vidi ga namreč v praktični inteligenci, medtem ko na običajni šolski način pridobljenemu znanju ne pripisuje odločilnega pomena. Nova vzgoja išče izobrazbeno nalogo ljudske šole na področju, kjer se le-ta neposredno dotika življenja, namreč v domorodnem pouku, ki so dosledno ravna po načelu življenjske bližine. To velja brez pridržka za višjo ljudsko št>lo, ki mora 93% mladostnikom dati osnovno splošno izobrazbo, mora pa tudi povsem samostojno reševati svojo izobraževalno nalogo.
Pridružujem se tisti struji, ki zahteva za višjo ljudskd šoi° posredovanje poljudne splošne izobrazbe. Tukaj se ne morem spuščati v podrobno analizo tega pojma, je pa to vzgoja k preprostemu poljudnemu človečan-stvu in šolanju v poljudnem mišljenju, ki je hkrati velikega izobraževalnega pomena za ljudske množice. Poljudna Izobrazba ni polovična izobrasoa, temveč je celostno oblikovanje človeka. Taka i>obrazba im® svoje korenine v domači grudi, ki ji daje nazorno, izkustveno in doživljajsko podTago, in v poljudni duševnost! širokih ljudskih plasti. Poljudna izobrazba je oblika, v kateri je toliko obrekovana splošna Izobrazba
Vzgoja za
iaTsnšolsko delo
U&lteljl so zborovali
(Tov. Juro Ktslinger, eden od nestorjev našega učiteljstva, nam je k reformi šolstva poslal daljši članek, iz katerega zaradi pomanjkanja prostora objavljamo le zaključni del.)
Da lahko dober in sodoben ©rganizatorična ustroj ozir. zunanji ogrodni sistem našega šolstva pokaže tudi svoje notranje rezultate ozir. konkretne sadove v dejanski obliki, mu pa je potreben še en pogoj. Ta pa bi mu moral biti podan v (za svoje delo in nove naloge) primerno usposobljenih učnih močeh. Pa tudi v tej smeri so pokazale naše odločujoče šolske oblasti najboljšo orientacijo in polno razumevanje naprednega časovnega duha.
Tako se n. pr. s predvideno postopno ukinitvijo preživelih In zastarelih učiteljišč — ter z istočasno ustanovitvijo »pedagoških akademij« obeta osnovnošolskemu učiteljstvu konkretna uresničitev ene najbolj perečih stanovskih želja. Boj tega učiteljstva za višjo izobrazbo traja že vse odtlej, ko se je smelo povezati v prve organizacije. Do povoljnejšega stadija pa je dozorel šele sedaj — v naši povojni napredni in socialistični državi. Ta akt spada med naj-razveseljivejša dejstva, kar jih moremo beležiti v analih naše stanovske zgodovine.
Po svoji misiji je učiteljski stan v prvi vrsti poklican tudi za izvenšolsko kulturno-pro-svetno delo med narodom. To Polje je pa seveda sila široko.
Izkušnje dolgih let so pokazale, da se lahko podeželski učitelj, ako ume najti do ljudstva pravi odnos — ter mu biti tudi izven šole koristen svetovalec, inštruktor, mentor in pomočnik (ne da bi se mu vsiljeval z nadležnostjo), — dokoplje med soobčani do izrednega ugleda, Priljubljenosti in spoštovanja. Prav posebno so narodu všeč ^|iteljd, ki razumejo pomen in ::tli namen šolskih vrtov — in ao več ali manj doma na
Uin
ki
Področju sadjarstva, drevesničarstva, trsničarstva in vinogradništva, vrtnarstva in čebelarstva, živinoreje, poljedelstva, semenogojstva ter drugih gospodarskih ali zadružniških pano.* Isto velja glede njihove Uporabnosti in aktivnega sou-dejstvovanja v raznih gospodarskih in gospodinjskih tečajih.
Enako olajšana mu bo pot do srca kmeta in delavca preko glasbe — t. j. s pevskimi zbori in. orkestri; pa tudi z instrumentalnim poukom. Nič manj koristno in hvalevredno ni ljudsko knjižničarstvo, prikazovanje in tolamačenje kulturnih filmov, neoporečno udejstvovanje pri in na dramatskih odrih, Pri akcijah »ljudske univerze* in izobraževalnih tečajih, pri turizmu, gasilstvu in dobrodelnih podvigih, — nadalje lutkarstvu in več ali manj tudi raznih Športov, kar privlačuje zlasti mladino.
Za tolikšno univerzalnost pa hi vsakdo rojen. Največ srednješolcev, ki bodo prestopali na Pedagoško akademijo bo s sabo prineslo kako podlago (različne stopnje) vsaj iz petja ali glasbe,
dramatike, knjižničastva, filma, telesne vzgoje, športov in morda še kaj iz gospodarskega sektorja — (predvsem pri kandidatih, ki izvirajo iz kmetskih domov). Pa to bodo seveda le posamezniki in Izjeme. Večini slušateljev pa bo potrebno, da se jih za te vrste nalog posebej oboroži in šele na zavodu usposobi. Pevski ozir. glasbeni pouk je n, pr. neizbežno potreben na vsaki šoli.
Svojčas so se morali učlteljl-ščniki ukvarjati z elementarnim vežbanjem na klavirju in orgijah. Poleg tega so se učili igranja tudi na violino. Pri teh instrumentih pa ni vsakteri dijak uspel do tolikšne stopnje, kakršna mu je mogla vsaj zasilno služiti za pomoč pri pouku Nekoliko višji nivo je tu in tam dosegel predvsem oni, ki je bil za glasbo izrecno nadarjen, podčrtano vnet in hudo strem-Ijiv, — nadalje, Iri mu je bil instrument tudi doma ali v soseščini na razpolago — in ki je lahko jemal dodatne ure še posebej pri kakem glasbenem naobražencu ali pa na glasbeni šoli.
Podeželske šole — pri svoji stari revščini — navadno ne posedujejo nikakih glasbil, ali vsaj redkokje. Zato je bilo za take učne moči domala neizogibno, da so po večini še to pozabile, kar so iz učiteljišča odnesle, iz-vzemši primer, da je bila eventualno sama srečni lastnik takega Instrumenta. Včasih ji Je bilo kako glasbilo dostopno tudi v kakem društvenem lokalu
—	odnosno pri znancih, prijateljih ali sorodnikih. (Sami izjemni slučaji seveda.) Da vse take nepriličnosti nekako kompromisno premosti, bi se naj vsak aspirant za učiteljski poklic izvežbal vsaj v igranju na klavirsko harmoniko, ki je prav tako prikladna za glasbeni pouk
—	tako v šoli kot izven nje. Ta inštrument je poleg tega lahko-prenosen, priročen in tudi ne predrag, tako da bi si ga prej ali slej mogla nabaviti tudi najbolj zakotna in revna podeželska šola.
Med učiteljstvom se bosta po-največ pojavljala dva tipa: eden
—	ki bo glede svoje izvenšolske uporabnosti nagibal v ročne spretnosti, vrtno in kmetijsko . delo, drevesničarstvo, narodno gospodarstvo, zadružno dejavnost in stično; — drugi, ki ,bo imel interes ter uporabna In udejstvovalna nagnjenja bolj v literarno - umetniških smereh, kakor so pač take dejavnosti bile naštete prav pred tem. Tretji tip bi utegnil biti pretežno in prvenstveno športnega značaja. Vsem trem pa je treba dati na PA priliko, da se za svojo misijo in aktivistični sektor individualno in načrtno pripravijo — ter s potrebnim praktičnim in teoretičnim znanjem opremijo. Zato bi morali biti na pedagoških akademijah projektirani tudi kaki dodatni semestri ali šolska leta, v okviru katerih bi se učiteljstvo sistematično usposabljalo za jzven-šolske naloge, ki ga čakajo na vasi in med narodom. Postati ljudski učitelj in kulturnotvorni
aktivist — ter bit; več ali manj temeljito razgledan na vseh področjih javnega življenja — t.j. biti nekak poosebljeni leksikalni priročnik za ljudi, — je vsekakor dokaj težje, nego igrati zgolj le vlogo komodnega in ozkotirnega učitelja za mladež samo-le v šoli in učilnici.
Frekventantom takih semestrov ali posebnih tečajev bi bilo treba nuditi potrebne finančna podpore — v zvezi z ustrez-nimi službenimi dopusti. V kmetij sko-gospodarski in gospodinjski stroki, — v zadružništvu Itd., — pa M se najlaže in najbolje usposobili — (predvsem s praktične plati!) — t absolviranjem desetmesečnih tečajev na strokovnih kmetijskih šolah, na gospodinjskih učiteljiščih in podobnih sistemiziranih zavodih. Predpogoj seveda tudi tu: ali štipendiranje, — ali plačan študijski dopust. To velja hkrati za interesente za delo na športnih področjih.
Rezultat; poklicno tako temeljito in vsestransko podkovanega — ter obenem za javno udejstvovanje visokokvalificiranega učiteljstva bi se pokazali kaj kmalu ne samo na kvalitetnem dvigu šol, — ampak tudi na dvigu splošne ljudske kulture; (še prav posebno na podeželju!)
Po šolah b; bilo razsejano učiteljstvo z različnimi sposobnostmi; — najmanj pa bi morala imeti vsaka šola v svojem učnem kadruvsaj eno učno moč, ki je za izvenšolsko kulturno-prosvetno delo sistematično in plansko usposobljena — ter hkrati primerno ambiciozno vneta.
Dne 15. junija so se zbrali na »Jezeru« 0ri Velenju učitelji šostanjskega predela. Po poročilu predsednika o kongresu v Opatiji, o Wetu, katerega je priredilo društvo pred kratkim v Bosno in o delu grup, s« je razvila prav živahna debata. Reči moramo, da je to leto delo v grupah bilo prav uspešno, laj je bilo samo vzornih nastopov nad 20. Zal pa se o tem vse premalo piše v našem časopisju.
Zunanji pollričnj pregled je podal predsednik SPK tovariš Marovt. Učiteljstvo je z velikim Kaižimanijem sledilo zanimivemu poročilu in se te ob tej priliki lahko seznanilo o marsičem, kar mu prej ni bilo popolnoma jasno.
Ko so se obravnavala še stanovska vprašanja in delo za bodoče, smo sklenili, da bo ustanovljeno Društvo učiteljev in profesorjev kot samostojno društvo.
K. Z.
Posvetovanje o problemih vzgojiteljev in otroških negovalk ter V. plenum Združenja vzgojiteljev Jugoslavije
Dne 9. In 10. VI. se je vršilo v Sarajevu posvetovanje o problemih vzgojiteljev in otroških negovalk, ki ga je organizirala Predšolska sekcija pri Zvezi društev za skrb in vzgojo otrok Jugoslavije skupno z Združenjem vzgojiteljev Jugoslavije. Tretji dan, to je 11. VI. pa se je vršil V. plenum Združenja vzgojiteljev Jugoslavije.
Na prvem dnevu posvetovanja je imela tov. Jelič Staša uvodni referat o Problemih kadra vzgojiteljev in otr. negovalk, koreferat o Selekciji vzgojiteljev pa prof. Smasek Lea Iz Ljubljane.
Ostalo delo posvetovanja se je nadaljevalo v sekcijah ter so se formirale nekatere sekcije, ki so obravnavale:
Razpis avdicij Učiteljskega pevskega zbora
Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič razpisuje avdicije za sprejem v zbor. Sprejeti bodo:
3 basi II, 3 basi I, 3 tenorji H, 3 tenorji I In 3 alti in t visoko lirična soprana.
Prosvetni delavci, dobri pev cl, ki bi želeli sodelovati v zboru, naj se javijo odboru UPZ Ljubljana, Miklošičeva 22-1 do 30. Junija. Po sprejemu prijav bo odbor določil termin avdicij. Sprejeti člani se bodo mogli udeležiti poletnih vaj, ki bodo v Dubrovniku v času od 10. julija do 22. julija.
Avdicije bodo v centrih, kjer bo več prijavljencev, potne stroške bo vsem na novo spreje tim članom odbor povrnil.
NAROČNIKOM IN BRALCEM
V zadan številki smo obljubili, da bomo izšli s to številko na šestih straneh. Obljube zwradi tehnicroh zadržkov ne moremo Izpolniti. Materiali (večinoma v zvezi z našim delom v zadnjih desetih letih) bomo objavili v septemberski številki. Želimo vsem cenjenim dopisnikom, naročnikom In bralcem zdrave in rijetne počitnice.
U redni) tvo
dni v Gtat&Hi tepuftCi&i
Profesor Skalko iz Zagreba je na letošnjem zboru Zveze pedagoških društev Slovenije dejal, da reforma šolstva ni zadeva samo ene republike, temveč stvar celotne federacije. Svet za prosveto in kulturo OLO v Kranju, kakor tudi njegov inšpektorski svet sla prav tako uvidela, da se reforma šolstva ne da uspešno izvajati v mejah nekega okraja, če se ne združujejo izkustva, dobljena pri tem delu na vrsti šol v raznih republikah. SPK OLO v Kranju je z brati Hrvati že ustvaril v tem letu neke stike: v prvih pomladan-«!'kih mesecih je obiskal šole v kranjskem okraju republiški inšpektor LR Hrvatske tovariš Pongrac, meseca maja pa študenti inšpektorskega oddelka VPŠ iz Zagreba. V prvih dneh junija pa je odpotovala v Zagreb skupina inšpektorjev iz kranjskega okraja.
Republiški Inšpektorji LR Hrvatske so pripravili lep program: obisk ene izmed osnovnih šol in višje gimnazije v Zagrebu, naslednji dan obisk osemletne šole v Jastrebarskem in dveh osnovnih šol v istem okraju — v Doljnjem Desincu in Zdenčinah, nato ogled šol v Bre-
gant, Senkovcu, Brdovcu in Za-prešiču.
Najelementarnejši vtis Je bil pač ta, da je gibanje po iskanju sodobnejše šole izredno močno. Prav na vsaki šoli smo opazili nekaj elementov, ki kažejo na napore za ustvaritev kvalitetnejše šole. V ta namen so zelo uspešno koristili pouk v skupinah (grupni rad) im razne oblike dejavnosti po interesu otrok.
Pouk je tesno naslonjen na življenje v kraju. To dokazujejo številne ekskurzije, botanične grede, ročna dela, kakor tudi sami izdelki učencev. ' Številni fizikalni in kemični poskusi kažejo na to, da se skuša šola iztrgati iz vseh verbalističnih oklepov ter da hoče učenca usposobiti za samostojno ra«-iskovaln delo. V tem pogledu je bila zlasti podučna razstava na
VII.	gimnaziji v Zagrebu. Tu smo videli, kako se dijaki višjih razredov že uvajajo v samostojno raziskovalno delo (samostojne skupinske obdelave posameznih geografskih, zgodovinskih, literarnih itd. področij na podlagi izvršenih ekskurzij in znanstvenih virov). Na vseh šolah smo opazili ogromno množino ročnih izdelkov, ki naj ponazar-
jajo pouk. Učiteljstvo samo prispeva k boljšemu pouku izredno mnogo z risanjem ustreznih »lik, tabel in grafikonov.
Pri kvaliteti šole se je jasno odražala tudi skrb lokalnih faktorjev. Tako menimo, da je razumevanje okrajnih faktorjev eden izmed bistvenih pogojev za hitrejši napredek šolstva. Močan vtis je napravil na nas vse sprejem pri predsedniku okrajnega ljudskega odbora v Jastrebar-skem, kakor tudi gostoljubje, ki sta ga nudila tamkajšnji predsednik sveta za prosveto in kulturo ter okrajni šolski Inšpektor.
V treh dneh, ki smo jih preživeli med prosvetnimi delavci LR Hrvatske, smo ugotovili poleg »kupnih teženj, dela in naporov tudi resnično in iskreno tovarištvo. Skrb republiških Inšpektorjev, da bi nam pokazali čimveč, je billa izredna. Sprejemi in gostoljubne pogostitve prav na vseh šolah so pričale, da nas sprejemajo kot svoje delovne tovariše, ne pa kot uradne obiskovalce. V nepozabnem spominu nam bo ostala tudi učna ura pri tov. Tomič Ljubici v Dolnjem Des'- u. Je umetnica šolskega dela. Bavdek Dušan.
1.	Probleme vzgojiteljev in negovalk v ustanovah za otroke do 3. leta starosti (vodja Dr. Dragica Markovič, pediater, Beograd).
2.	Problemi vzgojiteljev v predšolskih ustanovah (vodja Olivera Vulovič, vzgojiteljica, Beograd).
3.	Problemi vzgojiteljev v ustanovah za šolske otroke in omladino (vodja Velimir Rado-
Pobudo za organiziranje tega posvetovanja je dal kongres Mednarodne organizacije za predšolsko vzgojo — OMEP, ki je naglasil, da se mora obravnavati in reševati problematika otroka od rojstva pa do sedmega leta, ker je zlasti področje do tretjega leta premalo obdelano. Pravtako je kongres OMEP podčrtal važnost selekcije predšolskega vzgojnega kadra v pogledu izbire, šolanja, usposabljanja.
Uvodni referat tov. Jelič Staše iz Zagreba je obravnaval probleme kadra ustanov do 7. leta starosti. V ta namen je Združenje vzgojiteljev anketiralo vse vzgojiteljice, Komisije za predšolsko vzgojo pri Društvih prijateljev mladine pa otroške negovalke. Referentka je naglasila, da morajo biti vse predšolske ustanove, vrtci, jasli, žarišče vzgojnega dela v skladu z vsem družbenim razvojem. V Jugoslaviji so 4 srednje vzgojiteljske šole, nujno pa se bi morale osnovati vzgoj. šole v Makedoniji in Bosni in Hercegovini. Število otrok, ki so zajeti v vrtce, je naraslo za 30%.
Vsa republiška združenja posvečajo vso skrb strokovnemu dviganju svojega kadra, zato so prirejala seminarje, tečaje, kjer so se obravnavala teoretska vprašanja obveznih zaposlitev predšolskega otroka. Vendar se je vse preveč posvečala pažnja strokovnemu dvigu dela, zanemarjalo pa se je vprašanje dela z družino, družbo. V okviru vse Jugoslavije se bo organiziral seminar o delu z družino, prav-takd se bodo organizirali seminarji po posameznih področjih dela za vzgojitelje in profesorje vzgojiteljskih šol.
V Srbiji in Hrvatski so osnovali servis za igrače odnosno za didaktična sredstva, kar bo pripomoglo k poglabljanju dela z otrokom.
Upravni odbori vrtcev še niso osnovani po vsej republiki, premalo pa se tudi vzgojitelji družbeno politično udejstvujejo.
Po vseh republikah imamo razmeroma mlad kader, ki je razvrščen povečini v XV. plačilni razred in se zaradi tega bore vzgojiteljice z materialnimi težkočami. Kritični so tudi stanovanjski problemi vzgojiteljic.
Pogoji dela v jaslih so na splošno slabi, zlasti v pogledu garderobe, prehrane. Izobrazba negovalk je premajhna.
Referent tov. Smasek Lea je uvodoma očrtala lik socialističnega vzgojitelja.
Poudarila je, da mora Imeti
vzgojitelj pravilno opredeljen svetovni nazor, umske sposobnosti, veliko čustveno razgibanost, ki pa mora biti obvladana, razvit estetski čut, prav posebno pa visoko razvit čut odgovornosti, zlasti pa mora imeti sposobnost razumeti otroka. Potrebna je selekcija kadra, ki naj se prične že v periodi šolanja vzgojiteljic. Tehnika selekcije naj bodo osebni razgovori, projekcijske teze, odgovornost za selekcijo mora biti deljena med zdravnike, pedagoge in psihologe. Pri vzgojiteljski šoli naj bi se uvedlo preizkusno leto. Pri sprejemu na vzgojiteljsko šolo naj se tudi v bodoče opravi sprejemni izpit iz matematike in materinskega jezika. Bodoče vzgojiteljice morajo biti popolnoma zdrave, brez duševnih rpo-tenj ali napak, ki vzbujajo atrah ali sočutje.
Poklicna posvetovalnica naj izdela poklicno sliko kandidatke. Med študijem mora kandidatka vršiti obvezno prakso v vrtcih, kolonijah. Absolventkam vzgojiteljske šole naj se omogoči prehod na pedagoško akademijo.
DELO SEKCIJ
I.	Sekcija — Problemi vzgojiteljic in negovalk v ustanovah za otroke do 3. leta starosti. Sekcija je ugotovila, da ae ni doslej v Jugoslaviji sploh obravnaval problem otroških negovalk. Negovalke so poudarile nujnost širše splošne In strokovne izobrazbe; šola za negovalke naj se podaljša na 4 leta. Predmetnik šole naj se poveča z večjim številom ur pedagogike in psihologije, uvede naj se metodika dela z otroki. Selekcija negovalk naj se izvrši na podlagi intelektualno moralnih kvalitet in zdravstvenih pogojev. Potrebno je, da si negovalke osnujejo svoje strokovno združenje, ki bo skrbelo za strokovno izpopolnjevanje, dosego kvalifikacije negovalk (strokovni izpiti) ter zaščito svojega članstva. Potrebna je povezava med združenjem vzgojiteljev in negovalkami. Z višjo Izobrazbo negovalk bi se jim izboljšal tudi njihov materialni polbžaj, ki je zelo slab (začetni razred XVIII.).
II.	- Problemi vzgojiteljev v . predšolskih ustanovah. Povečati bi se moralo število vzgojiteljskih šol, postopoma uvesti fakultetno izobrazbo vzgojiteljic." V šolah se mora poglobiti individualno delo. Vzgojiteljska šola naj se podaljša na 5 let.
Vzgojiteljice naj bi se enotno ocenjevale, uvesti se mora ocenjevanje tudi tam, kjer tega ni. Premeščanje med šolskim letom zavira organizirano delo v vrtcu, zato naj bi se premestitve vršile začetkom šolskega leta.
Posebne komisije naj prouče vprašanje selekcije kadra.
Plenum Združenja vzgojiteljev Jugoslavije je pregledal in rešil razna organizacijska vprašanja združenja, dopolnil Centralni odbor ter razpravljal o bodočem II. kongresu združenja.
K ANKE
tvu
Matija
Senkovič
Soča in za skupnost potrebna. Poljudna izobrazba je naloga ljudske šole, pa tudi podlaga in sestavni del višje izobrazbe in Vodi tudi do pravilnega gledanja na svet in življenje, vendar Iško, kakor to uspeva preprostemu mišljenju. Predstava o svetu, ki jo posreduje poljudna izobrazba, je prav tako pravilna, kakor ona, ki je plod znanstvenega razmišljanja, le da ne Prodira globoko v podrobnosti in ne išče znanstvenih zvez. Zadostuje za velike množice ljudi, da z zdravimi čuti in s pravilno sodbo gledajo na svet in življenje ter iz samega sebe izobliku-lajo polnovrednega človeka.
Misel poljudne izobrazbe daje “bdi snov za izbor učne snovi. Poljudnemu, preprostemu mišljenju ustrezno se morajo take snivi izbirati nazorno, ne znanstveno. Za razvrščanje učnih snovi v podrobnem učnem na-«iu so odločilne grupacije, ki jth življenje v šolskem okolju dudi očem in ostalim čutom °trok. Vse to velja ne samo za 'džjo stopnjo ljudske šole, am-PsJ* mutatis mutandis tudi za P^je gimnazije, v kolikor nji-d°vl učenci ne odhajajo v police ?di druge dalje vodeče šo--®. Jasno pa je, da se pri tem ne smejo izključevati iz učnega dačrta druge vrednote sedanjo-stl in preteklosti kot izobraže-yalne n »loge.
II
Kdor je imel priliko, ob zatonu prejšnjega stoletja do dobra spoznati notranji ustroj našega ljudskega šolstva in staro ljudsko šolo, tako imenovano šolo učilnico, kakor so Jo kasneje imenovali za razliko od delovne šole, ki ji je polagoma sledila, se še danes spominja neveselih časov, ki so jih takrat doživljali otroci v ljudskih šolah.
Tipični znaki stare ljudske šole so bili med drugim: zunanja disciplina, šiba ali palica kot žezlo v roki učitelja in kot viden znak njegove avtoritete, izumetničena kateheza, igra * vprašanji in odgovori, mehanične vaje, verbalizem na celi črti, d-'I in trnanie snovi, ki ie do 95®/o v najkrajšem času izpuhtela, ker so jo učenci le mehanično sprejemali. To je bil najslabši tip stare šole učilnice.
Sam F. S. Finžgar, ki je kot otrok te čase doživel, obsoja v svoji mladinski knjigi »Iz mladih dni« v zgodbi »Človek in živa!« staro ljudsko šolo z besedami: »Drdrali smo poštevanko ter se učili brezpomembna berila na pamet, ničesar pa nismo slišali o koristnih živalih in o bogastvu žive prirode.« Iz srca sem se razveselil, ko sem v Slov. por. bral, da je naš priljubljeni mladinski pisatelj in priznani književnik prejel za to dragoceno mladinsko knjigo letošnjo Levstikovo nagrado.
kcjal sem ie< ja ne polagam yafnosti le na snovne rezultate y šrjH, tmpak da me je vedno ^flimala tudi pot, po kateri so učenci pridobivali znanje in ra*ne spretnosti, zanimal sem se ** učni postopek t. j. za učno
Boljši tip, ki pa z njim stara ljudska šola nikakor ni bila pokopana. js bil tale: Učitelj vodi v prenapolnjenem razredu, kjer za samociejavnost poedinca ni pravih pogojev, množico učencev v razrednem pouku, on daje naloga in podaja »nov, učenci
jo prejemajo in učitelj skrbi z vajami in načrtnim ponavljanjem za utrditev bistvenega, nima pa prav nobene kontrole o tem, ali je vsak posamezni učenec snov jasno in razločno dojel, ker učitelj dela le s kakimi 8 ali 10 učenci, medtem ko drugi samo poslušajo in so pri tem bolj ali manj pasivni ali aktivni.
Tu podana slika stare ljudske šole se seveda ne prilega enostavno na vsako ljudsko šolo takratne dobe. Kot danes, tako je bilo tudi v tistih Časih: poedine šole so se razlikovale v marsičem in takih variant stare šole, boljših ali slabših je seveda bilo še več. Kar se tukaj označuje kot stara šola, k! je učila in vzgajala našo najstarejšo generacijo, je le njena povprečna slika.
Spričo takih razmer je nastala potreba, učiteljstvu pomagati in ga pridobiti za to, da se začne bolj zanimati za učne metode. Učna metoda ima namreč ta smisel, da pouk ne sme potekati, kakor to slučaj nanese, temveč je treba s primernim učnim postopkom spraviti red in pregled v šolsko delo, treba je razredno delo na predmetu regulirati, da ne bo odvisno od golega slučaja, učna metoda hoče vsebino predmeta razčistiti in razjasniti, da jo učenci s svojim razumom lahko dojemajo in da postane njihova trajna last. Tako bogati duševno obzorje učencev z vedno novimi vrednotami. Nasprotno pa, delati brez metode, se pravi neorganizirano ukvarjati se s stvarmi. Metoda kaže stvar vsestranski ter odkriva njene odnose, tako da lahko spoznamo njeno stvarno, funkcionalno in vrednostno vsebino. Zato je v šolski praksi ne moremo pogrešati. Res je sicer, da igra učiteljeva osebnost in njogovo znanje, iz katerega naj bi črpal svojo avtoriteto, vajno vlogo pri vzgojnem učn*»n delu. Kdor pa misli, da je učiteljeva osebnevst, njegovo znanje In učna snov vse, metoda pa %ič, se premalo
zaveda svoje dolžnosti do šole v pogledu metodike in didaktike.
Prav nič me ne moti, če pripadam k 'tistim staromodnim ljudem, ki jim J« utrjevanje učnih rezultatov nujna zadeva. Nikoli ne bi smeli kake snovi smatrati za »rešeno«, preden nismo' prepričani, da j* njena bistvena vsebina postala last učencev. Kdor hiti od snovi do snovi, ne da bi vajam posvetil potrebno resnost in dovolj časa, doživi polom, ko hoče delati inventuro. Zaradi tega ni slab učitelj, ali življenja tak učitelj ne pozna. Ce učni načrt ne odmerja učitelju dovolj časa za vaje In ponavljanje, zlasti iz novih vidikov, mora trajna živčna napetost pri učenju neugodno vplivati na njegove učne uspehe.
Kot eno najvažnejših nalog pouka pa smatram, da je potrebno, vzgajati učence k samode-javnostl in samostojnosti. Učenci naj si na vseh stopnjah pridobivajo, kar Je v pouku novega, tudi z lastnim duševnim delom In ne samo s podajanjem učiteljevim. Samodejavno pridobljeno znanje je več vredno kakor zgolj priučeno, prvo je za nove naloge laže razpoložljivo nego drugo.
Ljudska šola J« bila do prve svetovne vojne avtoritativna šola s trdnimi oblikami poučevanja in učenja. Sele po prvi svetovni vojni se je oglasil tudi v pedagogiki ekspresionizem, ki sicer ni zmagal na celi črti, pač pa mu je v dobi velike šolske reforme med obema vojnama uspelo, pridobiti mnogo pristašev za doživljajsko, aktivno ali delovno šolo, ki je zamenjala prejšnje trdne principe in oblike poučevanja In učenja, torej tudi Herbartove formalne stopnje, ki so se sčasoma Izrodile v najpopolnejši mehanizem šolskega dela, s principom doživljanja in z delovnim principom.
Ne moremo se tukaj spuščat! v ta problem, opozoril pa bi na to, da je bila na kongresu pedagoških delavcev LRS v oktob-
ru 1950 na Bledu po izčrpnem referatu tov. Kimovca — Žige poudarjena potreba in izražena želja, da naj šola nadaljuje svoje delo na pedagoških tradiicijah izza časa med obema vojnama, le da bi bilo treba te tradicije kritično prerešetati ter izpopolniti glede na današnjo stvarnost In njene potrebe, zlasti glede na življenje države, družbe In gospodarstva. S tem je bila po mojem mnenju priznana delovna šola, o kateri je kongres pravilno ugotovil, da ima poleg dobrih tudi slabe strani. Ni mi znano, na katere slabe strani je mislil kongres, mnenja pa sem, da nič ni bolj škodovalo delovnošolski ideji in pedagogiki in to glede na njeno notranjo izgraditev kakor tudi glede na njeno zunanjo organizacijo kakor njena nenasitnost, ki je napravila mnogo zmede v območju metodičnih in pedagoških pojmov.
Nesporno pa Je dejstvo, da se v duhovnem šol. delu lahko goji tudi produktivna tvorna sila v otroku in njegova sposobnost u-metniškega življenja. Ne moremo pa govoriti o kaki idili, lahko pa trdimo, da Je mogoče in da je treba razred dvigniti iz pasivne v aktivno In ga voditi tudi do spontane učne oblike. Kot sredstva za to nam lahko služijo: prost! razredni razgovor, lastna opazovanja tn doživljanja ter razni poizkusi, zbiranje najrazličnejših predmetov, risanje, ki je kakor prosto spisje odkrilo že večkrat genija v otroku, zlasti skiciranje in razne igre. S takimi in še z drugimi delovnimi načini se da najlaže vzbuditi otrokova notranja aktivnost. Povsem napačno je mnenje, da je aktivno delo edina osnovna oblika za prisvajanje znanja, da se mora vsak dan in sleherno uro pri šolskem delu uresničiti. Le tisti pouk je priroden in življenjski, pri katerem prihajajo vse osnovne oblike za pridobivanje znanja, to-»ej tudi samo r*z!jivo poslušanje, motrenje kake slike, poglavij a«; e v kak tiskan tekst
in pod. v ritmični izmeni do svoje veljave. Drugačen je tudi vzgojni duh nove šole. Učitelj stoji v povsem novem odnosu do svojega razreda in dela, u-čencii pa so povezani v razredno skupnost, ker tako šola najbolj služi ljudski skupnosti. Sola kot skupnost naj vodi mladino v življenje In naj jo vzgaja v pravo ljudsko skupnost. Tako je in bo našla socialistična misel najpopolnejši izraz v enotni šoli, ki hoče s svojim delom premostiti prepad stanovskih razlik. Cilji nove ljudske šole so torej mnogo višji in segajo dalje od starih. Na vprašanje, ali smo imeli pred zadnjo vojno že novo šolo, odgovarjam: v teoriji da, v praksi, v življenju ne, ker se takratna ljudska šola še ni povsem prilagodila življenjskemu slogu kulture, bila pa je na najboljši poti do tega cilja. To lahko trdim, ker sem imel priliko, po svoji službeni dolžnosti več let zaporedoma prisostvovati pouku v več nego 200 razredih na ljudskih šolah bivše mariborske oblasti. Temu prizadevanju pa je zadnja vojna kot višja sila napravila nagel konec.
Po naši osvoboditvi nam je postalo jasno, kar je pač od nekdaj stalen pojav po vseh vojnah, da živi medsebojni odnosi, v katerih se trajno naha-hajo posamezni člnltelji kulture (gospodarstvo, tehnika, znanost in umetnost, zgodovina, predvsem pa država in politika) silijo šolo, da neprestano spreminja svojo strukturo t. j. svoj vzgojni in izobrazbeni smoter in svoj delovni način in svojo metodo, da nadomesti zastarele oblike učne mehanike z boljšimi delovnimi, predvsem s takimi, ki vzgajajo učence k sa-modejavnosti in samostojnosti. In drugič: da se šola vsakikrat ob takih ovinskih prelom-r-Vah orila^fdi živ1ien'skemu
slogu kulture. To dvoje je bistvo vseh šolskih reform kakor tudi tudi glavni kriterij delovne šole, za katero smo se nekoč s tako gorečnostjo in vztrajnostjo zavzemali. Te in podobne misli med slovenskim učiteljstvom iznova širiti in ga pridobivati za njih uresničenje, temu namenu naj bi predsvem služil naš napredni pedagoški tisk, ki mora biti ne samo sejalec novih pedagoških misli, ampak tudi nosilec in konservator pozitivnih pridobitev it naše pedagoške preteklosti.
Ko zaključujem ta članek kot prispevek k anketi o našem šolstvu, imam samo eno željo, ki sem jo nekoč izrazil že na drugem mestu,
da bi bile vse šole v naši novi Jugoslaviji kakor steklene palači' sončne svetlobe in ljudskega petja, polne pestrih . cvetlic in druge lepote, in sredi vse te krasote polne zdravih in srečnih otrok, enako vnetih za igro kakor za resno šolsko delo, med njimi pa učiteljev in učiteljic, z vsem srcem predanih svojemu vzvišenemu poslanstvu.
To pa bomo doživeli le tedaj, če bo vso naša mladina brez izjeme tudi v moralnem pogledu dobro vzgojena in social-rio zaščitena glede vseh materialnih potreb in če ji šola n» bo nalagala bremen, ki niso v skladu z njeno zmogljivostjo ali celo kvarno vplivajo na njen telesni in duševni razvoj.
Vsem, k! se ukvarjajo z vzgojo in poukom naše mladine, pa polagam na »rce besede prvaki nemških pesnikov W. Goetheja, lel ae v slovenskem prevodu glase:
Učitelji tn vzgojitelji! Dostojanstvo človeštva, to ja Vaša briga.
Varujte ga!
Ono z Vami pada In se z Va.
rn: dvlsa
BLKnnmiKi!	* ,	,	,
Po sklepu Zdr^pla učiteljev In Združenja i^>fesorje* bo treba od septembia dalje plačevati naročnino ta »Prtavct* niga delavca« skupaj s članarino!
/
Hospifacije,
Skupina 30 predavateljev •krvenskega jezika z vseh gimnazij kranjskega okraja je 23. maja v okviru predmetnega aktiva obiskala gimnazijo v Žireh ter tam hospitirala štiri ure pouka. Ob tem obisku, ki je zelo lepo uspel, so se mi porodile nekatere misli, ki bi bile morda vredne razmišljanja.
Menda ni šole v našem okraju, da ne bi v zadnjem času vedno intenzivneje razmišljala o reformi šolstva, o vseh sila zamotanih vprašanjih, ki so z njo v zvezi. Razumljivo in jasno je, da so za to reformo potrebni določeni materialni pogoji, ki bodo ne samo šolam omogočili sodobna učila, sodobne tehnično dobro opremljene učilnice, kabinete, telovadnice, inventar itd., ampak bodo tudi učnemu osebju zagotovile take pogoje za delo, da jih bodo osvobodili dkrbi za vsakdanje življenje, za preživljanje družine, za dodatnimi zaslužki in službami. Na drugi strani pa je zopet res — do česar so se prosvetni delavci prav gotovo že dokopali, pa naj to priznavajo ali pa ne, da je namreč začetek reforme vkljub vsemu vendarle v ljudeh in njihovem odnosu do dela, ljubezni do poklica, v stopnji njihove zavzetosti ali če hočete idealizma za delo z mladino. Če kje, mora za učiteljski poklic veljati načelo, da je za mladino najboljše komaj dobro, da je za vzgojo naših bodočih pokojen j treba ne samo strokovno najboljših ljudi, ampak tudi zvrhano mero tistih moralnih lastnosti, ki jih mora dober vzgojitelj imeii, med katerimi nesebična ljubezen do predmeta ni med zadnjimi.
Bilo bi pa tole razmišljanje v precejšnjem nesoglasju z dialektičnim pojmovanjem razvoja naše družbe, če bi smatrali, da je ta pedagoški idealizem ali eros nekaj samo po sebi umevnega, razumljivega in zan j ni potrebna nobena stimulacija, nobena 'podpora in usmerjevanje. Nobenega dvoma ni, - o tem sem osebno trdno prepričan — da je v naših ljudeh dovolj volje, dovolj veselja in prednosti za delo z mladino, da so na drugi strani tudi sorazfnerno dovolj dobri pogoji za njegov uspeh, čeprav je tovariš čolakovič nedavno izjavil, da se zvezni organi zavedajo potreb, a jih trenutno vseh res še ni mogoče zadovoljiti. Postavlja se torej takole vprašanje: Kako, na kakšen način in s kakšnimi sredstvi stimulirati delo prosvetnih delavcev, da bomo v trenutno možni in finančno realni situaciji mogli doseči boljše uspehe, ravna joč se po so-calističnem načelu večje nagrade za večje delo. Razumljivo je, da tega pri prosveti nikakor ne moremo reševati s proizvodnimi merili, saj vendar ne moremo govoriti o ni-karšne.m akordu itd. Zopet pa se mi zdi nujno, da uredi in o sistem nagrajevanja tako, da bo stimulativno vplival na delo prosvetnih delavcev, posebno tistih, ki se resnično trudijo za izboljšanje našega šolskega sistema. Izhajajoč iz tega, menim. da bi z zvišanjem plač kar povprek po plačilnih razredih ne dosegli prav ničesar, najmanj pa delovno stimulacijo
Nikakor ne nameravam v teh^ vrsticah obravnavati vseh možnosti in prijemov za realizacijo teh zamisli. Dotaknil bi se samo naslovnega vprašanja hospitacij in vzornih nastopov.
Prav gotovo je zlaati med profesorji s fakultetno izobrazbo precejšnje negodovanje proti vzornim nastopom, češ-saj imam diplomo in mi takele »inšpekcije« niso prav nič potrebne, posebno pa si ne dam soliti pameti od tistih, ki te izobrazbe nimajo. Tako nekako in še podobno se slišijo ugovori. Prav je tako! Po strokovni plati diplomi ni česa očitati W tega tudi nihče noče. Da pa je pedagoška priprava obvezna, nujna in vse do upokojitve potrebna, mi pa verjetno nihče ne bo oporekal. V tem pa je bistvo in jedro hospitacij in nastopov. Kako — to je tisto, kar nas vse mora zanimati in kar konec koncev tudi nam samim olajša delo, če svoje vzgojno poslanstvo seveda vršimo zavestno, z vso odgovornostjo in če hočemo doseči tiste uspehe, ki jih od nas družba pričakuje. Da pa se, to da in more doseči, je v polni meri dokazala hospi-taoija v Žireh. saj je zlasti tovarišica K. ,D. pokazala res pravi »pedagoški eros v najžlahtnejšem pomenu«, kot je pripomnil neki kolega. Jasno je, da mora takšno nastopanje in takšno delo sloneti na načelu prostovoljnosti in pa v okviru ožjih, strokovno sorod-
(Nadaljevanje s 1. strani)
Kdor je kdaj hodil decembra meseca po ledeni Soči, ve, kakšen užitek je to. Stali smo na sredini med dvema strugama in med dvema cestama. Tu ne mora biti oddiha. Če nas je tedaj zeblo, ne vem. Mislim, da ne. Kolikor jB bilo mogoče, smo hiteli k drugi strugi in se vnovič pogreznili v ledeno mrzlo Sočo v istem zaporedju kot v prvo. Nič ožja ni bila struga, niti centimeter bolj plitva. Kakor v prvi, smo tudi v drugi strugi le s težavo premagovali upor deroče vode in visoko dvigali roke in nahrbtnike. Le desno roko sem ves čas namakal v strupeno mrzlo Sočo, ker sem vlekel za ■seboj Pepco. Isti napori tiste metre pred bregom, kjer se je Šoča z vso silo zaganjala, in že smo stali na bregu, tik pod nasprotno vzporedno cesto. Tedaj sem začel drgetati. »Če planejo vsi, kolikor jih je, na nas, v vodo ne grem več!« sem pravkar izustli, ko me potegne Dunja za roko in mi pokaže na Sašo, katerega je Soča dvignila in nesla. Brez pomisleka sva oba hkrati planila v vodo in privlekla bolnega Sašo na suho. Kolikor je bilo na naju in njem še suhega, smo sedaj zmočili. Z vso naglico smo se oblačili in natikali mokre obleke in čevlje, ki so že bili trdi kot rog. Saša je sedel nepremično in le nekaj stokal. Bil je resnično bolan. Vročino je moral imeti zelo visoko. S silo smo mu navlekli zamrzle čevlje, brez nogavic, nataknili hlače, ki so bile prav tako zamrzle in bi gotovo stale pokonci, če bi jih postavili. Prijeli smo ga pod roke in nasilno odvlekli preko ceste. Streljaj nad cesto je bila vas. Če se ne motim Ladra. Saša je prosil, naj se ustavimo že pri prvi hiši. Preblizu ceste smo bili, zato smo ga brez besed vlekli dalje, do zadnje hiše v vasi. Okno je bilo še razsvetljeno. Na rahlo potrkamo. Nič! Potrkamo drugič, tretjič. Končno se oglasi ženska. »Partizani smo, parti-
vzorni
nastopi,.,
nfh in povezanih grup. Če pa se kdo odloči aa to delo, išče in hoče kazati nove poti v naši vzgoji ter žrtvuje zato ves svoj prosti čas — ali ne bi kazalo to posebej nagraditi? Za zgled in spodbudo!
Izmenjava vzgojnih izkušeni in mnenj je vedno važno sredstvo za izboljšanje učnih uspehov. Ali ne bi bilo pametno, da bi na primer posamezen strokovni aktiv pričel resno z delom za specialne metode posameznih predmetov. Ne mislim tukaj na pedagoške kalupe in tipizacijo posameznih učnih enot. Daleč od tega! Ali menim, da ima vsak izmed nas nekaj dobrih prijemov, ki bi jih rad posredoval tudi drugim. To pa je osnovni namen Kospitacij in vzornih nastopov.
H koncu nekaj zaključkov:
1.	smatram, da so hospitacij e in vzorni nastopi nadvse pomembna pot k naši šolski reformi, ki naj izhaja iz človeka;
2.	postanejo naj tudi na naših višjih gimnazijah stalni način dela in ne samo kampanjsko navdušenje.
3.	razmišljati je o stimulaciji po načelu: za večje in uspešnejše delo — večja nagrada.
—jn
zani. Bolnika imamo, odprite. Običajni »smo mislili, da so oni hudiči« in že nas povabi v prijetno toplo kuhinjo. Na ognjišče vrže Še butaro suhljadi in pristavi kozico mleka,
Posedemo in se obrnemo fe ognju. Posušiti se, je bilo nemogoče. Bili smo zadovoljni, da smo si vsaj pogreli premočeno obleko. Se skodelico mleka, nekaj požirkov domačega brinjevca, pa se je še Saša počutil bolje.
Dolgo nismo mogli ostati. Pred nami je bila še dolga in nevarna pot, katero smo morali prehoditi pred svitom. Prečkati smo morali še cesto, ki pelje iz Kobarida v Drež-nico, katero so »Totovci« pod nemško stražo na vso naglico utrjevali. V Drežnici smo zbudili nekega domačina, da nas je vodil do Magozda. Od tu dalje smo šli sami saj nismo mogli zgrešiti. Pod na-
Bruštvo vzgojiteljic mesta Ljubljane je priredilo v času od 16. do 23. VI. 1855 kot počastitev 10-letnlce osvoboditve razstavo otroških vrtcev mesta Ljubljane.
Razstava je posvetila mnogo pažnje igri. Prikazanih je bilo več vrst ustvarjalnih iger: šivalnica, dom, kuhinja- Otrok se z Igro uvaja v življenje, spozna delo, pri tem pa tudi sam aktivno sodeluje. Otroka interesirajo pravljice. Same besede pa ne razgibajo dovolj otrokove fantazije, zato si vzgojiteljica pomaga s fla«. nelografom, peskovnikom,
Vzgojno delo v vrtcih posveča veHiko pažnjo spoznavanju prirode in okolice. Naravo in njene spremembe opazuje otrok na sprehodih, toda tudi dnevna soba v vrtcu mora imeti navdih vladajočega letnega časa. Potna mora biti značinosti 'letnega časa, v peskovnik pa postavimo značilnosti v celoti. Promet je komplicirano vprašanje, pa naj bo na suhem, v vodi jn zraku. Na razstavi je bilo nazorno prikazano, kako ga obravnava vzgojiteljica z otroki, hkrati pa Jih seznanja z obstoječimi predpisi hoje preko ceste, železniškega prelaza, mostu.
Otroški prazniki v vrtcu So pravo doživetje za otroka pa naj bo to Novoletna jelka, pustovanje, praznik pomladi. Prikazano je pustovanje kot primer. Človek nehote dobi pustno razpoloženje.
Nagrade Združenja
Repuibbški odbor Združenja učiteljev LRS je oifpevM r »Prosvetnem delavc«« razpis nagrad, ki ijŽi bo podeltil ob deseti obletnici ©svjbbodiirve. V razpisu so bik določena vsa 'podrobna navodila in rok za oddaijo predlogov. Nekatera društva se rokov niso držala ali pa so poslala skrajno ptovršne in pomanjkljive predloge. Zaradi tega komisija mi mogla pravočasno , začeti in zaključiti svojega dela in bo med počitnicami pripravila predloge, ki. jih, bo potrdil v septembru mesecu plenum Združenja učiteljev na svoji konferenci.
Nekatera društva republiškemu odboru niso poslala nobenih predlogov. Zato jt' republiški odbor 'pooblastil komiisiiljo, da jih po podatkih okrajnih društev sama prilaravi.
Sporočamo članom in odborom imena članov ocenjevalne komisije:
Maroiijan Stefan, član RO, predsednik komisije, učitelj. Loka piti Zagorju,
Kolar Vilko, šolski upravitelj, Šentvid pni Ljubljani,
Merčun Oiiriil, učitelj, Nevlie pri Kamniku,
Vončina Drago, šolski inšpektor, SPK Ljubljama-okiolica,
Kokelj Miroslav, ravnatelj nižje gimnazij« Polje pri Ljubicami,
Zorman Jainko, učitelj, Maribor, VIL osnovna šola,
Murovec Stanko, učitelj, Ajševica pni Gorici.
mi se je vila Soča, ob Soči, na drugi strani pa lepa tlakovana pot, po kateri se je prevažal sovražnik. Mi smo se pa prebijali med grmovjem, po skalovju, kjer ni bilo niti kozje steze, vse do Bovca. Tu smo se zopet približali sovražnikovima postojankama na Žagi in v Bovču, zato smo morali počakati noči. V Čezsoči so nas nad vse ljubeznivo sprejeli in nas pogostili. Ker je bil sovražnik le nekaj sto metrov oddaljen, so domačini postavili stražo, da smo lahko v miru poučili dobrote, ki so nam jih nanesli: Zjutraj smo prišli v Sočo, kjer nas je sprejelo »koli 40 tečajnic, Skoraj vsaka teh naših deklet je prišla na tečaj po približno isti poti kot mi. — Tako je nastajala šola na Primorskem. T$žki so bili ti časi in vendar, tako lepi.
Sandor V.enturinl-Oskar
ko vidi okrašen kotiček 3 Spiralami, lempitjottčki, kokardami.
Vadbene ure v vrtelh skrbijo za telesni razvoj otroka. Za spretnost, moč in ravnotežje (služijo razni rekviziti, ki so primerni za predšolskega otroka. Mala bradlja, švedske klop, plezalo, kolebnice, žoga.
Potem pa še izdelki otrok. Razstava izdelkov priba, da je iznajdljivost vzgojitotjic pri uporabi raznega materiala nekaj posebnega, kakor so nekaj posebnega izdeUlld »tuni.
Vsi, ki so obiskali razstavo, so se o njej pohvalno izrazili ter dobili vpogled v vzgojno delo vrtcev.
Seminar esperanta za učitelje in profesorje
Konec preteklega leta je v Montevideu ugotovila generalna konferenca UNESCO, da je več držav feraailo pripravljenost, da hi vpelljale espeiranto v. osnovne in riSje šole,; ali da hi -razširile sedanje poučevanje. Tudi predstavniki našega državnega vodstva so ugodno sprejeli predlog, zlasti predsednik maršal Tito, ki je menil, da je »eipertuntp zelo koristna zadeva 'in bi ga Rilo treba uvesti v vse šole, vendar ne z ukazom od zgoraj, temveč na pobudo obveščenega javnega mnenja na resnično demokratičen način«.
V	svojem dopisa IS. matja *. I. sporoča Svet za prosveto in kul-turp LRS, da nima nobenih pomislekov proti neobveznemu pouku esperanta na učkeljesčih in nižjih sarokovnlh šolah. Glede ureditve pouka se 'je treba le dogovoriti z okiraiinimi ali mestnimi ljudskimi odbori
Po nepopolnih podatkih poučujejo v naši državi esperanto samo v 34 šolah, poleg tega ima Ekonomska fakulteta zagrebške univerze lektorat tega jezika. Zveza esperantistov Slovenili« je sprejela naloge, s katerimi ho razširila sedanj« poučevanje.
V	mesecu jnltjtt in avgustu bto priredili Inštitut za mednarodni jezik esperanta dva enomesečna seminarja za učitelje im profesorje, da bi «e med počitnicami naučili mednarodnega jezika. Pouk bo vsak dan po dve uri in v Ljubljani. PiredaVašli bodo slovnico, zgodovino esporantskega gibanja j« organizirali konverzacijo. Ob koncu seminarja bodo obtskovaka opravila izpit in dohiti spu&vida, t katerimi bodo laUso pofu-čevzli jezik po šo&L
Podrdkterle informacije dRhke pni Irištizesa za mednarodni jezik esperanto, Ljubljana, poštni Ptedai 275,	__________

zo&veitti deCavcif &o£ef &n}i$nice!
Pravkar ]e iišla pri Slovenskem knjižnem zavodu monografija glasbenega zgodovinarja, muzikologa in profesorja Akademije za glasbo dr. Dragotina Cvetka
Davorin Jenko
V vrsti poglavij, ki jih bogatijo ilustracije, je prikazano v prijetni esejistični obliki razgibano življenje skladatelja slovenske himne »Naprej zastava Slave!«
To pomembno delo dobite v vseh knjigarnah ali pri založniku. Cena knjigi vezani v polplatno je 700 din, vezani v platno 800 din.
Slovenski knjižni zavod v Ljubljani
Učiteljski tečaj v Soči
■ -
Razstava vrtcev
Če študent
na rajžo gre...
Šolski teleil so brez dvoma daleč najmočnejša oblika »ljudskega« turizma. Zadnje dni maja in prvo polovico j,unija doživimo prave invazije na vlake in na najbolj znane izletniške točke. Tisoči šolarjev se tedaj zapode na morje, na Bled, v Postojnsko jamo in drugam. Po vagonih, in po poteh ostajajo za njimi zgovorni sledovi: pomečkani papirji, razbite steklenice, jajčne lupine, olupki sadja, ogrizki in razne pozabljene drobnarije.
Majske izlete pričakujejo šolarji s koprnečim veseljem, železničarji z zatajevano skrbjo, uprave šol z občutkom odgovorne dolžnosti, mlajši učitelji z mešanimi občutki, starejše učiteljice z odkrito grozo, gostinsko osebje približno s takim strahom, kot ga ima egiptovski kmet pred kobilicami, za vse pa je to hud napor.
Na majskih izletih naj bi dijaki spoznali najlepše kraje svoje domovine, morda si ogledali delo v kaki tovarni, si razširili svoje obzorje, pred vsem pa imeli dan prijetnega ta zdravega razvedrila. Sicer pa to že vsi vemo, vsakdo od nas pozna vsaj 20 takih »naj«.
Poglejmo rajši, kako to dejansko poteka. V teh dneh smo videli skoro vsako noč prenočevati po parkih, drevoredih, na klopeh bedne, izmučene, naveličane šoiar&ke, ki so se nekaj časa brezciljno vlačili po ulicah mesta, se zapodili v slaščičaiino po sladoled, nato pa onemoglo pričakovali polnočnega vlaka proti Reki. Večina njih je prišla iz južnih republik. Tam so sploh v vsakem oziru mnogo bolj podjetni kot mi. Pri nas pravi direktor: »Izlet sme trajati samo en dan. Biti mora koristen in zabaven hkrati«. Pri tem je seveda tako kot v Novi pisarji: utile je zrno, dulce pleva. In mož ima po svoje prav, čeprav je direktor. Pri vsaki stvari je treba upoštevati potrebe ta možnosti, trezno jn pametno, po slovensko pač.
Naši južni pobratimi pa niso »trezni ta pametni«, ampak širokopotezni ta udarniški. Kar za 15 dni jo usekajo po Jugoslaviji ta jo tako preromajo križem ta počez. Za devizo imajo tisti škofjeloški pregovor, ki pravi: »Bo že kok, saj je zmeraj bilo kok!« Putuj igumiane! Tam od grško-a Ihanske mej« pridejo, spijo v vlakih ali kjer pač morejo, jedo, kar morejo ta pridejo, kadar hočejo.
Ne smemo se čuditi, da pride tako do strahotne gneče, prerivanja, fizične borbe za prostore ta celo do nesreč. 8. junija se je menda osem šol vozilo na Gorenjsko v sedmih vagonih, naslednji dan se je z istim vlakom peljalo 1.400 šolarjev. Železnica seveda ne zmore takih kampanjskih viškov prometa, zato je prevoz nujno nekulturen, naporen in naravnost mučen. Spremljevalci se morajo naenkrat iz dostojnih »predavateljev« preleviti v krotilce podivjanih levov. In še kljub temu se potem zgodi, da dijak sošolca s steklenico dvakrat trešči po glavi ta ga morajo takoj odpeljati v bolnišnico, da skoči študent z bratskega juga iz drvečega vlaka ta obleži ob progi z razbito glavo ta polomljeno nogo itd.
Pred nekaj tedni sem gledal v ljubljanski drami Elizabeto angleško: zahtevna, intelektualistična drama za posebno vrsto komorne, modernistične publike. Čeprav je bila sobota, ni bilo na dijaškem stojišču skoro nikogar. O pač, bila je gruča skromno oblečenih podeželskih šolarč-kov, ki so med predstavo onemoglo polegel i po tleh, nekateri pa celo nemoteno zaspali. Vsi so se radovedno ozirali nanje. Tudi mene je zanimalo, odkod so neki til« nenavadni gledalci. Garderoberka mi Je povedala, da so otroci z neke prekmurske osnovne šole, da se vračajo z morja in da jih je učiteljica' pripeljala v gledališče, ker je treba pač nekje prebiti čas do polnočnega vlaka. V t%> kih okoliščinah šolski izlet Hi
več razvedrilo, ampak huda kazen.
Razigranost, kričanje, pet j d »Tereztake«, kakšna praska* »ravbarji« cigarete ta določen napor spada že nekako nujno te vsakemu majskemu Izletu, tako kot tolkala k pihalni godbi ali godba k veselici. To dijaško veselje pa premnogokrat preide v oglušujoče tuljenje, v razbesnelo vpitje, v obešanje čez okna vagonov, v neukročeno razgrajanje, ta celo v pljuvanje na druge potnike, ki so hodili mimo vagonov, da, tudi to se je zadnjič godilo. Prav gotovo se to ne zgodi iz hudobije ali iz same slabe »dobre« vzgoje. V nekontrolirani gruči doraščajočih fantalinov se pojavijo pobalinski popadki, to je vse. Odgovornega krivca za take pojave ne moremo Iskati zgolj v spremljajočem osebju, saj se dogajajo prestopki in prekrški tudi v najbolje organizirana državi, ki ima na PROS DEL. De Corti 15. 6. ost razpolago celo armado stražnikov.
In vendar mečejo podobne1 stvari kaj slabo luč na dijake ta na. šolo sploh. Ljudje ogorčeni vzklikajo: »V gmajno s takimi divjaki, ne pa na izlet!«
Po toči je prepozno zvoniti ta re« je letošnja toča izletov že za nami. Toda drugo leto prida spet »ljubi maj, krasni maj« in. z njimi nova toča šolskih izletov. Treba bo preprečiti čim več nerodnosti, nerodnosti ta izrodkov. Selake uprave naj pravočasno prijavijo svoje izlete, da jih bo direkcija železnic lahko koordinirala ta omogočila, kolikor toliko kulturen prevoz, Spremljajoči učitelji in profesorji morajo že prej svoj razred načrtno pripraviti na izlet, na poti pa strogo paziti, da veselost ne preide v divjaštvo, v kali zatreti vsako surovost ta strogo kaznovati vsakega dljaka-čtivjafca.
Nikoli ne bi smeli pozabiti, da ima itelet poučno, vzgojno ih razvedrilno nalogo ta mu moramo zato tudi posvetiti potrebno
pozornost. Mirko Hrovat.
Pri
Državni založbi Slovenije
T in lil lani	b&do v letu
*	WRMJtllll	izšle tele šolske knjige:
OSNOVNA SOLA«
Ribičič - Vfinkler - Završnik: Prva čitanka Ribičič - AVinkler: Droga čitanka
Rape - Sežun - Završnik: RaSunica za 8. raz. osnovnih šol
Rape - Ribičič - Winkler: Tretja čitanka
Ledinek-Ferlinc: Račnnica za 3. raz. osnovnih šol
Rap« - Ribičič - \Vinkler: četrta čitanka
Završnik - Sežun: Račnnica za 4. raz. osnovnih šol (nova)
Fink - Kopriva: Slovenska jezikovna vadnica IV.
Mihelič - Rope - Ribičič: Peta čitanka (nova)
SREDNJE SOLE:
i Jamar - Muser - Stefan: Slovensko berilo I.
Bajec - Pacheiner: Slovenska jezikovna vadnica I. del aa niž. razr. gimn. Grad: Angleška vadnica I.
Hadži - Bernot - Vodnik: Zoologija za niž. razr, gimnazij Jože Žabkar: Aritmetika in algebra I. (nova)
Stanko Bunc: Slovenska jezikovna vadnica U.
Finžgar - Muser - Onič - Popovič: Srbska ali hrrataka vadnica II.
Grad Anton: Angleška vadnica H. stopnja
Mavricij Zgonik: Zemljepisni pregled zemljin — Evropa
Kapus - Petkovšek: Botanika za niž. razr. gimn. (nova)
Jože Žabkar: Aritmetika in algebra *H. (nova)
Finžgar-Muser-Onič-Popovič: Srbska ali hrvatska vadnica II!
Molinaro - Šušteršič: Aritmetika in algebra UL (nova)
Sonja Sterle: Lahki angleški teksti
Stanko Bunc: Slovenska jezikovna vadnica IV.
Finžgar-Muser-Onič-Popovič: Srbska ali hrvatska vadnica IV. (nova) Šušteršič Franc: Aritmetika in algebra IV. (nova)
Kranjec-Bohineo-Savnik: Obči zemljepis za viš. razr.	(nova)
Žabkar Albin: Geometrija V. (nova)
Vodnik Dora: Nemška vadnica IV. stopnja
Bajec - Pacheiner: Slovenska jezikovna vadnica L za niž. gimn.
Albin Žabkar: Aritmetika in algebra IM.
Albin Žabkar: Geometrija VI. (nova)
Franc Kvaternik: Fizika za viš. raz. gimnazij Helena Stupan: Nemška čitanka Anton Grad: Angleška literarna čitanka I. in IL Vlasta Pacheiner: Francoska literarna čitanka I. In M.
Molk - Kuščer: Fizika za viš. razrede gimnazij (pomožni učbenik)
Ahlin - Jeran - Sajovic: Analitična geometrija r ravnini
Roman Savnik: Zemljepis FLRJ
Albin Žabkar: Aritmetika in algebra V. (nova)
Leon Žlebnik: Zgodovina pedagogike
Milan Greošelj: Komentar k Izbranim delom Horatia Flacca Rudolf Južnič: Latinska vadnica za klasične gimnazije, M. del
PRIROČNIKI ZA UČITELJE:
Lavrenčič: Vesele tekme in raznoterosti Omerza: Predšolski gluhi otroci in njih vzgoja Tekavčič: Priročnik za delo v dispanzerju za žene
STROKOVNE KNJIGE:
Andolšek - Toš: Gospodarska matematika, L In M. M
Černe: Priročnik za gospodarsko računstvo
Mlakar: Splošno strojesovje
Nučič: Oris razvoja kemije
Karlin: Z nemščino na pot
Lenče: Farmakologija
Peruzzi: Armirani beton
Rasberger: Angleško trgovsko pismo
I
1
.ti
I
*
!l
i
*

: i
M
T
H!
ti'-
::
H'
m\
§
i
m
1
I
I
i-ti
!!
m

m
m
6?
ti,
tii