LISTEK. Meličevega Janeza vožnja. (Po virih posnel Al. Andrejev.) nKam pa pojdeš. Janez?" BV Maribor k bratu Andreju." BS kolesom?" nDa, ali se ti to čudno zdi?" rHhm. Pa kako se boš veadar prevrnil na oaem-le klaacu pod farovženi! Tu se je še vaš Andrej, ki je vendar bolj vajea tega vragovega kolesa, parkrat posteno prekucail, vsaj tako mi je med poeitnicami sam pravil." rE, pa se ue bom! No, pa tudi nič ae de, če se enkrat preobrnem, saj se ne boni prvič ifl zadnjič menda tudi ne. V Maribor bom pa le prej prišel, kakor pa če bi se vozil ali pa šel Ba vlak. Ob devctih bom že tam." nKa-aj? Že ob devetih boš tam? Beži, beži, Be verjamem, da bi ti s tistim-le prisel v eai uri v Maribor. Saj potrebujemo do doli z vozom dobre tri uro, no pa še gaati se mora dobro." BE, to ai aič tako čudnega. S tem kolesom se še hitrejše vozi kakor z mešanim vlakom. Zadnjič sein se vozil z ajini v Maribor in domov, pa sem mislil, da bo zaapal, pibal je ia pibal, pa le ni nikamor inogel. Ves, kar žal mi je bilo, da se aisem peljal s kolesom. Danea pa pojdeva s tem-le v Maribor."  ,,No, le dobro se vozi ia glej, da še zdravo kožo nazaj priaeses! Pa pozdravi An-  dreja! Jaz moram v B., kjer imam opravke."  Tak pogovor se je pletel neko lepo poletao jutro med Meličevim Janezom in Koseraikom. Le-ta je prišel namreč po Meličevem  vrtu, ko je Jaaez ravao pred vežo anažil svoj ^becikel". Koseraiku se je neverjetBO zdelo, da bi bilo sploh mogoče, v tako kratkem času dospeti v Maribor, kamor oa z vozom potrebuje dobre tri ure Zato je z glavo majaje odšel.  Janez je pa snažil kolo, ki ga ni bilo kaj posebao prida. Da naravnost ia brez ovinkov govorimo, kar aam tudi Jaaez ne bo zaineril: kolo jc bilo deloma se po starem kopitu ia tupatam se je že tudi prikazovala pogubljiva rja. No, in tudi Jaaez se je je bal, zato je večkrat saažil kolo. Pa vse ni aič pomagalo: rjo je kupil že s kolesom vred. Koliko je dal za kolo, ni zaaao, ker tega ni hotel Jaaez uikoinur povedati — le pravil je, da ai drago.  Pa tuui zvonca ni imelo • tega še ni Jaaez  kupil. A čeiuu na kmetih zvonec pri kolesu? Ko zagleda radovedaa dečad kolesarja, izogae se mu že od daleč s pota, patem pa teče ia kriči za Bjim. To je veselje teh paglavcev ! Tudi kmetič zvedavo zre za kolesarjem, ki drvi kot veter skozi vaa m se čudi fljegov spretnosti. Iz virov, ki aam spričujejo in popisujejo Meličevega Jaaeza vožnjo v Maribor, povzamemo, da se je Janez priučil vožnji aa kolesu od brata Andreja. ki bodi v šole v Mariboru. Daaes je torej skleail, peljati se s kolesom v mesto k svojemu bratu Andreju. Napravil se je seveda popolBoma kmetsko. No, pa kdo bi se temu čudil. saj je Jancz pošten kmetski fant, ki tudi ljubi posteao kmetsko obleko ia ne oae po mestBO ukrojene. Da ao se mu za klobukom priklaajali krivci, menda ai treba posebej omeajati — saj je šel Janez v mesto, in tedaj se je treba Bpostaviti". Res, imenitea kolesar! Med potjo do Maribora se inu ni nič posebaega zgodilo, viri vsaj aič takega ne omenjajo. Prekucflil se tudi meada ai aobeakrat. dasi mu je prerokoval Koseraik. Da se je pa marsikak popotaik radovedno oziral za njim, si pač lahko mislimo. Po deželai cesti je drvil, da so se veliki oblaki prahn vzdigovali za njim. Še je imel kake pol ure do me8ta. Ljudi je bilo vedno več na siroki, prašni cesti, ki so hiteli proti mestu. Ia Jaaez jih je prehiteval. Debelo so gledali aasega juaaka, ki je preračuajeno drvil po cesti, ae meaeč ae ni za desflo ni /,a levo. Kar je došel aekega gospoda; gotovo je bil kak meščaa. V veliki hitrosti ai mogel Jaaez zaobraiti kolesa, zato je tujca Bekoliko oplazil in tik ajega zdrčal naprej. BKlada ti, leaa! Vsaj ogai se, da te ae povozim!" je zagodrajal nad tujceai, da je ta srdit zažugal za dirjajočim s svojo debelo palico ia poslal za ajim precej robato kletev, ki je pa aaši viri dobesedflo ne omeBJajo. Jaaez jo je torej pripihal že blizu Maribora ter začel čedalje počasaeje voziti in sicer ia sledečega vzroka: Kolesarji, ki ao mu ali naproti pridrčali ali ga pa dosli, so veBomer zvoBČkali, da so se jim Ijudje izogibali. Našega Jaaeza pa je jelo skrbeti, kako bo to, ker Bima zvonca. Sklenil je torej po kratkem premotrivaBJu v svoji prebrisaai glavi, da bo počasi vozil m aad ljudrai kričal, aaj se mu izognejo. Saj bi bila veadar aramota, ko bi peš hodil poleg dobrega kolesa. Sedaj-le se mora veadar postaviti! BBeži, da te ne povozim'" je zakričal nad prvim ia zdrčal Baprej. Ib to je moral Jaaez velikokrat poBoviti. (Konec »ledi)