Književnost. Leina šolska poročila. 8. Štirirazredna ljudska in obrtno - nadaljevalna šola v Metliki je imela koncem niinulega šolskega leta 388 učencev in uoenk; narodnosti bili po do 1 vsi slovenske in vere katoliške. Učnih inof-ij je bilo 7, namreč vodja in nadučitelj g. Andrej Šest, 2 učitelja, 2 kateheta in 2 ix'iteljici. Obrtno nadaljevalno šolo je obiskovalo v dveh tečajib 64 učencev 12 raznili obrtov. Poučeval je vodja, 1 kaleltet in '2 učitcljii. Slovcneev je bilo 52, Hrvatov !), Nemci 3. 9. Na gitnmiziji v Novem Mestu je bil due 15. mal. srpana sklep šole. Poleg ravnatelja g. dr. Fr. Detele je poučevalo 14 iirofesorjev, neohligalne prediuete pa 5 učiteljev. Iz šolskega poročila povzamemo, da je bilo vseh dijakov 204 (194 Slovencev, 8 Nemcev, 1 Čeh, 1 Hiimtml Odliko jih je dobilo 22, prvi red 127, ponavljalni izpit 27, drugi red 21, tretji red 5. Osmošolcev je bilo 16, iznicd katerih se jib je oglasilo 11 k zrelostnenm izpitu; dva sta napravilii izpit z odliko, jeden pa pride k skušnji v jednein predmetu čez dva meseca. Na čelu poročila je prof. Vrbovca spis «Ein Defraudationsprocess aus dem Jahre 1782». S to šolo je združena ludi obrtno-nadaljevalna šola. 10. Izvestje c. kr. državne gimnazije v Trstu za 1. 1892. prinaša na prvem mestu prof. L. 1'otrika spis «Philipp Reis, Telephon«. Na tem zavudu je poueevalo poleg vodje dr. A. Nitscheja šo 10 rednib učiteljev, 2 stranska učitelja in učitelj evangeliškega veroizpovedanja. Med prvimi so Slo- venci: profesorja 1. Jesenko in dr. K. Glaser ter učitelj veronauka J. Warto. Po narodnosti je bilo med učenci 82 Slovencev, 130 Italijanov, 134 Nemcev in 56 drugih narodnosti. K zrelostnim izpitotn se je prijavilo 35 osmošolcev. Jeden je dobil spričevalo z odliko, spričevalo zrelosti 19, 3 bodo ponovili izpit iz jednega predmeta po počitnicah, 7 je nezrelih, 1 ni ptišel k izpitu radi bolezni, 4 so pa odstopili že začetkom izpitov. 11. Mestna neniška dekliškašolavLjubljani je iinela koncem minulega šolskega leta 324 učenk. Le slovensko jib je govorilo 10, le neinško 08, slovensko in nemško 181, slovensko, nemško in druge jezike pa 12. V Ljubljani jih je stanovalo 299 in zunaj Ijubljar.e 25. Za višji razred je sposobnih 258 in nesposobnih 50. Poučevale so na tej šoli poleg voditeljice in nadučiteljice gdč. Alojzije Bauer še tri stalne učiteljice, katehet in jedna namestna učiteljica. 12. Franc-Jožefova ljudska šola v Črnoinlji z dekliško paralelko je imela koncem minulega šolskega leta v vsakdanji šoli 395 dečkov in deklic in v ponavljalni šoli 103 dečke in deklice, skupaj 408 otrok. Na tej šoli so poučevali poleg nadučitelja-voditelja in c. kr. šolskega nadzornika g. A. Jeršinoviča še trije učitelji (jeden stalen in dva začasna), jedna stalna učiteljica in katehet. \'.\. Letno poročilo štirirazredne ljuds k e š o 1 e v N o v e m M e s t u je sestavljeno še precej po starem. Učenci pnsarneznih razredov so uvrščeni sicer v abeeednem redu, a v treh oddelkih. V prvem oddelku z napisom: «Prav dobro so se u<"ili» so debelo tiskani odličnjaki, v drugem oddelku z napisoin: »Dobro so se učili» so z navadnimi črkami tiskani učenci, ki so dobili I. red in v tretjem oddelku z napisom: «Nezadostno so se učili» so pa učenci z II. redom. Vseh učencev je bilo koncein šolskega leta 179 in sicer 71 iz novomeške šolske občine in 108 pa iz drugih šolskih občin. Na tej šoli je poučevalo 6 učiteljev iz reda sv. Frančiška. 14. Dr. J. W a 1 d h e r r j e v z a v o d v L j u b 1 j a n i je imel koncem minulega šolskega leta 63 gojencev. Ljudsko šolo jih je pobajalo 15. pripravljalni tečaj za trgovske učence 16, realko 0, gimnazijo 3, trgovsko učilišče 9, tečaj za jednoletne prostovoljce 6 in 1 je bil privatist. Na tein zavodu je poučevalo 2(i učiteljev in profesorjev. 15. Na Ijubljanski višji gimnaziji je poučevalo v šolskem letu 1801/02. poleg ravnatelja g. A. Senekoviča še 31 učiteljev in profesorjev. Neobligatne predmete (slovenski, francoski in laški jezik, tesnopisje , lepopisje, risanje, petje in telovadbo) so poučevali posebni učitelji. Prvi razred je obiskovalo 98, drugi 75, tretji 57, četrti 43, peti 105, šesti 61, sedmi 71 in osmi 54 učencev. Vsak razred je imel paralelko. Ves zavod je imel 504 učencev. Iz Ljubljane jih je bilo 127, iz drugih krajev Kranjske 346, ostali pa iz raznih kronovin, Za višji razred je bilo sposobnih z odliko 80, prvi red jih je dobilo 369, drugi red 41 in tretji red 14. 60 ueencem je dovoljen ponavljalni izpit. Celo šolnino je plačevalo 179 učencev, polovico 18, oproščenih je bilo 367 ueencev. 98 je bilo štipendistov (skupaj 8655 gld.) Šolnine se je uplačalo v obeh semestrih 8250 gld. 16. Na višji realki v Ljubljani je služhovalo letos poleg ravnatelja g. dr. H. Junowicza še 18 učiteljev in profesorjev. Prvi razred je obiskovalo 86, drugi 79, tretji 62, četrti 61, peti 30, šesti 12 in sedmi 18, skupaj 348 učencev. Prvi red z odliko jih je dobilo 30, prvi red 244, drugi red 23 in tretji red 10 učeneev; 41 ueeneem je dovoljen ponavljalni izpit, 12 abiturijentov je napravilo izpit zrelosti (2 z odliko). Kranjcev je bilo izmed 348 učencev 251, ostali pa iz drugih kronovin. Celo šolnino je plačalo 131, polovico 1 in popolnoma oproščenib je bilo 216 učencev. Uplaoana šolnina je znašala 6189 gld.; 24 ueencev je dobilo 2117 gld. štipendije. — V zvezi z višjo realko je bila obrtna nadaljevalna šola, na kateri je poučevalo 12 učnih inočij. Obiskovalo je to šolo 269 ueencev 39 raznih obrtij. /. D. Narodna luhlioteka. Natisnil in založil .1. Krajec v Novem Mestu. V zadnjem času so izšli zopet trije snopiči tega književnega podjetja in sicer: 43. snopič. Sofoklejev Edip na Kolonu. Životopis Sofoklejev in uvod napisal, dramo prevel in opomnje dodal H. Perušek. Str. 109. Cena 15 kr. Kdor rad prebiia grške klasike, čital bode tudi ta prevod. Soditi ne inoremo, ali je prevod natančen ali ne, vender upatito, da je dober ter se nadejaino še drugih Sofoklejevih drain v našem jeziku od tega prelagatelja. 44. in 45. snopič. Zognjern in mečem. Sienkiewi«z. Historičen roitian. V teh snopieib se nadadaljuje v 41. snopiču pričeti roman ter se končuje njega prvi del. Prav je, da izda g. Krajee ta roman in želeti je, da bi še mnogo prevodov iz poljščine nam še podal v svoji biblioteki. Bojimo se le, da se se ne bode knjiga dobio prodajala, ker izda letos tudi <*Slovenska Matica« v dobreni prevodu ta prevod. /. Zaltavna kitji/iiica za slovcnsko mladiuo. l'reduje in izdaje Anton Kosi, učitelj v Središči. II. zvezek. V Ptuji 1892. Zalaga izdajatelj, tiska W. Blanke. Cena 15 kr. Drugetnu zvezku se pozna, da ima izdajatelj resno voljo dobre knjižice podajati slovenski mladini. Vsebina je tako razvrstena, kakor v I. zvezku in tudi oni podobna. Jezik je še precej trd in okoren in rnnogi izrazi za otroke neumljivi. Saj niti odraščenci dostikrat ne vedo, kaj pomeni ta ali ona beseda, take izraze je treba dobro pojasniti. Mnogo se da lepše in bolj razumljivo povedati. Čitatelju presedajo zlasti nekateri skovani pridevniki n. pr. rajskosladek, nebojasen, žalolep itd. Jezik je sicer bolji kakor v prejšnjem zvezku, ali vender je še treba mnogo pazljivosti, da bode res dober. Slovensko učiteljstvo naj blagovoli podpirati to književno podjetje. F. J. Izvestja niuzejskejfa drnštra za Kranjsko, II. letnik. To društvo začelo je veselo napredovati, ker šteje letos že 202 uda, raimo lanskih 172. Tudi njegova «lzvestja» so se letos znatno pomnožila. Slovenski zvezek obsega letos 160 stranij miino 68 lanskih. V njem nahajamo najpoprej »Zgodovinske pabirke iz loškega okraja«, v katerih opisuje dr. Fr. Kos uradnike in mešeane škofjeloške ter sploh zgodovinske osebe, ki so živele v tej gospoščini od XVI—XVIII. stoletja. Z drugim sestavkom »Drobtinice iz furlanskib arbival« nadaljeval je deželni arbivar A. Koblar svoje zanimive prineske k cerkveni zgodovini kranjski. Želeti bi bilo. da bi č. g. Koblar razširil svoje ppiske iz furlanskih arliivov na vse župnije in duhovnije, ki so kedaj spadale pod oglejski patrijarbat. Profesorja J. Apih in A. Kaspret uvrstila sta manjše doneske «o ustanovitvi novomešl?e gitnnazije ter o prijateljskih raznierali nied «Kopitaijeni in Bankejem». Prof. BuUrja spis «Sv. Križ vipavski» ozira se na sosedno kronovino, zlasti na ajdovski sodni okraj. Zanimiv prinos k kullurni zgodovini so «Pasijonske igre na Kranjskem* (sp. A. Koblar). v katerih se opisuje zlasti procesija na veliki petek v Škofji Loki. Tipične osebe tega sprevoda govorile so slovenske kitice, kitice, katere je zložil kapuc-inor o. Romuald 1. 1721. Med manjšitni zapiski pojasnuje č. g. Koblar od kod pride iine Yoklo?» (namreč od «lokve»), potein p:iol)("uje isti zanimivo zgodovino «0 zidanji crngrobske cerkve», poznejšeg.i dela nainreč 1. l.")20. G. župnik M. Sila priobčuje kraje na Krasu, v katerih so bivali od 1. 1060. naprej tPodložniki rožaškega samostana», in g. I. V. podaja štiii «Doneske k slovenski flovstveni zgodovini XVIII. veka». Iz tega piegleda vsakdo sprevidi, da je vsebina II. letnika muzejskih «lzvestij» zelo bogata in v vsakein oziru prezanimiva. «lzvestja» lahko kupijo tudi nečlani za 1 gld. pri Bainbergu v Ljuliljani. V nemškem jeziku sta izšla zgodovinski in prirndozhanski oddelek muzejskih »Izvestij«. Zgodovinski (iddelek prinaša najpoprej poročilo o društvenem delovnnji, potem pa zanirnivo razpravo prof. J. Wallnerja o kranjskem in primorskem domobranstvu v začetku avstrijske nasledstvene vojne. Učitelj K. Črnologar pojasnuje, da znani kainen v stičenski cerkvi ne mnre biti grb in prvotni nadgrobni kamen vojvodinje Viride. Prof. Hutar pripoveduje o nekedaj tako priljubljeni zabavi Ljubljanennov, nainreč o izletib po Ljubljanici in splob o plnvitvi na tej reki. Kulturhistorieno zaniraiv je prof. Wallnerja prispevek o gospodaistvu in hišnein redu v bistiiškem samostanu 1. 1659. Na koncu zvezka podaja prof. J. Šorn nekaj vzgledov iz latinskega glosarja. ki se nabaja v niestneni arhivu v Ljubljani. Najobširnejši je prirodoznanski oddelek letošnjih «lzvestij», ker obsega 177 stranij. Na prvem mestu prinaša IV. del (konec) prof. Vossovega opisa kranjskib gliv «iMyeologia Carniolica» z dod itkom «nej)lodovitih gliv». Za tem nadaljuje prof. J. Seidl svoje učeno, zelo natančno in trudapolno delo o «Podnebji I Kranjske*, namreč o toplinskib izjeniah, o mesečnib in letnih skrajnoslih topline, o niisledovanji toplinskih anomalij, o spremljivosti zraene topline od dne do dne ter o verlikalnem in horicontalnem razdelenji i topline. Muzejska «lzveslja» podajajo nam torej lepo štej vilo strogo znanstvenih razprav, ki se tičejo domoznanstva kranjskega, zato jili toplo priporofamo v čitanje in pioueenje vsakeinu nniiknnemu čitatelju. f K)