OBVEZNI IZVOD SEPTEMBER 2009 Največja človekoljubna akcija prav na Ribniškem Dom starejših prodan Celjanu Boj za negovalno bolnišnico Kriza vsaj še v prvi polovici 2010 34. Sejem: Rekordno število stojničarjev Odprt goslarski atelje Samo Jeranko, rekorder v potapljanju na dih Po 66 letih obnovljena kapelica na Humcu Srečanje podpisnikov pobratenja med Arcevio in Ribnico Fižolov dan postal nepogrešljiv 10 let ribniške joge REŠETO GLASILO OBČINE RIBNICA 29. september 2009, letnik XIII Slovenija ni goslarska dežela, a med petimi mojstri je atelje zaživel prav na Ribniškem TO SEM JAZ IN TUKAJ JE MOJ SVET V bližini obrežja Bistrice lahko potrkate na lesena vrata, za katerimi se od začetka septembra skriva drugačen zaklad, kot smo ga vajeni videvati. Kot da smo v svetu, ki nas premakne stoletja nazaj in v obrt, ki ni poznana 95 odstotkom slovenskega življa. Pet jih je, ki izdelujejo gosli, in prav med to peščico je Ribničan Jože Šobar. Poznamo njegov trud, da bi si naredil delavnico, kjer bi lahko v miru in urejenih pogojih delal, in vedeli smo za fantazijo, da bi si tu postavil goslarski atelje. 13 srečnih let je moralo preteči, da se je goslarju svet postavil v prave okvire, saj je s to redko dejavnostjo začel leta 1996 in od takrat deluje kot samostojni ustvarjalec na področju kulture. Atelje je v celoti njegovo delo - on je izbral slikarja Dušana Matoha, ki mu je na stropu ovekovečil angelčke; mudil seje pri zbirateljih starinskih in vrednih predmetov in v sprejemnico pripeljal omaro in pult, ki od obiskovalca terjata spoštovanje. Na steno ob vhodu je obesil sliko krošnjarjev Bojana Golije, stare podobe iz Valvasorjevega časa, vsak vaš korak pa spremlja klasična glasba. Izdelovanje violin, vsaka terja 200 delovnih ur ali dva meseca zavzetega in specifičnega dela, ne bo moglo biti turistični magnet, zakaj nenehni obiski bi zmotili proces ustvarjanja. Najavljena skupina največ 15 obiskovalcev bi bila zaželena, obisk ateljeja pa naša turistična ponudba za sladokusce. Z goslarskim ateljem imamo novo presežno vrednost, ki nas vsaj na trenutke lahko spet dela posebne. Šobar zdaj išče obliko, ki bi atelje približala tako laikom kot ljubiteljem in kupcem. Festival klasične glasbe, ki bi se odvijal vsako leto in kjer bi nadarjeni glasbeniki, tudi manj uveljavljeni, igrali na njegove inštrumente, bi že bila prava zamisel. V Ribnici klasika ni nikoli zares živela in vrste poslušalcev so na takih koncertih precej razredčene ... še, ko se je atelje delal, so vanj kukali vsi mimoidoči, a je njihova firbčnost pošla takoj, ko je bil izobešen napis, kaj se tam dogaja. Zdaj ne upa nihče več notri, kot da se tam odvija neka skrivnostna dejavnost, v katero so posvečeni le redki. Ni naš mali kraj edini, ki bi lahko zaživel s festivalom. »Ljudje nasploh pogrešajo klasično glasbo in priliko, da se pokažejo v najlepši opravi ter se odpravijo na poseben dogodek, in to bi lahko Ribnica ponudila Sloveniji.« Tako kot Radovljica in Brežice - imamo Grad, kjer se čaka na pomično streho, da bi bil ambient popoln tudi v primeru slabega vremena, akustičen zvok pa se že lahko ustvari med stenami farne župnijske cerkve, čeprav je treba tam paziti, da zvok violin ne prehiteva njihov odmev. Po Sobarjevem mnenju bi bilo modro, da se čas ustavi tudi za promet ob Bistrici, ker zdaj dajemo prednost avtomobilom, lahko pa bi pot ob obrežju postala naša promenadna točka in goslarski atelje eno izmed postajališč, kjer bi se radovedni človek lahko podučil o postopku sušenja lesa in fazah izdelave inštrumenta. Trenutno se mora naš goslar ubadati s tem, da izpred vhoda v atelje odpravlja voznike, ki bi ga radi zaparkirali - medtem ko ga v kotu čakata dve violini, ki morata dobiti prve strune ... Atelje obiskala in fotografirala ALENKA PAHUUE SEPTEMBRA ČESTITKE, RIBNIČANI! PIŠEMO: 0 7OA0 / 8% Novice iz doline 4 Projekt negovalne bolišnice Dom za ostarele prodan 5 Izpod županovega peresa 5 V središču 6 Največja človekoljubna akcija Prijatelji, rokometaši in drugi športniki, vojaki, zdravstveni delavci, študentje, zaposleni ... Koloni čakajočih na pogovor pri zdravniku in odvzem krvi ni bilo videti konca. Veselje na kvadrat! Dogodek meseca 8 34. sejem suhe robe in lončarstva Podjetništvo in gospodarstvo 1. strokovna rokodelska konferenca 12 Kriza je, kako naprej? 13 Brskamo po starih arhivih 14 V političnih krogih 26 Med našimi ljudmi: Odprt goslarski atelje 2 Samo Jeranko 35 Ribniški etnološki dan 25 Športna reportaža 69-letniki prekolesarili SLO 32 V Ribnici je završalo. Potem ko je nekaj tednov krožila elektronska pošta, da se bomo šli akcijo za pomoč sočloveku in našemu znancu, prijatelju, kolegu, je bil določen termin. V hipu seje za odvzem vzorca krvi, ki bi pomagal določiti darovalca kostnega mozga dvema mladima športnikoma, predvsem pa Ribničanu Branku Špoljariču, ponudilo 1000 ljudi, na koncu jih je prišlo preko 500. Razblinili smo prekletstvo majhnega kraja in odkrili njegovo veličino - kolikor je prekletstvo, da se vsaka informacija ne samo izve, marveč njena dodana vrednost hudo sprevržejo bližina tudi blagoslov. Poznamo skoraj vsakogar, ki nam stopa nasproti po ulici in se čutimo z njim povezani. 28-letni Branko, ki ga levkemija preganja do te mere, da potrebuje presaditev kostnega mozga, seje dotaknil množice. Tisti dan, 16. septembra, j e bilo pred Športnim centrom in v njem vse črno od prostovoljcev, v vrsti pa smo videvali same znane obraze. Bili ste tam, ne glede na starost, poznanstvo j: - večina vas je rekla le, da bi si želeli, da bi nekdo kaj takega storil tudi za vas, če bi potrebovali. Bili ste izjemni. Kolegialni duh je presenetil celo državo, ki takega množičnega darovalstva - praktično za eno samo osebo - še ni videla. Vsak, ki se bo kdajkoli lomil pod težo človeških spletkarij, natolcevanj, laži, podtikanj in gostilniških besedičenj ter negodoval, zakaj je bil položen v to ribniško zibelko, se bo odslej lahko spomnil na ljudi, ki so tistega dne odhiteli na pomoč. Če v to do sedaj niste bili prepričani, bodite zdaj. Ribnica ima srce. Urednica Ji Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Naslov: Uredniški odbor: Škrabčevtrg 40, 1310 Ribnica Alenka Pahulje - odgovorna urednica Tel.: 8369 765/051 641 021 IA Polona Klajič - članica E-pošta: reseto@t-2.net -b Zdenka Mihelič - članica Izid naslednje številke: Programski svet: Brane Kozina, Anica Benčina, 29. oktober 2009 v Danica Pegic, Marjan Peteh, Anton Ilc, Maruša Prelesnik, J Miha Klun, Janez Mate. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. o Lektura: Tanja Debeljak 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se Trženje oglasnega prostora: obračunava DDV po stopnji 8,5%. -M Marko Modrej, GSM: 041-536-889 V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si Tisk in prelom strani: pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. c KVM Grafika, Ribnica. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska Naklada: 3.200 izvodov tiskarskega škrata v našem glasilu. Gradivo za naslednjo številko oddajte do 16. oktobra 2009 Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica. Fotografija na naslovnici (Alenka Pahulje): Z lampijoni naše najlepše želje odšle v nebo.... D 3 BOJ ZA ENO IZMED 6 NEGOVALNIH BOLNIŠNIC V POLNEM TEKU Bolnišnico bi lahko financirala država, a trenutno bolj podpira oddelek za hemodializo Med interesantnimi projekti, ki čakajo na uresničitev, je izgradnja negovalne bolnišnice in oddelka hemodialize, ki naj bi stali na področju sedanjega Vrtca oziroma v področju centralnih dejavnosti. Vemo, da trenutno potekajo intenzivne priprave za izgradnjo novega vrtca, ker je stari montažni dotrajan, čeprav je Občina vanj v zadnjih mesecih vložila 100.000 EUR in tako poskušala zadostiti varnostnim normativom. Pripravlja se natečaj za izbiro najugodnejšega ponudnika gradnje novega vrtca. Javnost je večidel prepričana, da bi se tega projekta morali lotiti domači ljudje in podjetja, a ker mora Občina zadostiti zakonom, mora biti vse speljano legalno - naši bi na razpisu lahko avtomatično uspeli le, če bi ponudili 25 % nižjo ceno v primerjavi z ostalimi ponudniki, drugače pa se jih ne sme priviligirati, je dejal župan Jože Levstek. Vrtec, ki bo stal severovzhodno od sedanje lokacije, usmerjen proti ulici, ki se imenuje Ob železnici (blizu nove glavne avtobusne postaje), naj bi bil zgrajen v treh letih in na 4500 kv. m. imel 20 oddelkov. Zanj je Občina že dobila 2,2 mio EUR sredstev evropskih spodbud, cela investicija pa bo stala 5,8 mio EUR. Ministrstvo za šolstvo in šport, ki je za blaginjo otrok prvo pristojno, bo lahko sofinanciralo projekt izgradnje z največ 30 odstotki, saj Ribnica sodi med drugo najbogatejšo občino v statistični regiji, takoj za Novim mestom. Do aprila 2010 se planira pridobitev gradbenega dovoljenja, nato pa naj bi se izgradnja dejansko začela. In smo že pri novem projektu v starem Vrtcu: v državni proračun bo Občina kot investitor poskušala umestiti projekt negovalne bolnišnice, ki bi bila namenjena bolnim ljudem, ki jih bolnice in domovi za starejše ne sprejmejo zaradi prezasedenosti ali premajhne tehnične in kadrovske usposobljenosti. V Sloveniji je predvidenih šest takih bolnišnic (zdaj stoji le v Sežani), a država za ribniško še ni dala zelenega signala. Zelo pa odobrava oddelek hemodialize. Iz Ribnice in Kočevja se na dializo v Ljubljano redno vozi 35 ljudi, zato je tudi oddelek v začetni fazi zasnovan za 40 oseb. Bolnišnica in hemodializa sta predvideni v zidanem objektu sedanjega Vrtca, imela pa bi skupen vhod, sprejemno sobo in čakalnico. Vsi ostali prostori bi bili deljeni zaradi varnosti bolnikov pred infekcijami. Enonadstropni objekt na površini 1100 kv. m., z bližnjim zdravstvenim domom pa bo povezan s podzemnim hodnikom. Podobna ideja je bila že za Dom starejših Ribnica, a se je investitorju zdela zadeva predraga, tako da Lokacija, NAČRTOVANA ZA NEGOVALNO BOLNIŠNICO, se je upalo nato le še na nadzemni hodnik - a tudi tega ni. Ponovno je mišljena ravna in ozelenjena streha, kar spet vzbuja dvom pri zapriseženih uporabnikih streh z naklonom, ki so v našem kraju zaradi ostrih klimatskih pogojev splošno sprejemljive. Kočevska šola v Mestnem Logu, ki je pred 5 leti dobila nagrado kot najboljša arhitektonska stavba, letos pušča tako, da je nastal cel ‘vihar’. Naš dom za ostarele je star eno leto, ravno tako z ravno streho, ki pa trenutno še ne povzroča težav. Izgradnja negovalne bolnišnice in oddelka za hemodializo bosta stala 3,5 mio EUR, kar je dobrih 3500 EUR/kv. m. Ceno viša potreba po specifični opremi. Zaposlilo naj bi se 20 novih ljudi, na razpolago bi bilo 20 bolniških postelj, gravitacijsko območje pa zajema 400.000 prebivalcev. Pri izdelavi samega projekta sta sodelovala domačina Andrej Rus kot projektant, arhitekturno zasnovo pa je dodelala Mateja Dekleva. Medtem ko so določene zadeve še na papirju, pa ribniška urgenca v prostorih zdravstvenega doma že dobiva podobo, ki bo dokončna 15. oktobra. Popoln smisel bi imela, če bi Ribnica dobila še pristajališče za helikopterje, ker bi se takrat dejansko občutno skrajšal čas za reševanje življenj. Občina ta hip umešča heliodrom v podroben prostorski načrt - brez tega gradnja ne bi bila možna. Alenka Pahulje Nonet VITRA vabi na JUBILEJNI KONCERT 35 LET - Goska, kije rekla: “Ptice, pojte z mano!” - v soboto, 34. oktobra 2009 ob 19.uri v avli Osnovne šole Ribnica Mesec požarne varnosti OGLED GASILSKIH VOZIL IN OPREME 3. oktober od 9. ure dalje, parkirišče pred Miklovo hišo. PGD Ribnica Klub harmonikarjev Urška vabi na 7. revijo domačih ansamblov, ki bo v dvorani OŠ Sodražica v nedeljo 25. oktobra ob 17. uri. Otroška folklorna skupina Lončki praznuje Za nami je prvo desetletje nepozabnih folklornih dogodivščin. Da bomo naš praznik primerno počastih, vas v soboto, 17. oktobra 2009, ob 18. uri vabimo v dvorano DC-16 v Dolenji vasi. Z nami bodo praznovali tudi prijatelji iz Otroške folklorne skupine KD Vidovo Šentvid pri Stični, Petra Stopar, Radio Mlajku, Akademska folklorna skupina France Marolt... Zaplešite z nami! v Spoštovane, spoštovani! IZPOD ŽUPANOVEGA PEPESA Jutranje meglice in vse krajši svetli del dneva nas opozarjajo, da prihaja za nekatere najlepši letni čas, za druge pa čas, ki še kako negativno vpliva na debelino naše denarnice. Šola, kurjava, nujna dela pred zimo, obleka, obutev ... To bi človek še nekako razumel in vzel na znanje, toda čas je nemiren in negotov. Danes si, jutri te ni in kar čez noč si lahko odveč, nepotreben ... Vendar dnevu vedno znova sledi nov dan, živeti je treba naprej, prvič zaradi sebe, drugič za najbližje, ki te dnevno potrebujejo in spoštujejo. Pod težo bremena, prevelike duševne obremenitve in občutka lastne brezizhodnosti še tako fizično in psihično močan človek postane ranljiv, doleti ga bolezen, v najhujših primerih se lahko tudi zlomi in poseže po lastnem življenju. Potem se nehote vsem ostalim zastavi vprašanje, kako je to mogoče, saj je bil popolnoma normalen. In postavi se vprašanje, kje je bil kakšen Človek, ki bi mu lahko pomagal. Res je, vsakodnevno smo izpostavljeni čedalje hujšim obremenitvam, stresu, ki se v nas samo nalaga, dokler še gre. Zato je pomembno, da si znamo poiskati pomoč strokovnjakov, čeprav bi bil mnogokrat dobrodošel in odrešilen pogovor z nekom, ki mu moremo zaupati svoje probleme. Idealni cilj je uravnoteženo zdravje na duši in telesu, kot so včasih rekli naši predniki. Toda kako priti do tega, je prepuščeno na izbiro vsakemu posamezniku. Predvsem pa je potrebno gledati na življenje pozitivno, z optimizmom in tudi ob morebitni slabi izkušnji razmišljati v smeri, res je hudo, ampak lahko bi bilo še veliko hujše. Zagotovo pomaga, preizkušeno! Tudi vsaka slaba izkušnja je konec koncev le izkušnja, ki nas mora nekaj naučiti. Nazaj k naravi, je nekoč dejal znani francoski filozof, vendar je vprašanje, kako in do kje, kajti vsi smo pristaši hitrega razvoja sveta, ki nam omogoča dostop do različnih materialnih dobrin, tako rekoč od navadnega zobotrebca do vesoljske tehnologije. Toda človek še vedno ostaja samo človek, baje še vedno del narave. Zadnjič sem bil nehote priča pogovoru dveh nekoliko starejših gospa, ki sta vzeli v precep zgodovino pokojnika, kaj vse daje imel, pa ne bo mogel ničesar odnesti s seboj, saj je na koncu od njega ostal samo še pepel. Morda bi lahko v tem prepoznali misel, da je strašno pregrešno umreti bogat. Morda bi lahko prepoznali misel, da bi bilo lepše tudi materialne dobrine razdeliti med otroke, študente, delavce, upokojence in vse ostale, ki živijo v pomanjkanju osnovnih dobrin. Čeprav ocenjujem, da je mnogo huje kot materialno pomanjkanje, pomanjkanje človečnosti. Vsekakor preredko slišimo, da je odšel dober človek, da so vsi imeli več od njega, on sam pa je imel le neizmerno količino dobre volje, smeha in tistega davno pozabljenega občutka prisluhniti in pomagati sočloveku. Res, žalostna, komur neznana je resnica, da smo na koncu vsi enaki in enakopravni. Narobe je, da so v našemu življenju vse človeške lastnosti brez vsakršne teže in da blišč daje le materialno obilje. Zato poglejte v tej prelepi jeseni naše gozdove, ki so bili celo poletje enakomerno zeleni, sedaj pa vsaka krošnja zažari v popolnoma drugačni barvi. In povejte mi, katera igrača iz blagovnega centra ali kozmetični »lišp« je enakovreden tej lepoti. Toda mnogo ljudi nima sreče, da bi v pomladi, poletju ali jeseni svojega življenja lahko polno živeli. Veliko jih trpi zaradi bolezni, drugi so doživeli različne nesreče in pristali v bolnišnici, v zavodu za rehabilitacijo ali v domu za starejše občane. To je cena današnjega ritma življenja. Velikokrat nastane problem prav ob odpustu iz bolnišnice, ko zdravljenje še ni zaključeno in je potrebna nadaljnja strokovna oskrba. V takih primerih bi bila zelo dobrodošla negovalna bolnišnica. To je osnovni razlog odločitve, da bi bila to primerna smer razvoja zdravstvene oskrbe v Ribnici. Tako smo v letošnjem letu že naročili izdelavo idejne zasnove za postavitev negovalne bolnice in hemodializnega centra, za katerega se prav tako pojavlja zelo velika potreba. Občina Ribnica namerava celotni objekt zgraditi na zemljišču, kjer sedaj stoji Vrtec Ribnica. Načrtovan je s poudarkom funkcionalnih povezav z zdravstvenim domom, domom starejših občanov in bivalnimi enotami. Naš cilj je vzpostaviti regionalno negovalno bolnišnico s potrebnim strokovnim kadrom in gravitacijskim območjem do 400.000 prebivalcev. Trdno upamo, da nam bo uspelo. Jesen je tudi čas, ko poberemo sadove svojega dela in zadnje sadove narave. Upam, da ste spomladi posadili mnogo sadik, natrosili na njive in vrtove dovolj semen, da so danes kašče polne, ker vsi, ki so to storili, povedo, da je letina obilna ... Lepe jesenske barve vam želim! Župan Jože Levstek tu > e; 'i s > DOM STAREJŠIH OBČANOV PRODAN CELJANU Da bo komaj leto dni star Dom prodan čim prej in najugodnejšemu ponudnika je direktorica podjetja Vegrad Hilda Tovšak povedala že ob samem odprtju aprila 2008. Ta trenutek bo dokončno napočil konec oktobra, ko bo Vegrad z dolgoletnim kooperantom podpisal pogodbo o prevzemu. Novi lastnik bo Anton Selič, s.p. iz Šentjurja pri Celju, ki ima podjetje za elektroinštalacije že 25 let, trenutno pa zaposluje približno 60 ljudi. Franc Vetrih, direktor Doma, pravi, da se ribniško okolje nima česa bati, ker Dom v celoti prehaja v druge roke, še posebej zato, ker je novi lastnik samostojni podjetnik in s svojim sedanjim is.šero in bodočim premoženjem garantira poslovanje. Vetrih je tudi povsem prepričan, da ne bo sprememb na slabše, kvečjemu na bolje in da je občina profiti rala s celim projektom: imamo Dom, ca. 30 zaposlenih Ribničanov, 22 stanovalcev v Domu in povrnjen denar za svoj del naložbe. Župan Jože Levstek pravi, da se je odločitev občinskega sveta, da se Dom prodaja v enem kosu, izkazala kot modro, in je tako Občina iztržila 368.000 EUR. Ki pa jih ni nikjer več. Odšla so v proces izvensodne poravnave z Deželno banko Slovenije, ki je sicer terjala v denacionalizacijskem postopku 1 mio EUR za stavbo na Kolodvorski ulici 2. To je stavba, kjer je pred kratkim zagorela streha in ki je vsa v rokah zasebnih lastnikov, leta 1948 pa je bila v drugih rokah, katerih naslednica je zdaj DBS. Zadeva bo rešena, kot je zapisano, če bo predlog potrdil tudi naš občinski svet. Tudi Dom bo uradno novemu lastniku predan šele konec oktobra, ko bodo urejena vsa lastniška razmerja in dogovorjen prevzem. Selič bo v Franc Vetrih Ribnico postavil prokurista, za vodjo Doma pa je predvidena Damjana Deržek, ki je tu že sicer in zelo dobro pozna ustroj dela. Tudi podjetnik Selič je že seznanjen s projekti, kjer je soudeležena država, saj so v Šentjurju postavili center, kjer je v sodelovanju z ministrstvom za delo nameščen varstveno-delovni center. Nakup domov za ostarele ne velja kot posebej dobičkonosna naložba, ker morajo lastniki upoštevati določila koncesijske pogodbe, ki jih imajo z državo, vendar nekateri v njih vidijo poslovno priložnost. Ribničani je niso, je povedal Vetrih, saj se ni nihče od domačinov zanimal za nakup. So se pa Avstrijci, a jim je bil naš Dom prevelik, zato so se raje odločili za odkup mariborskega in kot kaže tudi radenškega. Novemu lastniku našega Doma Seliču bo prva in prednostna naloga morala biti tudi ureditev zdravniškega varstva, kjer bistvenih premikov glede uveljavljanja pravic zavarovanja še ni, se pa podjetnik namerava na delu parkirišča, ki je namenjen za vozila uslužbencev, lotiti še enega projekta. Zgradil bi rad blok za 30 manjših varovanih stanovanj, namenjenih ljudem, ki jim neporabljen ostaja višek kapitala. Tekst in foto ALENKA PAHUUE >>■ /X<>rxi VA«I f 1 <■<>«■ v:i m^iszaara»^ < ZMAGA DOBROTE, NESEBIČNOSTI IN PLEMENITOSTI Ribničani v prvi tako veliki akciji darovanja kostnega mozga nesebično priskočili na pomoč Zdravljenje s presajanjem organov in tkiv je po svetu vedno bolj uveljavljena metoda zdravljenja najhujših bolezni. Prva presaditev ledvice živega darovalca je bila v Sloveniji izpeljana 1970, leta 1986 pa prva presaditev ledvice umrlega darovalca. Leta 1989 so v Sloveniji prvič presadili kostni mozeg, 1990 srce, 1995 jetra in 2003 pljuča. Prva presaditev kostnega mozga nesorodnega darovalca (in sicer iz tujine) slovenskemu bolniku pa je bila leta 2002. K darovanju kostnega mozga smo bili v tako odmevni akciji prvič pozvani ob bolezni mednarodno priznane flavtistke Irene Grafenauer konec leta 2003, ki pa je svoj trud usmerila na vse ljudi in bolnike, ki za ozdravitev nujno potrebujejo primerne darovalce kostnega mozga. Letošnjega avgusta je po medmrežju zakrožila elektronska pošta s prošnjo po pomoči Branku Špoljariču, ribniškemu rokometašu, ki je igral za Grčo, in je zbolel za levkemijo. »Kljub optimističnim napovedim se mu je bolezen ponovila in bo nujno potreboval darovalca kostnega mozga, od bližnjih pa žal nihče ne ustreza,« so zapisali zavzeti prijatelji. Pobuda za akcijo in pomoč se je porodila Marijani Lisjak, dekletu rokometaša Branka Špoljariča. Kot je povedala Marijana, pa je nedavno zbolel še en mlad športnik, 14-1 etni fant iz Kočevja. »Žal ni možno, da bi darovali samo za Branka ali fanta iz Kočevja. Delamo za vse, ne samo za njiju, čutimo dolžnost in možnost biti koristen, pomagati in darovati,« je dejala Marijana. Za dotičnega bolnika lahko darujeta le brat, sestra, nesorodniki pa ne morejo darovati le zanj, temveč se jih vpiše v register darovalcev in se med njimi išče ustreznega darovalca. Tako za bolnike v Sloveniji kot drugod po svetu, saj je Slovenija del mednarodne mreže registra, lahko ustreznega darovalca najdemo kjerkoli po svetu in prav tako smo komu mi prava oseba. Darovanje je prostovoljno in anonimno, prav tako je vpis v register anonimen, kjer je naša kri, ki jo tipizirajo, označena le s kodo, le-to pa skrbno hranijo v nacionalnem registru. Vodja našega registra darovalcev krvot-vornih matičnih celic SLOVENIJA - DONOR na Zavodu RS za transfuzijsko medicino dr. docent Matjaž Jeras je več povedal o sami akciji, največji taki akciji, ki je bila v Ribnici prvič organizirana: »Akcija sodi v sklop organiziranih akcij za darovanje kostnega mozga v Sloveniji. Presenečeni in zelo veseli smo takega odziva Ribničanov in ostalih, ki so prišli na odvzem krvi za tipizacijo ter vpis v register. Veliko je namreč tistih, ki za ozdravitev potrebujejo pomoč drugih z darovanjem in transplantacijo kostnega mozga oz. krvotvornih matičnih celic (KMC). Presaditev krvotvornih matičnih celic je preprosto povedano nadomestitev obolelega kostnega mozga s celicami zdravega darovalca. Vbrizgajo jih v veno bolnika podobno kot pri transfuziji krvi. Odziv tukajšnjih ljudi na akcijo kaže, da smo Slovenci izjemno tankočutni in pripravljeni pomagati, ne samo prijatelju, znancu in sokrajanu, temveč čutimo, da lahko nekaj naredimo za sočloveka kjerkoli po svetu. Zahvaljujemo se vsem darovalcem.« Docent Jeras je pripovedoval z žarom in s ponosom v očeh, da bo lahko slovenski in svetovni register bogat za nove vzorce krvi. Ljudje, ki so prišli v ribniški športni center v sredo, 16. septembra dopoldne oz. popoldne, so bili vsi dobre volje, saj ko pomagamo drugemu, se naša moč krepi in ne nazadnje pomagamo tako tudi sebi, kajti nikoli ne vemo, kdaj bomo sami potrebovali pomoč. Prijatelji, rokometaši in drugi športniki, vojaki, zdravstveni delavci, študentje, zaposleni ... Koloni čakajočih na pogovor pri zdravniku in odvzem krvi ni bilo videti konca. Veselje na kvadrat! Kot je po koncu akcije povedala koordinatorka v registru za organizacijo akcije Cvetka Flajs Cotič, je na akcijo prišlo okoli 520 ljudi, nekaj jih je bilo na žalost odklonjenih, vpisanih v register S.5ŠB ro z odvzetim vzorcem krvi pa jih je bilo 457, ki so s tem postali prostovoljni darovalci krvotvornih matičnih celic. Na predstavitvi postopka odvzema, tipizacije in presajanja krvotvornih matičnih celic so razložili, da »si lahko kadarkoli darovalec premisli in prekliče svoj pristanek. Upamo pa, da tega ne boste storili, ker se zavedate, da vaše plemenito dejanje pomeni možnost podaritve novega upanja in življenja nekemu bolniku.« Kot je povedal vodja registra Jeras, »se problem iskanja ustreznih darovalcev pojavlja tudi zato, ker imajo družine čedalje manj otrok in tako se možnost darovalcev sorodnikov zmanjša za velik odstotek«. Prvi z leve je dr. Matjaž Jeras, vodja registra darovalcev Slovenia-Donor. Akcije se je udeležilo izjemno število mladih. Ali bo kdo izmed ribniških darovalcev ustrezen darovalec mladima športnikoma ali se bodo njegovi tkivski levkocitni antigeni H LA (Human Leukocyte Antigens) ujemali s H LA iskalcev, pa se še nekaj časa ne bo vedelo. Sedaj gredo namreč vsi vzorci krvi na tipizacijo. »Postopek je dolg in drag. Zal smo omejeni tudi z denarjem, da bi kar najhitreje naredili tipizacijo. Nekaj vzorcev krvi bomo tipizirali še letos, večinoma pa tekom drugega leta.« Kako pa so uspešni pri najdbi ustreznega darovalca? »Za 30 odstotkov bolnikov najdemo darovalca znotraj družine, za vse ostale pa ga skušamo najti od nesorod-nika. Leta 2008 smo v Sloveniji izvedli 15 presaditev neso-rodnih KMC. Pet- do šestkrat na leto se zgodi, da lahko Slovenec pomaga Slovencu in za približno 20 bolnikov iz tujine se najde pri nas ustreznega darovalca. Slovenija je članica svetovnega registra in ima zato pravico iskanja darovalca tudi izven meja, s tem pa se povečuje tudi odstotek najdenja ustreznega darovalca. V našem registru je vpisanih okoli 11 tisoč darovalcev, v svetovnem registru, v katerem sodeluje 54 registrov iz 40 držav, pa več kot 13 milijonov. Res je, če želiš pomagati, boš pomagal.« Z veseljem v akciji: ZDENKA MIHELIČ GRAJSKI VEČERI BODO POSTALI STALNICA 4000 obiskovalcev si je v poletnih dveh mesecih, ko so v Gradu vsak petek potekali grajski večeri, ogledalo 9 prireditev. To pa je že številka, ki je Turistično društvo Ribnica kot organizatorja prepričala, da se bodo grajski večeri dogajali tudi v prihodnje. Imajo tudi podporo Občine, ki je zadovoljna, da je izvedbo prevzelo društvo, dokaz, da so se večeri prijeli, pa je po županovem mnenju to, da so ljudje prihajali v Grad tudi, ko na odru ni nastopalo kako atraktivno ime - zaželeli so le preživeti lep večer. Organizator zagotavlja, da bodo novi večeri bolj sistematično načrtovani, tako da bo moč pridobiti kakega sponzorja, saj je zdaj vse stroške krilo TD. Na prireditev je bilo tako potrebno za prijave, ozvočenje, varovanje, potne stroške nastopajočih in skromno pogostitev plačati ca. 600 EUR, je povedal predsednik Jože Zakrajšek. Program bo treba domisliti že kmalu, saj je poletje čas počitnic in je težko spraviti skupaj nastopajoče tik pred zdajci, prav tako pa bo TD skušalo s projektom Ribniški dnevi (prireditve od julija do sejma) kandidirati na razpisih. Župan je ponovno dejal, da Občina dela na tem, da bi grajsko prizorišče čim prej dobilo streho (upa, da bo projekt narejen še to leto in se bo lahko pridobilo sredstva z ministrstva za kulturo), ker je vprašanje, če bomo tudi drugo leto imeli tako srečo z vremenom - zaradi dežja je poleti odpadla le ena prireditev. Turistično društvo se je zadnji dve leti precej odprlo javnosti; mesta so zasedli novi ljudje, ti pa želijo, da bi se v društvo vključilo več ljudi z idejami in pripravljenostjo spremeniti Ribnico v center Evrope, kot so včasih govorili naši vrli domačini. Občinske meje bodo vse bolj raztezali in načrtuje se, da bi se v začetku povezali vsaj s sosednjimi občinami - Kočevje ima poletje na ploščadi, mi zdaj v Gradu, za večjo dinamiko pa bi lahko izmenjali nastopajoče oz. prireditve, je povedal Marko Modrej. Tekst in foto Alenka Pahulje AVTOBUSNI POTNIKI KONČNO ZAVAROVANI PRED VREMENOM Po novinarski konferenci so ekipa TD Ribnica in župan odšli k novemu avtobusnemu postajališču v središču mesta, ki nosi napis Ribnica. Podobna naj bi bila tudi vsa ostala postajališča, ki se bodo še urejala, ker pa so vsa v steklu, je vprašanje, koliko časa jim bodo naši vandali pustili stati. V tem odstavku lahko zapišemo, daje gotova tudi glavna avtobusna postaja ob železnici, zadaj za Vrtcem, kjer so že parkirani avtobusi. Odprtje tudi odsek v Dolenjih Lazih, ki nam je povzročal toliko preglavic, zdaj pa se ureja cesta tudi ob sami železnici, tako daje promet tam otežen. >*:i<>ci V NEBO POLETELO 75 GOLOBOV, DRU(% wA.sa PO 66 LETIH KAPELICA MARIJE B POMAGAJ ZASIJALA a Hribu, pod župnijskim uradom Dolenja vas, sovaščani obnovili kapelico Marije Pomagaj, ki jih je v svoje zavetje spravljala že od leta 1943. Vsa v kamnu in zaradi hribovite lege je ena najlepših in najmogočnejših v Dolini, želja po obnovi pa je zaživela vsako leto, ko se je mimo nje vila procesija. Temeljite obnove kapelica po vojni še ni doživela, je ob njenem blagoslovu na malo mašo, na dan rojstva nebeške Matere, 8. septembra, dejal župnik Branko Potočnik, »a je vsako leto bolj klicala po obnovi.« Tako je prišlo leto Kanonik Anton Slabe 2006, ko so skupaj s spomeniškim varstvom popisali in pregledali kapelico, lani pa jo začeli dejavno obnavljati - stebre, okraske, ograjo, stopnice, kamnito ograjo. Nekdanji prvi vaški mož Janez Pogorelec je dejal, da bo morala župnija po tej fizični obnovi začeti tudi z duhovno, čeprav je župnija po mnenju kanonika Antona Slabeta zelo družinsko razpoložena. Po njegovem prepričanju so tri znamenja, ki kažejo na njeno živost: že to, da se ljudje po maši radi zadržijo v bližini cerkve in pomenkujejo, kaže na povezanost. Množična udeležba na dnevih celodnevnega češčenja se kaže, koliko ljudi dejansko veruje, da je Kristus res prišel, tretje znamenje pa je velikodušnost župljanov in njihovo prostovoljno sodelovanje v celotnem župnijskem delu. 900 udarniških ur je bilo potrebnih, da je kapelica zasijala - kapela je sama po sebi čudež, da je preživela čas vojne in nastala leta 1943, ko je bilo najhuje in življenje malo vredno. »Kapelica je priča o času, v katerem je nastala: v strahu in velikem zaupanju, daje imel veren človek v njej oporo v najtežjih trenutkih,« je dejal kanonik, ki je prišel kapelico Marije Pomagaj blagoslovit. Tekst in foto ALENKA PAHULJE 4 p 'S A * j's eri ZAHVALA Ob boleči izgube naše drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete ANGELE MARINŠEK iz Lončarske ulice 64, Dolenja vas se iskreno zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov Ribnica za nego in pomoč v času njenega bivanja v Domu. Hvala tudi dr. Marjeti Jeranko. Zahvaljujemo se pevcem za lepo zapete pesmi, Komunalnemu podjetju Ribnica ter g. Antonu Berčanu za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje in sveče. Najlepša hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni URBAN Da prišel sem k tebi vasovat? O ne, Urban, prišel sem stanovat. Pri tebi zadnje dni bom štel, predno se poslovil bom, odšel. V večeru tja domov se vrnem, Veš, Urban, tja pod jablano rdečo, tam stojim in kakor koli se obrnem, se vrnem v mladost in srečo. Hrast? Da, tudi on v jeseni pozni klone. Želod in v barvah listje mu odpada, ga veter nosi, daleč od njegove cone, njemu bati ni se ne noči in ne propada. Urban, le naredi mali križ leseni, če kdo te prosil bo, naredi dva, glej, eden z njim bo odpotoval, eden čakal bode drugega. Tu sled naša se zgubi, zabriše, prav potihoma greš spet domov. Le kdo, kdo bo žaloval za nami, ko sled naša vodi do grobov? Tudi zemlja je sestavni del življenja, ko pride čas, te vanjo položijo, morda na grobu ti nekdo besedo reče, ne nasvidenje, čeprav težko, a reče le ADIJO. Matevž Jekler Ufišero 10 KO SE SREČATA USTVARJANJE IN PRIJATELJSTVO Člani Društva likovnih ustvarjalcev Ribnica na likovni koloniji pri Milici in Slavku Koštrunu Umetnica Milica Koštrun je ljubiteljica in snovalka lepega. Ustvarja na platnu, svili, v glini. Njena umetnost sega preko meja likovnega upodabljanja. Piše iskrene pesmi, ki se močno dotaknejo poslušalca ali bralca. Nekatere pesmi uglasbi, jih spremlja s kitaro. Rada ima ljudi, jim nesebično pomaga in svetuje. Likovno ustvarjanje je užitek, to čuti tudi Majda. Pečena koruza izpod Slavkovih rok je mamuivo zadišala. Poučevala je otroke. Pri svojem pedagoškem delu se jim je znala na nevsiljiv način približati, jim razdajati znanje in vzpodbujati v njih dobro in ustvarjalnost. Otroci so jo imeli radi. Milica in mož Slavko sta člana Društva likovnih ustvarjalcev Ribnica. Slavko je učitelj biologije in velik ljubitelj narave. Živita v Ljubljani. Rada se vračata v Rogaško Slatino, ki je njun rojstni kraj. Zelo sta gostoljubna. Njune gostoljubnosti smo bili deležni tudi nekateri člani omenjenega društva, ko je v avgustu potekala tridnevna likovna kolonija v Rogaški Slatini. Popeljala sta nas na ogled repnice na Bizeljskem pri Najgerju, na grad Podsreda ter z obiskom čokoladnice v Olimju. Vodila sta nas skozi kraje vinogradov, travnikov, polj in gozdov. Občudovali smo lepote pokrajine s hribci in griči. Uživali smo ob kulinariki, ki sta nam jo gostitelja nudila med bivanjem pri njiju. Prijetno druženje in veselo razpoloženje se je zrcalilo tudi v likovnih delih, ki so nastala v tej koloniji. Lepe reči hitro minejo. Tako je bilo tudi tokrat. Vsak od nas je spravil ta lepa doživetja globoko vase. Ko bo življenje pokazalo manj prijazen obraz, se bomo lahko zatekli v zavetje lepih spominov na prijateljstvo in ustvarjanje. Hvala, Milica in Slavko. Helena Ruparčič Polončič Foto Milica Koštrun OBVESTILO UPORABNIKOM O POSTOPKU BRISANJA PODATKOV 0 NEAKTIVNIH ČLANIH Obveščamo vas, da bomo na podlagi 15. člena Zakona o knjižničarstvu in 21. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) začeli s postopkom brisanja podatkov o neaktivnih članih. Kot aktivne člane štejemo le tiste vpisane osebe, ki so knjižnico obiskali vsaj enkrat v letu ali so se njenih storitev posluževali na daljavo. Postopek bomo izvajali v vseh oddelkih Knjižnice Miklova hiša. Direktorica VESNA HORŽEN Tax-Fin-Lex Od 1.6. 2009 naprej je za vse člane naše knjižnice možen dostop do portala Tax-Fin-Lex, ki vam ponuja številne informacije in podatke s področja prava, davkov in financ. Dostop bo vsem članom knjižnice možen na računalnikih v prostorih knjižnice ali pa kar od doma preko povezave http://ezproxy.nm.si k. si: 2 048/ login?url=http://www.tax-fin-lex.si. Portal Tax-Fin-Lex vam ponuja najbolj kompletne in ažurne informacije glede slovenske in EU zakonodaje, sodne prakse slovenskih EVENTIM PRIREDITVE Turistično informacijski center Ribnica vas obvešča, da lahko v centru Ribnice, na Škrabčevem trgu 23, kupite vstopnice za prireditve iz sistema Eventim. Izbrali smo nekaj vidnejših prireditev, ki bi vas utegnile zanimati v mesecu oktobru letos. • Od tišine do glasbe, avtorska glasbena monokomedija izvrstnega interpreta, igralca in pianista Jureta Ivanušiča. V Siti teatru BTC, 8. 10., ob 20:00. Cena vstopnice 13,50. • Gala dobrodelni koncert, glasbeni večer klasičnih mojstrov, donacije za prvo hišo Hospic, v Grand hotelu Union, 10.10., ob 20:00. Donacije 30,00/ 100,00 EUR. • Kolumbovo jajce, izvirna slovenska komedija, igrata Uroš Fürst in Mojca Funkl, 11.10.2009, ob 20:00 v Siti teatru BTC. Vstopnina 15,00 EUR. • Tarja - Storm in Europe, koncert nekdanje pevke Nightwish, 14.10., ob 20:00, v Hali Tivoli. Cena vstopnice 30,00 EUR. • ZZ TOP, teksaški rock trio, nastopajo 16.10., ob 20:00 v Hali Tivoli. Cena vstopnice 39,00 - 44,00 EUR. • Armin van Buuren, nizozemski trance producent in dj svetovnega slovesa, 23.10., ob 21:00 v Hali Tivoli. Cena vstopnice 29,00 - 50,00 EUR. • Dream Theater, ameriška progresivna met-alska skupina, koncert 31.10., ob 18:00 v Hali Tivoli. Cena Vstopnice 35,00 EUR. V prodaji so tudi vstopnice za Mestno gledališče ljubljansko. Vse prireditve si lahko ogledate na www.eventim.si Za vse informacije smo dosegljivi na telefonski številki: 836 93 35, elektronski pošti: turizem. ribnica@siol.si ali pa nas enostavno obiščite! sodišč, nasvete in vzorce družinskega in podjetniškega pravnega priročnika, davčne in finančne nasvete in članke, dokumente DURS, več kot 1.000 davčno-finančnih obrazcev in še mnogo več. Pridružite se številnim zadovoljnim uporabnikom sistema Tax-Fin-Lex in si olajšajte vsakodnevno pridobivanje različnih informacij. Več informacij dobite na spletni strani KNJIŽNICA MIKLOVA HIŠA pod rubriko POVEZAVE - ELEKTRONSKI VIRI, v vaši knjižnici ali na portalu Tax-Fin-Lex. S spoštovanjem KNJIŽNICA MIKLOVA HIŠA iešar.) n 3iozixiijl.«ic»iirTui:iri>i <>«■*><>;> rsj I OvVJL« 1 JXtJE^SEff'CXo«» ZA ZNIŽANJE STOPNJE DDV ZA IZDELKE DOMAČE IN UMETNOSTNE OBRTI Občina Ribnica in Območno obrtna-podjetniška zbornica Ribnica sta 18. septembrav konferenčni sobi podjetja Riko Ribnica organizirali prvo strokovno konferenco rokodelskega centra suhe robe in lončarstva Ribnica. Kot glavno temo so si zadali odgovor na vprašanje »Kako veljavna zakonodaja vpliva na razvoj slovenskega rokodelstva«. Po uvodnem pozdravu predsednika OOZ Ribnica Franca Vesela in sekretarja Pavla Hočevarja je Jože Levstek, ribniški župan in predsednik Lokalne akcijske skupine Po poteh dediščine od Idrijce do Kolpe, izrazil tudi željo, da se s konferenco podpre Obrtna zbornica Slovenije ter sekcija za domačo in umetno obrt (DUO). »Želimo pa si tudi, da ne gre samo Ribničan, šegav in zvedav kot je, v svet, temveč da pride tudi svet k nam, ker želimo, da se naša domača obrt ohrani. Zato tudi rokodelski center. A potrebno mu bo vdihniti dušo in dati vsebino, za to se trudi OOZ Ribnica z ustreznimi institucijami.« Sledili so štirje referati, po njih pa aktivna razprava in vprašanja udeležencev konference ter ogled še nastajajočega rokodelskega centra suhe robe in lončarstva. V sedemdesetih in osemdesetih letih je slovensko rokodelstvo začelo uspešno predstavljati svojo ustvarjalnost, in s tem našo identiteto, tudi v tujini. Leta 2001 so se na zbornici lotili novega načina povezovanja izdelovalcev DUO, in sicer na osnovi poznavanja nekaterih uspešnih središč v Evropi je prof .dr. Janez Bogataj dal idejo o ustanovitvi originalnega Centra domačih in umetnostih obrti oz. Rokodelskega centra za RS. Ideja je temeljila na verigi 10 do 15 regionalnih ustvarjalnih rokodelskih središč po Sloveniji. Seveda pa zadanih nalog ne bo mogoče izpeljati brez rokodelcev samih. Število tistih, ki imajo registriramo rokodelstvo kot osnovno dejavnost in so tudi nosilci znanj poklicev, ki sodijo v okvire DUO, vztrajno pada, kar pa lahko ustavi le konkretna državna pomoč. Do uvedbe DDV je število obrtnikov s področja DUO ves čas rahlo naraščalo, tako je bilo leta 2002 registriranih 569 samostojnih podjetnikov posameznikov. Nato pa sledi upad in konec leta 2008 pa je imelo pri OZS domačo in umetnostno obrt registrirano le še 425 rokodelcev, petina vseh izdelovalcev, ki so za svoje izdelke prejeli pozitivno mnenje komisije. Komisija je od 1. januarja 1993 do 18. februarja letos prejela v oceno 6466 vlog posameznih izdelovalcev, 2025 rokodelcev pa je do sedaj prejelo certifikat oz. pozitivno mnenje komisije za posamezne izdelke. Upad bi se dalo zajeziti. Po sprejetju Akta za mala podjetja za Evropo, ki ga je podpisala tudi RS, za znižanje stopnje DDV za izdelke domače in umetnostne obrti, so ukinjene tudi ovire evropske zakonodaje. OZS je Generalnemu davčnemu uradu DURS nedavno predala 118 zahtev, kako rešiti in pomagati malim podjetjem, 6 od teh zahtev pa jih je točno glede DDV-ja in razlogov za znižanje stopnje za izdelke domače in umetnostne obrti. »Vsi razlogi, ki jih navajate, to je glede ohranitve in obnavljanja, so pravilni, tehtni in zares kličejo po premisleku ter ude-janjitvi tega predloga o znižani stopnji DDV. Kljub temu, da je stališče Sveta Evrope jasno in eksplicitno, kako, kaj in katere stvari, panoge imajo znižano stopnjo DDV, vas torej pozivam, da si še naprej prizadevate za znižanje stopnje DDV za izdelke domače in umetnostne obrti.« Tekst in foto: ZDENKA MIHELIČ Za govorniškim odrom Julijana Povše, vodja Oddelka za DAVEK NA DODANO VREDNOST NA GENERALNEM DAVČNEM URADU DURS. REGIJSKA ŠTIPENDIJSKA SHEMA ZA DOLENJSKO Razvojni center Novo mesto d.o.o., ki je izvajalec programa »Regijske štipendijske sheme za Dolenjsko«, je v ponedeljek, 7. 9. 2009 objavil na svoji spletni strani Javni razpis štipendij Regijske štipendijske sheme za šolsko/študijsko leto 2009/2010. Razpis je namenjen dijakom in študentom JV Slovenije. Regijska štipendijska shema je namenjena štipendijam dijakom in študentom, ki se šolajo za poklice, po katerih povprašujejo oz. izrazijo interes delodajalci s sedežem v občinah JV Slovenije. Osnovni cilj regijske štipendijske sheme je šolanje za potrebe gospodarstva in omejevanje »bega možganov« iz regije. Štipendije se tako podeljujejo za konkretna delovna mesta, in sicer za celotno ali preostalo dobo šolanja štipendista po izobraževalnem programu. Prioritetno se štipendije podeljujejo za razvojne potrebe in perspektivne poklice v posamezni regiji. Glede na to, da se šola štipendist za konkretno delovno mesto pri konkretnem delodajalcu, ta tudi odloči o podelitvi razpisane štipendije. Do štipendij iz Regijske štipendijske sheme so upravičeni dijaki, dodiplomski in podiplomski študenti, ki se šolajo v RS ali v tujini in niso zaposleni. Rok za oddajo vlog: 10. oktober 2009. Veljajo tudi vloge z odtisnjenim poštnim žigom na kuverti na dan 10. oktober 2009. Celotno besedilo javnega razpisa štipendij Regijske štipendijske sheme za Dolenjsko ter prijavni obrazec sta objavljena na spletni strani Razvojnega centra Novo mesto d.o.o.: http://www.rc-nm.si/index. asp?Stran=regionalni_razvoj&Podstran= stipendijska_shema. Dodatne informacije dobite na Razvojnem centru Novo mesto d.o.o., Ljubljanska cesta 26, 8000 Novo mesto, tel. 07 33 72 988, kontaktna oseba: Maja Smerdu ali pišite na e-naslov: maja.smerdu@rc-nm.si. Maja Smerdu, Razvojni center Novo mesto d.o.o. . Swjwm. vwh PRIZNANJE INLES tCd., Ribica M pndswtuv mW» oi$u phfumh bi aeyifsfy tarfmA itstmfi ■ Tl Inles dobitnik priznanja na sejmu MOS V Inlesu nadaljujemo tradicijo zbiranja raznih priznanj s sejmov, na katerih se predstavljamo. Na letošnjem sejmu MOS v Celju smo prijeli priznanje za predstavitev novih okolju prijaznih in energetsko varčnih lesenih profilov AIR. V podjetju smo ponosni na novo nagrado, ki smo jo prejeli za izdelek iz našega proizvodno prodajnega programa. To priznanje je hkrati tudi potrdilo, da v Inlesu sledimo sodobnim trendom v stavbnem pohištvu. Vedno poskušamo prvi našim cenjenim kupcem predstaviti in omogočiti pridobitev najnovejših izdelkov, tehničnih inovacij in ostalih novosti na področju zunanjega stavbnega pohištva. Energijsko varčno okno AIR, izdelano iz naravnega, obnovljivega materiala, je primerno za vgradnjo v boljše NIZKOENERGIJSKE objekte. Zračni kanali v okvirju in krilu na okolju prijazen način, brez umetnih dodatkov, zagotavljajo odlične toplotne karakteristike izdelka ter hkrati prijetno bivalno klimo v prostoru. Skupaj z našimi okolju prijaznimi premaznimi sredstvi so ti izdelki kot nalašč za vse tiste, ki so okoljsko osveščeni ter jim naravni materiali pomenijo največ. Na zunanjo stran izdelka lahko namestimo tudi oblogo iz obstojnega aluminija, ki les ščiti pred različnimi atmosferskimi vplivi, kot so dež, sonce, mehanske poškodbe, in tako podaljša življenjsko dobo celotnega izdelka. Toplotna prehodnost celotnega okna Uw je ob ustrezni zasteklitvi tudi do 0,8 W/m2K. Damjan Novak, univ. dipl .inž. KRIZA JE - A KAKO NAPREJ? Zvišajmo dodano vrednost in povežimo znanost z gospodarstvom, ne pa, da delamo nekaj, kar se Nemcem več ne splača delati Sedem let smo bili pijani od vseh uspehov in zelo visoke gospodarske rasti in še letošnjega januarja so analitiki neodgovorno razlagali, da bomo Slovenci zaradi svetovne krize in recesije še najmanj prizadeti, a danes mora biti jasno tudi največjim skeptikom: skupaj z baltskimi državami bomo najbolj trpeli, je bil na gospodarskem srečanju jasen predsednik osrednje zbornice Samo Hribar Milič. potem ne ostane denarja za razvoj, dovolj ga je le za socialne programe.« Okrcal je javni sektor, ki je postal požrešen prav v času krize in so plače delavcem narasle za 10 odstotkov; tako sploh ne morejo verjeti, da je kriza, saj so plače boljše in imajo večjo kupno moč kot lani. Nujna se mu zdi debirokratizacija poslovanja, ker imamo v Sloveniji eno najbolj zapletenih birokratskih okolij v Evropski uniji, ključna prioriteta pa nam bi morala biti tudi povezava znanosti z gospodarstvom. Ker smo razvoj dela povsem zanemarili, imamo nizko dodano vrednost in se tako lotevamo le del, ki jih Nemci, s katerimi se vedno primerjamo, ne marajo več delati. Naše gospodarsko okolje je rigidno in ne pritegne tujih investitorjev. Janez Šilc je novi direktor Rika Ribnica, ki trenutno ZAPOSLUJE 48 DELAVCEV. Letošnjega januarja je FIRMA DOŽIVELA VELIK PRETRES, SAJ JE PREMINIL NJEN DOLGOLETNI DIREKTOR JOŽE Gradišar. Šilc je bil že POPREJ TEHNIČNI DIREKTOR. Prvi rezultati kriznega LETA KAŽEJO, DA BO TUDI Riko Ribnica posloval pod PLANOM PRODAJE, SAJ JE TA UPADLA ZA 18 %. VEČJIH ODPUŠČANJ DELAVCEV NE BO, PREDVIDENO JE ZMANJŠANJE ZATRI LJUDI. Gospodarska zbornica je na naše področje prišla v bistvu predstavljat svoj način dela, saj povezuje do 32 občin in 15.000 gospodarskih subjektov, katerim je želela prikazati sedanje stanje gospodarstva in trg dela. Marta Turk, vodja enote v Ljubljani, se spominja svojega prvega obiska tu, leta 1993, ko je prišlo na srečanje kar 80 podjetnikov z našega konca, »a spraševali so le o tem, kako uničiti svojega konkurenta«! Napaka, pravi Turkova, saj je treba vedno razmišljati le o tem, kako biti boljši in uspešnejši. Tekoči rezultati kažejo, da imajo letos vsa podjetja upad dobička, dodana vrednost na zaposlenega pa je v osrednjislovenski regiji za 25 % manjša od slovenskega poprečja. Brezposelnost je ta hip na ravni tiste iz leta 2005, povečuje se potreba po delavcih za določen čas - v Ribnici je takih potreb Le kak dan po tem srečanju, ki je 25. avgusta potekalo v prostoru Riko Ribnica, je v medijih že spet vse velo od nekega lažnega optimizma, nakar so se začele stavke in nadaljevala sesutja podjetij. Še isti dan, ko je Milič predaval 38 prisotnim, med katerimi je bilo le 13 podjetnikov in gospodarstvenikov ribniško-kočevske subregije, se je sam srečal s predsednikom vlade, ker trenutno v gospodarstvu vlada panika zaradi nelikvidnosti. Podjetja ne vedo, kako do denarja - ni ga za tekoče finančne posle, davke, plače in investicije. »Kam se je denar skril, tega ne ve nihče,« je bil kot vedno neposreden predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. V zadnjih štirih letih smo se izjemno GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE zadolžili in svoj gospodarski razvoj SE ZADNJI DVE LETI ZEL0 POVEZUJE gradili na tujih prihrankih, je dejal z ARABSKIMI DEŽELAMI, PREDVSEM in domneva, da bo leto 2010 sicer MAROKOM, KJER NAJ BI IMELI NAŠI manj težko in hudo kot letošnje, pa PODJETNIKI VSE POSLOVNE MOŽNOSTI, vendar se bodo posledice krize ZELO SE IŠČE PODJETJA, KI ZNAJO ZAGO-Cutile tudi v prvi polovici prihod- TAVLJAT1 VARČEVANJE Z ENERGIJO, njega leta. Milič ohranja optimi- "*"udi Kitajska nudi niz priložnosti in zem in trdi, da lahko v sedmih PRAV V TISTIH DNEH JE PRIŠLA NA OBISK letih postanemo ena najbolj raz- 100-ČLANSKA KITAJSKA DELEGACIJA vitih evropskih držav, če se bomo ^ PODPREDSEDNIKOM VLADE NA ČELU, ognili nevarnostim, ki zdaj prevladu- Kl ANALIZIRA SLOVENSKI TRG. SAJ BI jejo v Sloveniji: v državi primanjkuje RADA PREKO NAS OSVOJILA EVROPSKO denarja, podjetja skrivajo dobičke TRŽIŠČE. DENAR BODO VLAGALI V POE> in tudi sama država je neplačnica. -IET-1A. KI IMAJO DOSTOP DO TEH TRGOV. Preko 10.000 gospodarskih sub- Na fotografiji Samo Hribar Milič. jektov še ni dobilo plačila za pred tremi meseci opravljeno delo, prevladujejo pa gradbena podjetja. V krizi so tudi banke, ki ne razpolagajo z dovolj velikim kapitalom za srednjeročne naložbe. Ne funkcionira niti nova jamstvena shema, ki naj bi sprostila kreditno aktivnost, da bi gospodarstvo prišlo do prepotrebnega denarja. Da smo res v globoki krizi, kaže to, da ni podpore naložbam, premalo črpamo evropska sredstva, zaradi toge delovne zakonodaje pa se Podjetja ne bodo mogla prestrukturirati, meni Hribar Milič. »Visoke odpravnine so velik problem, ker kar 85 %. Urad za delo je v zadnjem letu imel velik priliv brezposelnih (73 %), hkrati pa se jih je kar nekaj zaposlilo v manjših podjetjih. Zgovoren je tudi podatek o upravičencih do denarnega nadomestila: julija lani jih je bilo 58 %, v istem obdobju letos pa 63 %. Janita Eržen z Zavoda za zaposlovanje pravi, da bo letos na razpolago 100 milijonov evrov za aktivno politiko zaposlovanja, ker prostih delovnih mest ni, a jo je novi direktor Rika Ribnica opomnil, da so bolj kot subvencije potrebne investicije. Podprl ga je tudi župan Jože Levstek, prepričan, da smo še vedno preveč socialna država. Kočevski župan Janko Veber pa se bori za koncesijsko dajatev na račun narave, ki si jo vzame država - namesto da pobere milijon evrov letno, bi lahko 450.000 EUR pustila Kočevju za tehnološki razvoj v lastnem okolju. Nasploh smo se lotili povsem zgrešenega načina kapitalizma, meni direktor ribniške občinske uprave Janez Mate, saj bi se morali v tako majhni državi obnašati kot multinacionalka, ki se zgrešenih projektov znebi, dobre pa podpre. Vsi ostali ukrepi so samo gašenje požarov. Spremljala in fotografirala ALENKA PAHUUE Zdravstveni dom dr. Janeza Oražma Ribnica objavlja PROSTO DELOVNO MESTO ZDRAVNIKA SPECIALISTA SPLOŠNE/DRUŽINSKE MEDICINE (ZDRAVNIK SPECIALIST IV PPD 2) zadelovambulantivsocialnovarstvenemzavodu in splošni ambulanti v Ribnici in Loškem Potoku. Pogoji za zasedbo: - končana medicinska fakulteta, - opravljen strokovni izpit, - opravljena specializacija iz splošne / družinske medicine, - veljavna licenca za delo, - znanje slovenskega jezika, - vozniški izpit B - kategorije, - osnovno znanje dela z računalnikom, - zaželene delovne izkušnje. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom in štirimesečnim poskusnim delom. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v tajništvo Zdravstvenega doma dr.Janeza Oražma Ribnica, Majnikova ulica 1, 1310 Ribnica. S;Of5> 1X18 O/V-SL**» ■ rxi.*.:8 fl~C I <>,B Kar je bilo, nikdar ne mine, samo obliko menja ... Prispevek k zgodovini trga Ribnica (9. del) Usnjarstvo, vrvarstvo in klobučarstvo Usnjarstvo Usnjarstvo je bilo povsod v slovenskih deželah pomembna obrtna in gospodarska dejavnost. Spadala je med obrtne panoge, ki so jih zaradi gospodarskega pomena in potreb vedno vzpodbujali. Državna odločba iz leta 1817 je predpisovala, da morajo krajevne oblast pri izvajanju usnjarskih pravic upoštevati koristnost te obrti. Usnjarstvo je bilo uvrščeno med tako imenovane komercialne obrti takoj za fužinarstvom. Obrt ni bila omejena na določeno število mojstrov, kar kaže na izjemno mesto med obrtmi. Usnje je bilo vedno pomemben predmet trgovanja. Obrtna predelava živalskih kož, izdelava usnja in usnjarskih izdelkov je zajemala po oblastnih predpisih vrsto rokodelskih obrti: strojarstvo in usnjarstvo, irharstvo, jermenarstvo, krznarstvo in barvanje usnja. Usnjarstvo je bilo na Slovenskem dobro razvito povsod, kjer je bila na voljo tekoča voda in dovolj velika zaloga kož. Goleč eksplicitno izpostavlja v svoji doktorski disertaciji za ribniški trg v obdobju do 18. stoletja krznarsko obrt. Razvoj te obrti lahko povezujemo z obsežnimi gozdovi, ki so obdajali to dolino, tu mislim predvsem področje Velike gore. V teh gozdovih je bilo veliko število zveri, volkov, medvedov in lisic, ki so za razvoj te obrti zagotovo predstavljali osnovno surovino. Tudi polh je krznarjem preskrbel kvaliteten kožuh, poleg tega pa je njegovo meso predstavljalo pomemben del prehrane tukajšnjim prebivalcem v mesecih poljšega lova. Čeprav so krznarji še v začetku 19. stoletja v trgu močno prisotni, jih v drugi polovici devetnajstega stoletja že ne srečamo več. Je pa v tem obdobju še vedno mnogo usnjarjev, ki pa do dvajsetega stoletja prav tako skoraj popolnoma usahnejo. Najdlje se s to obrtjo ukvarjajo Burgarji (121) na Mlaki. V arhivu sem za obdobje druge polovice devetnajstega ter prve polovice dvajsetega stoletja našla naslednja imena: Irharji • Anton Burger (121) Weissgärber 1850 • Karl Burgar (10) Weissgärber 1863 • Johann Nossan (125) Weissgärber 1869....1883 • Franc Burgar (138) Weissgärber 1871 Usnjarji - strojarji • Marko Burger (121) obrtno dovoljenje od 1887 • Jakob Burger (120) Lederer 1850 • Anton Češarek ( 63) Lederer 1856 • (?) češarek (53) Lederer 1860 • Anton Kromar (71) Lederer 1856 ...1880 • Anton Pelc (133) Lederer 1864 ...1877 • Anton Perhaj (129) Lederer 1872 ...1875 • Franc Škerjanc (108) Lederer 1877.. 1879 • Josef Laurič (33) Lederer 1873...1874 Vrvarstvo V 19. stoletju se je število vrvarskih delavnic močno povečalo; leta 1853 je bilo na Kranjskem 25 vrvarjev. Večinoma so bili to mali obrati z mojstrom in dvema vajencema. Glede na razmere v takratni kranjski deželi, je bila Ribnica dokaj dobro preskrbljena z obrtniki te branže. Ves čas je bil v Ribnici vsaj en vrvar, določeno obdobje celo dva. Najdlje se je v Ribnici s to obrtjo ukvarjala družina Šmalc. V Zgodovinskem arhivu v Ljubljani hranijo dokumente v zvezi z gradnjo Šmalčeve vrvarske delavnice iz leta 1890, sklepamo lahko, da so se v tem času že ukvarjali s vrvarsko obrtjo. V Ribnici je bila zanimiva tudi družina Geize, ki se je v 19. stoletju ukvarjala z vrvarsko obrtjo, kasneje pa so postali Bistrica je v življenju Ribničanov imela pomembno mesto. Mlinarjem je služila za mletje moke, PERICAM ZA PRANJE PERILA, KMETJE SO V NJEJ NAPAJALI ŽIVINO, USNJARJI PA NAMAKALI KOŽE. MESARJE, GOSTILNIČARJE IN GRAŠČAKA PA JE POZIMI PRESKRBELA Z LEDOM ZA NJIHOVE LEDENICE. TUDI OTROCI SO V Bistrici in ob njej v vseh letnih časih našli več kot dovolj zabave in veseua. furmani in se z vrvarstvom niso več ukvarjali. Poglavitne vrvarske naprave so bile vrvarski kolovrat, dodelavna naprava »gešir« (»kšir«) in vrvarski voz. Temeljna vrvarska tehnika je sukanje. Za pridobljeni naziv vrvarski mojster je vrvar moral obvladati tudi pletenje vrvi in mrež, najrazličnejših pasov, oprt. Franc Mate je imel svojo vrvarsko delavnico pri sestri, poročeni Petelin (Šuščeva). Malo pred drugo svetovno vojno si je zgradil svojo hišo in delavnico. • Anton Geize (80) Seiler 1852...1884 • Josef Gelse (80) Seiler 1884 • (?) Kavčič (60) Seiler 1858... 1884 • Franc Mate (73) dovoljenje od 1927 • Matevž Šmalc (78) je opravljal vrvarsko obrt že v 19. stoletju. To je razvidno iz dokumentov o gradnji vrvarske delavnice leta 1890. • Anton Šmalc (78) dovoljenje od 1931 • Ivan Zadnik ( 106) dovoljenje od 1901 Klobučarstvo Predvsem so bili v uporabi moški klobuki in kape iz blaga s senčniki. Ženske klobuke so si pokrivale premožne trške gospe, za katere je takrat veljalo, da se spodobi, če so pokrite. Fine ženske klobuke so izdelovale modistke, ki so znale dopolnjevati ali predelovati ženske klobuke, kakor je velevala moda. V Ribnici je bil zadnji, ki seje ukvarjal s klobučarsko obrtjo, Franc Trampuž. Svojo obrt je v Ribnici prijavil leta 1932. Pogovor z njegovo hčerko je leta 2007 ravno v Rešetu objavila gospa Alenka Pakiž. Trampuževa hči se spominja, da je oče: »/.../ za svoj posel je iskal kraj, kjer bi z izdelovanjem klobukov dovolj zaslužil. Ostal je v Ribnici, kjer je spoznal Nežo Tomšič, izučeno šiviljo. Poročila sta se leta 1934. Žena Neža je šivala za svoje stranke in v klobučarski delavnici pomagala pri ženskih klobukih. Šivala je dodatke h klobukom, notranje robove, podlogo in zunanje okrasne trakove s pentljami raznih oblik in velikosti.« Gospod Franc Vesel se spominja, daje v hiši št. 19, v kateri je nekaj časa svojo obrt opravljal tudi Trampuž, živela tudi gospa, ki je imela v tej hiši zapisan kot. Bila je izdelovalka ženskih klobukov, modistka. Ta podatek je bil zame povsem nov, ker ga nisem nikjer zasledila, vendar, kot sem že omenila, popisi v arhivih niso popolni, zato je ta podatek zagotovo dragocen. O Trampuževih je isti informator povedal naslednje: »/.../ V pritličju so imeli stavbo Trampužev! pa tudi stanovanje, v nadstropju je bila pa žandarmarijska postaja. Trampužev! so imeli kar v oknu razstavljene klobuke pa tudi copate, ki so jih tudi izdelovali.« • Johann Gregorič (67) Hutmacher 1850... 1874 • Franc Trampuž (32 ali 19, zaveden je tudi pod 17) 1932 (Se nadaljuje prihodnjič) Tekst pripravila Marina Gradišnik, kustosinja ribniškega muzeja 1 2 3 4 5 6 7 1 Bras, Ljudmila: Rokodelstvo in obrt. V: Slovenski etnograf. O življenju in kulturi večinskega prebivalstva na Slovenskem v 19. stoletju. Ljubljana 1991, str. 130. 2 V obrtnem dovoljenju je zapisano mojster strojarske izdelave. 3 To sklepam glede na podatke Katarine Kobe-Arzenšek. Kobe-Arzenšek, Katarina: Vrvarska obrt na Slovenskem skozi stoletja. V: Kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino. Ljubljana 1975, letnik 23, št. 3, str. 170 - 178. 4 Kobe-Arzenšek, Katarina: Vrvarska obrt na Slovenskem skozi stoletja. V: Kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino. Ljubljana 1975, letnik 23, št. 3, str, 176. 5 Po zapisu informatorja Franca Vesela. 6 V enem od zapisov je letnica obrtnega dovoljenja 1929. 7 ZAL, Občina Ribnica, mapa 2887. N INOTHERM VHODNA VRATA IZ ALUMINIJA j^Jjl Z \ / VHODNA VRATA NOVE GENERACIJE Si m o O 03 50 m c/> B 2 vse vrste balkonskih, stopniščnih, zunanjih in drugih ograj > ograje izdelane iz inoxa, lesa, pocinkanega železa oz. kombinacije različnih materialov > manjši nadstreški ter ostali kovinski izdelki R-MONTaža Robert Kljun s.p. Opekarska cesta 49a 1310 Ribnica Tel/Faks:01/8361 640 GSM: 041/75 75 61 ^'»lail naslov: kljun.robert@siol.net okna - PVC vrata - senčila - rolete - strešna okna - police - zimski vrtovi suhomontažna dela - spuščeni stropi - predelne stene - mansarde L^avčna SAT - antenski sistemi Peter Kočevar s.p. Merharjeva 2, Ribnica, gsm 041 761-769 Na SAT tudi POP TV, Kanal A in TV 3! UGODNO: državne subvencije pri nakupu SAT sistemov, v primeru slabega sprejema SLO-1 in SLO-2. r t KVIZU* ' SLOVENIJA l GOSTINSTVO - TVR1ZEM r - Lepovce 33, 1310 Ribnica T*KfC\1r\ 1 Tel.: 01/8361 189 ali 01/8361-66S j GSM: 031/760-697 Sprejemamo rezervacije za gruzinska srečanja mmm ° C3W01 y y 1 ^ v. birmeblobhajila ROjJSiTNI DNEVI OBLETNICE POGREB SCI NE SOBOTA, 17.10.8009 OB 80.30 V IDEAL CENTRU RIBNICA Slikopleskarstvo ‘B(0(fJC Peter Bojc, S4>. Humec 24, 1331 Dolenja vas Tel.: 01 8364-533 GSM: 041 712 103 NEPREMIČNINE Franc TANKO s p. Del. čas: od 10 -17, sob. 10 -13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004 PRODAMO HIŠE: SODRAŽICA - center, starejša stanovanjska hiša - vila 14x14 m, z gospodarskim poslopjem (kozolec toplar), zgrajena leta 1960, velikost celotne parcele je 3407 m2, možna je odmera treh gradbenih parcel, v izmeri ca 850m2.VhišijeCKnaoljeintrdagoriva Hiša je delno obnovljena in z manjšim vložkom vseljiva takoj.Cenaje229.000EUR. RIBNICA- Bukovška ulica, stanovanjska hiša, izdelana do podstrehe, elektrika in voda pripeljani do hiše, velikost parcele 1016 m2, začetek gradnje 1994, dimenzija hiše 13 x 9 m, dokumentacija urejena, sončna in mirna lokacija, cena 117.000 EUR, možnostzamenjavezastanovanje. KOČEVJE - Uskoška ulica, stanovanjska hiša 9,30 x 8,60 m, zgrajena leta 1975, velikost parcele 551 m2, dokumentacija urejena CK, TEL, KTV, vseljiva takoj, zanimivainsončnalokacija,delnoopremljena, možna zamenjava za garsonjero v Ljubljani z doplačilom ob nakupuhiše,cena163.000EUR. VELIKE LAŠČE - blizu železniške postaje, lesena stanovanjska hišica, dimenzije 10x9 m, zgrajenaleta 1955,zdvoriščemvizmeri451m2,el.,vodavhiši,takoj vseljiva, in ca 5000 m2, zazidljivega prostora za gradnjo enodružinskih hiš, parcelacija še ni izvedena Cenazavseskupajje299.500 EUR. RIBNICA - strogi center, starejša meščanska stanovanjskahiša,zgrajena okrog Ieta1920, velikost 175 m2 tlorisne površine, pritličje s poslovnim prostorom in nadstropje-stanovanjski del, ograjen vrt vizmerica. 200 m2, CKnaolje, delno opremljena, takoj vseljiva cena235.000EUR. RIBNICA - center, stanovanjske hišica 9,30 x9.45 m, izdelana do III. gradbene faze, začetek gradnje 2002, velikost parcele 212 m2,CK še ni izdelana ostale inštalacije izdelane, dokumentacija urejena, cena je 95.000 EUR. UUBUANA-Orlovaul.,starejša večstanovanjskahiša zgrajena Ieta1935,vizmeri 161 m2,dvoriščevizmeri 183 m2, stavbišče v izmeri 36 m2, brez obremenitev, vsainfrastruktura,cena540.000EUR. PORTOROŽ-Sveti Peter, stanovanjska hiša ca 130 m2, zgrajena leta 1986, parcela v izmeri 1100 m2, vsa infrastruktura takoj vseljiva,lepa mirna,sončna lega vaškaidila,cena370.000EUR. ŠKOFLJICA - Gorenje Blato, gradbena parcela v izmeri 957 m2, zzgrajeno manjšo hišico, leto izgradnje 1960 (potrebna obnove - nadomestna gradnja), pridobljenim gradbenim dovoljenjem, vsa infrastruktura na parceli, možna gradnja takoj, cena 105.000EUR. ANKARAN-slanovaniskavilazbazen(inivoentni,500inodmoria, lep pogled na Ankaranski zaliv, zgrajena leta 2000, velikost parcele 600 m2, 162 m2, hišne tlorisne površine, 3 etaže, kompletno izdelana,garaža posebej,cena1.200.000EUR. D0LENJAVAS-center,stanovanjskahišavizmeri87m2, zgrajena leta 1972, z nedokončanim trisobnim mansardnimstanovanjem.Velikostparcelejeca.600 m2, CK na olje oz trda goriva, vseljiva takoj, cena 129.000 EUR. STANOVANJA: RIBNICA-strogi center, enosobno, zgrajeno leta 2007, v izmeri 46.20 m' v prvem nadstropju. CK na plin, takoj vseljivo, dve paridrnimestLcenaBD.OOOEUR. RIBNICA ■ strogi center, dupleks, zgrajeno leta 2007, v izmeri 49.20 m2, v drugem nadstropju, CK na plin, takoj vseljivo, dve parkirnimesti,cena85.000EUR RIBNICA - strogi center, Škrabčev trg, enosobno mansardno stanovanje, v izmeri 39,60 m2, zgrajeno leta 1994, v drugem nadstropju,CK,takojvseljivo1cena70.000EUR. RIBNICA-center, dvosobno stanovanje,vizmeri61,79 m2, v 4. nadstropju, zgrajeno leta 1979, popolnoma opremljeno, lepo vzdrževano, balkon, vsi priključki. Cena:79.000EUR. RIBNICA- center, dvosobno stanovanje, v izmeri 59,51 m2, v 2. nadstropju, zgrajeno leta 1979, popolnoma obnovljeno, lepo vzdrževano, balkon, vsi priključki. Cena:83.000EUR. RIBNICA- center, trosobno stanovanje, v izmeri 74,63 m2, v 1. nadstropju, zgrajeno leta 1981, delno obnovljeno, lepo vzdrževano, balkon, vsi priključki. Cena:103.000EUR. RIBNICA-center, Prijateljevtrg.enosobnostanovanje,v izmeri 44,86 m2, v 4. nadstropju, zgrajeno leta 1980, kompletno pronovljeno, vsa infrastruktura, neobremenjeno, s kletnim prostorom. Cena: 67.000 EUR. CELJE Ljubljanska ulica, petsobno, nadstandardno stanovanje, zgrajeno leta 2007, v izmeri 379,05 m2, od tega 185 m2 terasa, v šestem nadstropju, zlepim pogledom na mesto Celje, vsa infrastruktura, v kleti dve parkirni mesti, modema osnovna oprema takoj vseljivo. Cenaje530.000EUR. SODRAŽICA- center, dvosobno stanovanje, v izmeri 58,70 m2, v tretjem nadstropju, zgrajeno leta 1974, potrebno obnove, vsa infrastruktura, CK, vpis v ZK v postopku,cena56.000EUR. KRANJSKA GORA- center, dvoinpolsobno stanovanje, v izmeri 77,41 m2,vpritličju stavbe,zgrajeno Ieta2003, s teraso, kompletno opremljeno, stanovanju pripadata še zunanje in notranje parkirno mesto ter klet, zemljiškoknjeno urejeno, vseljivo takoj, cena je 200.000EUR. BOHINJSKA BISTRICA - center, Trg svobode, dvosobno stanovanje,vizmeri 60,03 m2, vdrugem nadstropju, s kletjoinparkirnimmestomvizmeri15m2,vsezgrajeno leta2008,vpisanovZK,takoj vseljivo, cena 139.000 EUR. LJUBLJANA - Ižanska cesta enosobno stanovanje v priOičju z atrijem 140 m2, v skupni izmeri 42,588 m", zgrajeno leta 2008, vsa infrastruktura, takoj vseljivo, uporabno dovoljenje, etažna lastnina urejena cena 105.000 EUR. LJUBLJANA - Ižanska cesta trisobno stanovanje v pritličju z atrijem 140 m2, v skupni izmeri 78,84 m2. zgrajenoleta2008,vsainfrastruktura,vseljivovenem mesecu, uporabno dovoljenje, etažna lastnina urejenacena195.000EUR. LJUBLJANA - Ižanska cesta dupleks stanovanje (v prvem nadstropju in mansardi) štiri in pol sobno v skupni izmeri 120,76 m2, zgrajeno leta 2008, vsa infrastruktura balkon, takoj vseljivo, uporabno dovoljenje, etažna lastnina urejena cena 260.000 EUR. LJUBLJANA - Ižanska cesta, dupleks stanovanje (v prvem nadstropju in mansardi) šest sobno, v skupni izmeri 145,03 m2, zgrajeno leta 2008, vsa infrastruktura balkon, vseljivo v enem mesecu, uporabno dovoljenje, etažna lastnina urejena cena 290.000EUR. GRADBENEPARCELE: VEUKELAŠČE-blizuželeznice.SOOmizcentra. zazidljivo zemljišče v izmeri 21.000 m2, s pridobljenim gradbenim dovoljenjem za infrastrukturo, cena za m' je75EUR. TREBNJE-NIALE DOLE pri StehinjivasLprodamostavbno zemljišče s porušenimi objekti, dvorišče v izmeri 92 m2,stanovanjskastavbavizmeri55m2,gospodarsko poslopje v izmeri 20 m2 in pašnik v izmeri 1.041 m, (celotna velikost parcele je 1.208 m2), komunalna ureditev je izdelana zanimivi kmečka idila in lokacija cenaje46.900EUR. RIBNICA - POOSTENE neposredno ob cesti Ribnica -Ljubljana prodamo gradbeno parcelo v izmeri 7013 m2, z izdanim gradbenim dovoljenjem za parkirišče tovornih vozil in pridobljenim elektroenergetskim soglasjem,cenazamzje72 EUR. STARACERKEV-KOBLARJI,gradbena parcelavizmeri913 m2, vsa infrastruktura v neposredni bližini, kraška tfa lepasončnalokacijacenaje34.000EUR. ORTNEK, Velike Lašče, gradbena parcela z izdelanimi temelji, pridobljeno gradbeno dovoljenje za stanovanjsko hišo v izmeri 11,20x8,20 m. Gradnja je možnatakoj,cena47.000EUR. KMETIJSKE PARCELE: RIBNICA-BUKOVICA, pašnik 1667 m2, travnik 3416 m2 in travnik 1355m2,cenazam2je 1,24EUR. VIKENDI: PADOVO pri Osilnici -KOLPA, stanovanjska hišica, 7,88 x8,86 m2, zgrajena 2003, velikost parcele 516 m2, na lepi sončni lokaciji, 5 min. vožnje do reke Kolpe, vsa infrastruktura, dokumentacija urejeni, takoj vseljiva cenaje82.000EUR. ODDAMOVNAJEM POSLOVNI PROSTORI: RIBNICA- industrijska cona Ob železnici, poslovni prostor za gostinsko dejavnost, v izmeri 282 m2, zgrajen leta 2008, z večjim parkirnim prostorom. Vsa infrastruktura,cenanajema6,5EURzam2. Uredimo vam vso dokumentacijo, svetujemo in se za vas strokovno in srčno potrudimo pri prodpji in nakupu vaših nepremičnin, pokličite nas in nam zaupajte vaše želje. J MEGA KVIZ (pripravil Marko Modrej) Na vsako vprasaiye vam ponujamo več odgovorov in trditev, a le enoje pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste ... vse ob svojem času. 1. Naslov kviza je vzpodbuden, a ne? Mega, ni kaj. Kakšno naj bi bilo nadaljevanje besede mega? A srček U dom D pridelek 10. Trgovina Megadom je od ponedeljka do petka odprta do 19. ure, ob sobotah, do 14. Zjutraj pa odprejo ob? C 7. uri M 8. uri A Ne vem, grem pogledat. 2. Pravilno ste izbrali. Če ste kolebali med možnimi odgovori in bi lahko izbrali vse tri oz. vsaj dva, da ste z njimi oz. njima poistoveteni, lahko le čestitam. Megadom je nova trgovina v Ribnici, ki je ... R v Obrtni coni Ob železnici A v Obrtni coni Ugar B v centru Ideal HEGRDu!'! 3. Megadom je vaša trgovina z ... (ena trditev ni pravilna) E opremo za alpinizem, kampiranje, pohodništvo V gradbenim materialom, metalurgijo, pohištvom P inštalacijami, belo tehniko, zabavno elektroniko 4. Odprtje trgovine Megadom v Ribnici je bilo ... D 4. 8. 2009 S 6. 8. 2009 G 8. 8. 2009 5. Na spletni strani www.megadom.si si lahko ogledate megaponud-bo trgovine in si na levi strani ogledate megapredstavitve. Koliko jih Š 3 H 4 N 5 Pravilne rešitve napišite na kupone in jih pošljite v kuverti ali na dopisnici najkasneje do 15. oktobra. Med pravilnimi rešitvami bomo znova izžrebali 5 lepih nagrad: 3 dežnike in 2 kapi, ki jih poklanja TRGOVINA MEGADOM, Ob železnici 4, RIBNICA. 6. Pri njih lahko dobite vse za izgradnjo in opremo doma. Lahko vam tudi ... E sanirajo vinsko klet A naredijo preizkus opreme na domu I naredijo 3 D izris kuhinje po vaših željah 7. V kletni etaži trgovine Megadom v Ribnici najdete ... A obutveni center Č salon pohištva N ponudbo ročnega orodja * I 8. V Megadomu uredijo tudi megakredit, ki je vsekakor najboljši kredit. V zvezi z njim vam svetujejo, nudijo ugodne obrestne mere itd. Za kateri kredit je odplačilna doba tudi do 30 let? I potrošniški kredit D stanovanjski kredit C hitri kredit Pravilna rešitev 8. številke Rešeta je: RIBNIŠKI DNEVI 2009 Med pravilnimi rešitvami je žreb določil naslednje nagrajence, ki jim nagrade poklanja TURISTIČNO DRUŠTVO RIBNICA, Gallusovo nabrežje 10, RIBNICA. Majice TD Ribnica z obeskom za ključe prejmejo: LARA MAROLT, Marolče 1, 1316 ORTNEK MATEJ KUUN, Zapuže pri Ribnici 3, 1310 RIBNICA MIHA KRAJEC, Blatnik 3, 1310 RIBNICA KATARINA KOS, Zapotok 28 b, 1310 RIBNICA 9. Pripravili so tudi Megakartico prihrankov, s katero lahko zbirate točke. Z njimi si prislužite vrednostne bone, ki jih unovčite v trgovini Megadom. Kartica je namenjena ... B V J zbirateljem plastičnega denarja predvsem nepazljivim voznikom Megadomovim kupcem, ki plačujejo z gotovino mEGADoni MARIJA POGAČNIK, Breg 76, 1310 RIBNICA Nagrajencem iskreno čestitamo! Nagrade boste prejeli po pošti. H e jl« 3i ixi * <>» 1‘^/rxj jLPwaiciniJLS Od kluba do članov Danes je v klub včlanjenih 15 odstotkov vseh študentov v upravni enoti Ribnica, kar pomeni 140 članov, ki so po večini občani Ribnice. V prihodnje si želimo, da bi se v naš klub včlanilo še več študentov in dijakov iz občin Sodražica in Loški Potok. Saj bi le tako dosegli še večjo povezavo med kraji. Od članov do aktivistov Kljub temu, da je v RŠK včlanjenih 140 ljudi, jih je vsako leto aktivnih le okrog 15. Ti skrbijo, da vsi zastavljeni projekti in subvencije tečejo po planih, da so plačani vsi računi, da so, kar se da dobro, urejene vse take in drugačne formalnosti, in da se več ali manj, hočeš ali ne, udeležujejo vseh dogodkov, ki so organizirani v sklopu kluba. V glavnem skrbijo, da se ohranja študentsko življenje v Ribnici. Želja trenutnih aktivistov pa je, da se študentskemu organiziranju in sodelovanju priključi vse več novih in starih članov RŠK. Da bi članstvo v klubu hkrati pomenilo tudi aktivno vključevanje v projekte, ki jih je iz leto v leto vse več. Od aktivistov do projektov in subvencij Študentje se celo leto dobivamo na rednih sestankih oz. neformalnih srečanjih, kjer »padajo« ideje. Ideje seveda »padajo« tudi kje drugje, mimogrede, in to poskušamo čimboljše izkoristiti, zato veliko časa preživimo skupaj in bi lahko celo rekli, da gre za nekakšen ‘teambuilding’. Če je ob ideji prisotnega še dovolj entuziazma in energije, se ideja po navadi tudi izpelje. V preteklih letih je klub organiziral veliko projektov, ki so bili namenjeni različnim ciljnim skupinam. Med odmevnejšimi so bili prav gotovo večji koncerti v starem športnem centru, v šotoru na Marofu in letos tudi prvič na bivših športnih igriščih v industrijski coni Ugar. Poleg koncertov in zabave pa si Ribniški študentski klub prizadeva tudi za kulturo, izobraževanje in športne aktivnosti. Med odmevnejše projekte na teh področjih lahko uvrstimo Kulturno ropotarnico, vsakoletni gledališki abonma, potopisna predavanja, plesne tečaje, nedeljsko rekreacijo, nogometne turnirje, kolesarjenje h Kolpi in razne ekskurzije. Poleg vseh projektov pa študentom omogočamo tudi vsakoletne subvencije, kot so cenejša članarina v Knjižnjici Miklova hiša, mesečne vozovnice za ljubljanski potniški promet (Urbana), karte za Dolenjske Toplice (savne, bazen, masaže), karte za M bazen v Športnem centru Ribnica, smučarske karte za različna slovenska smučišča in subvencioniranje jezikovnih tečajev. Za paradne konje Ribniškega študentskega kluba trenutno študentje štejemo sledeče projekte: kot prvo Alternativo, ki iz leta v leto postaja vse večja, a upamo, da zaradi tega ni nič manj alternativna. S to glasbeno prireditvijo želimo v Ribnico pripeljati glasbo, ki je na prireditvah v naših krajih nimamo priložnosti velikokrat slišati, jo postaviti na alternativna mesta, in s tem opomniti na neizkoriščenost nekaterih občinskih površin in čas, ki je večini mladih po izbiri prav gotovo alternativa. Kot drugi projekt je Kolesarjenje h Kolpi, katerega se udeleži vedno veliko študentov in drugih simpatizerjev RŠK-ja. S tem projektom želimo pokazati, da sta šport in zabava tudi za študente združljiva. Od projektov do denarja, sponzorjev in donatorjev Tako kot vsi študentski klubi se tudi naš klub na splošno financira iz študentskega dela. Študenti delajo prek Študentskih servisov, servisi delodajalcem zaračunajo 12 % višji znesek, kot ga na koncu prejme študent. Delež teh 12 % gre na ŠOS (Študentska organizacija Slovenije), del za izgradnjo Študentskih domov in opremljanje fakultet, del pa obdržijo Študentski servisi za stroške upravljanja (profit). Tisti del denarja, ki ga prejme ŠOS, se potem nadalje razdeli med ŠOU Ljubljana, ŠOU Maribor, ŠOU na Primorskem in 50 študentskih klubov, (med katerimi smo tudi mi). Pri organizaciji posameznih dogodkov pa po navadi iščemo finančno podporo tudi pri lokalnih podjetjih in organizacijah. Na tem mestu pa ne smemo pozabiti na vse sponzorje in donatorje, zato se zahvaljujemo Občini Ribnica, Knjižnici Miklova hiša, JSKD Ribnica, NLB d.d. podružnici Kočevje, Lions klubu Ribnica, Riko d.o.o., Turističnemu društvu Ribnica in ostalim za sredstva, Radiu Urban, Radiu Univox in R-kana-lu za medijsko sodelovanje, Mladenu, Primožu, Gašperju za prevozna sredstva,VETD Hrovača in Prelesnikom za klopi, jurčka in prijaznost, vsem sorodnikom, zlasti pa staršem za vse prevožene kilometre z njihovimi avtomobili, predvsem pa zaradi tega, ker nas pri vsem podpirajo in verjamejo v naše projekte. Od danes do jutri In kaj si za RŠK-jev jutri želimo danes? Danes, ko Za živo Ribnico vsi študentje in dijaki v Ribniški študentski klub! Prihaja novo šolsko/študijsko leto 2009/2010. Petek 2. 10. 2009 je dan, ko bo Ribniški študentski klub po aktivnem poletju z uradnimi urami ponovno odprl svoja vrata. Vsak petek od 20. do 22. ure se boste dijaki in študentje s potrdilom o šolanju lahko vpisali v klub in tako postali člani študentskega kluba, ki že 13. leto v Ribnico prinaša nove ideje in zanimivo dogajanje. tale prispevek pišemo trenutno aktivni klubovci, si želimo, da študentski duh v Ribnici ne bi nikoli zamrl. Nekaterim od nas se žal iztekajo dnevi študentskega staža, saj se počasi podajamo na druge življenjske poti. Študentske prostore bo treba zamenjati s službenimi prostori, potrebno bo pozabiti na študentske bone in študentske popuste. Zato želimo, da bo v prihodnosti v Ribnici duh kluba živel še naprej, saj se bomo le tako spominjali vseh »dobrih klubskih časov«. Študentje v Ribnici si želimo dobiti večje klubske prostore, ki bi bili primerni za vse naše dejavnosti (manjše gledališke predstave, koncerte, potopisna predavanja). Želimo si sodelovanja z ostalimi sorodnimi organizacijami, nadgradnje našega dela in prizadevanj. Zato, študentje in dijaki, vabljeni k sodelovanju! “Naj živi študent!” Za Ribniški študentski klub Katja&Katja, Ribniški študentski klub, Knafljev trg 2, 1310 Ribnica, www.rsk-klub.si, kontakt: 040 79 79 70, rsk(afna)t-2.net V VELJAVO JE STOPIL NOV ZAKON O DUŠEVNEM ZDRAVJU! ŠENT - SLOVENSKO ZDRUŽENJE ZA DUŠEVNO ZDRAVJE - DNEVNI CENTER KOČEVJE - vabi vse zainteresirane na okroglo mizo z naslovom VLOGA KOORDINATORJA OBRAVNAVE V SKUPNOSTI NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA. Okrogla miza bo potekala dne 2. 10. 2009, v prostorih Ljudske univerze Kočevje, TZO 30, v prvem nadstropju, začetek ob 11 h. Kakšna bo vloga koordinatorja obravnave v skupnosti, nam bodo predstavili udeleženci okrogle mize. K sodelovanju smo povabili predstavnika MDDSZ-a, direktorico CSD Kočevje in direktorico CSD Cerknica, rehabilitacijsko svetovalko ZRSZZ, predstavnico uporabnikov, predsednika Foruma svojcev Slovenije, predsednika združenja ŠENT in psihiatre v naši regiji. Po končani predstavitvi mnenj udeležencev, bo možnost diskusije. Vabimo vas, da se nam pridružite. PO FIŽOLU S KAPSELJNI SE NE PRDI Se še spomnite znane zgodbice iz slovenskega ljudskega izročila o fižolčku, ogelčku in slamici, ki razlaga, zakaj imajo vsi fižolčki bel trebuh? Kriv je seveda fižolček, ki se je tako smejal slamici in ogelčku, ko sta hotela prečkati potok, da mu je trebuh počil. Zašiti fižolčkov trebuh z belo nitjo pa ni bil več tak kot prej. Tudi fižol ribn’čan, sicer rdeč, ima bel trebušček, čeravno Gornikov France pravi, da zato, da sta uravnoteženi bela in rdeča stran ter je tako za vse prav. Smeha ob takih in drugačnih domislicah, šalah in igrivosti vseh, ni zmanjkalo na že sedmem fižolovem dnevu v Hrovači, 29. avgusta. Prvič so letos s septembrske sobote premaknili prireditev na konec avgusta, in sicer zaradi vremena, ki zna biti takrat že slabo. A tudi ta sobota, 29. 8., ni bila kar tako - za uspeh dneva so se spopadli z dežjem, ki so ga z dobro voljo kmalu obrnili na sončno stran. Na tokratnem fižolovem dnevu so pripravili več kot 40 fižolovih jedi, nekatere so se ponovile, toda kuharice so bile različne. Polna Hrovača ljudi se je mastila z jedmi, da je bilo veselje. Tu so bili fižolova pogača, fižolova lazanja, Dragave polnjene paprike, pašta, pasulj, trojka, vojaški pasulj, pašta fižol, buranja, različne fižolove solate, jota, fižol z zeljem, fižolova baklava, fižolova juha z rezanci, fižol z zelenjavo, kisel fižol, fižolov bograč ... pa žličniki na fižol, ki jih je Jože Kirn dobil, ko je priredil kostelsko sočivje. Mojster Slavko Adamlje, ki je bil tu že šestkrat, manjkal je torej samo enkrat, je pripravil rižoto s fižolom. Sicer pa je vsak pripravil vsake jedi v povprečju 15 litrov. Največ pa je bilo vojaškega pasulja, kar za neverjetnih 250 porcij. Komisija, ki so jo izbrali med obiskovalci prireditve, je v sestavi Valentina Smej Novak, Jože Ogorevc, Edo Zabreščak, Ivan Sabol, dr. Marjeta Jeranko in Ivan Prelesnik kot predsednik ocenjevala fižolove jedi, na koncu pa izbrala tudi zmagovalno. Valentina Smej Novak iz znane založbe Vale-Novak, ki je tudi sama odlična kuharica, je zelo pohvalila joto Mojce Ambrožič. »Prav tako mi je všeč fižolov JWFp ^y/#® / \n ■ " m v kruh, ki je zares nekaj posebnega, morali bi ga kar patentirati,« je navdušeno dejala z žlico veni in polnim krožnikom v drugi roki. Ali se morda obeta nova kuharska knjiga na temo fižola in fižolovih jedi, pa nam ni uspelo izvedeti. Komisija ni imela lahkega dela, ust in želodčkov polnih dobrot, so se na koncu odločili, daje najboljši vojaški pasulj v izvedbi Hrovačana Marjana Bolhe in vojaškega kuharja Henrika Škufce, drugi najboljši je bil bograč Zorana Goleža, na tretje mesto pa se je zavihtela slastna jota izpod kuhalnice Mojce Najbouši na fižolovi stavnici so si priborili sodelovanje v hrovaških IGRAH. Ambrožič. Na meniju je bilo tudi najrazličnejše fižolovo pecivo. Kdo bi si mislil, da se vse to da narediti iz fižola? Za med je šla fižolova torta Andreje Škrabec, letos jih je naredila kar 12, pa rulada in Kukljeva potica. Na fižolovi stavnici, katere glavni je bil Ambrož Rigler iz Ribnice, nečak Toneta in Francke Kersnič, ki jima večkrat pomaga na njivi in gre v 3. razred, so pobrali veliko število stav. »Še več pa je bilo takih, ki so se samo smukali okoli nje, zvedavo kukali v pehar in na stavno listo,« je povedal Tanko, ki je razglasil zmagovalce. V peharju je bilo natanko 1053 fižolčkov. Temu se je najbolj približal Janko Marolt, Korenov, ki je stavil, da je v peharju 999 ribn’čanov. Za nagrado je dobil stransko vlogo v Živih jaslicah. Na fižolovem dnevu so tudi prvič podelili naziv častni vaščan in to Stanislavu MLADA IN ISKRIVA OTROŠKA FOLKLORNA SKUPINA LONČKI IZ DOLENJE VASI JE NAVDUŠILA S KOREOGRAFIJO, NAREJENO PRAV ZA TA DAN. $.E' ÜSFO Najbouša pogruntavščinatega leta je fižol S KAPSEUNI IN FIŽOL BREZ. »S KAPSEUNI JE HIBRID, KI SMO GA VZGOJILI. TO JE TIHI FIŽOL IN GA LAHKO UPORABUAMO TUDI V ZAPRTIH PROSTORIH. S FIŽOLOM JE NAMREČ PODOBNO KOT S TOBAKOM. OBOJEGA JE PREPOVEDANO UPORABUATI V ZAPRTIH PROSTORIH, TO PA NE VEUA ZA FIŽOL S KAPSEUNI, PO NJEM SE NAMREČ NE PRDI,« JE razložil France Petek, Gornikov, sicer znan tudi kot fižololog. Gornikova družina je ENA REDKIH, ki GOJI RIBN’ČANA, LETOŠNJE LETO SO GA PRIDELALI 40 KILOGRAMOV. »TO JE BOU BOTANIČNA ZNAMENITOST. Ni ŠPRICAN, NE POZNA PLESNI IN IMA MOČNO LUPINO. GOJITI GA JE TREBA V POLSENCI, RECIMO ZA HIŠO ALI MED KORUZO. V Hrovači se še pet hiš načrtno ukvarja s tem. Skupaj ga pridelamo okoli 100 kg, to JE MALO, ZATO GA TUDI NA TRGU NI. IMAMO GA ZA FIŽOLOV DAN IN ZA POSAMEZNE STRANKE, KI NAS SAME POKLIČEJO, DOBIJO PA GA PO NEKAJ ZRN.« Škrabcu, "ki najbolj prepričano verjame v Hrovačo, ki zna še tako v vsakdanjih vaških trenutkih odkriti njihovo veličino in posebnosti; ki preprosto ljubi življenje na vasi in med vaščani; ki s svojim svetovljanstvom in iskreno človeško toplino goji in nadgrajuje vezi v Hrovači." Stanislav Škrabec se je spomnil tudi hrovaških rojakov, ki so zaznamovali slovensko zgodovino v zadnjih 150 letih: pater Stanislav Škrabec, jezikoslovec (Raviščekov), Miha Škrabec, prvi občinski tajnik v Ribnici (Raviščekov), Janez Andolšek (Jelovčenov), znanstvenik, pisatelj in zgodovinar, visoki bančni uslužbenci, ki so pomagali organizirati slovensko bančništvo - Lojze Jersnik, Jakopčov, Jože Andoljšek, Jelovčenov, Janez Andolšek, Jejžov; tu je tudi Jože Peček, znani zdravnik in mecen slovenskih slikarjev, kiparjev, pesnikov in pisateljev; g. Fric, Jurjev gospod, profesor na klasični gimnaziji v Šentvidu in zbiratelj dediščine dekana Skubica, pa Jože Lesar, Martinovčev notar, ki je z neverjetno vztrajnostjo in naporom in finančnim vložkom izdal v Argentini zgodovino po zapiskih dekana Skubica »Zgodovina Ribnice in ribniške pokrajine«. Ne smemo pozabiti tudi na Zobca, Šimanovga, prvega kmečkega župana v Ribnici ter Stanka Škrabca, Raviščekovga, ki je bil banski svetnik in ribniški župan. Vsem tem ljudem je treba dati v Hrovači, ribniški in slovenski zgodovini primerno mesto. To je dolžnost Hrovačanov do pomembnih vaščanov.« Sedmi fižolov dan zabeležila : ZDENKA MIHELIČ rxjx/es5onic>ixiJLai rsjie Jnmf5>c»E>E Hmxi5^zjL»nio«dE POSLANČEVA ZAPISNICA K3. kO S G bO kOflČclIO vprašanje s Hrvaško? mejno Piše: poslanec SDS Jože Tanko Ali je Pahor zabil odločilni avtogol? Gotovo je odločitev predsednika naše vlade gospoda Pahorja, da brez predhodnega političnega soglasja državnega zbora in pred določitvijo temeljnih kriterijev za ureditev mejnega spora s sosednjo državo umakne blokado Hrvaške pri pogajanjih za vstop v EU, začasno zasenčila nakopičene notranje gospodarske in socialne težave. Prav to je bil najbrž tudi njegov osnovni namen - da poročanja o stečajih in odpuščanjih ne bodo več prvovrstna tema, ampak da to postane namišljeni uspeh v odnosih s Hrvaško. Za dan ali dva mu je to uspelo - o Muri in Prekmurju ter 2.500 novih brezposelnih ter nedejavnih sindikatih se ni več govorilo. Toda počilo je v eni od največjih in najprepoznavnejših slovenskih družb, Gorenju. Zaradi nizkih plač se je za stavko odločilo večje število zaposlenih, kar kaže, da kriznim razmeram, tudi zaradi slabih ukrepov vlade, ne bo možno pobegniti in da dno krize še ni doseženo. Najtežje preizkušnje šele prihajajo. Še posebej, ker se tako zadolženost (javni dolg) kakor tudi proračunski primanjkljaj izredno hitro povečujeta. Cehi in Poljaki, ki so se znašli v podobnih kriznih razmerah kot Slovenija in so razvojno precej slabši kot mi, tudi v teh časih zmanjšujejo razvojni zaostanek za Evropo, mi pa smo v zadnjem letu začeli krepko zaostajati. V največji meri zaradi slabih potez in ukrepov Pahorjeve vlade, ki so precej drugačni kot ukrepi obeh držav. Torej ne gre za strukturne probleme gospodarstva, ampak predvsem za strukturni problem vladanja. To se odraža tudi na zunanjepolitičnem parketu. Ta vlada je v zelo kratkem času močno poslabšala pogajalske pozicije in prednosti Slovenije pri urejanju odprtih mejnih zadev s sosednjo Hrvaško. Če smo v prejšnjem mandatu umirili spore na kopenski in morski meji, ponovno potrdili, da se upošteva stanje na dan osamosvojitve obeh držav (25.6.1991) in Evropi dopovedali, da pris- tajamo tudi na mednarodno arbitražo ob pogoju, da se ureja vsa meja in da se morska meja ureja po načelu (zunanje) pravičnosti, je Pahorjeva vlada menjala ta koncept. Najprej je pred nekaj meseci nenadoma blokirala predpristopna pogajanja Hrvaške, sedaj pa iz neznanih razlogov od tega kar naenkrat povsem dvignila roke, ne da bi zato dobila kakršnokoli nadomestilo ali garancijo, da se bo mejno vprašanje reševalo v skladu z dosedanjimi pričakovanji - da med drugim dobimo stik z odprtim morjem in da se bo rešilo v primernem času. Vsekakor pred vstopom Hrvaške v EU. »Veliki« zmagovalec Pahor je najbrž večino slovenskega kapitala s svojo solistično potezo že zapravil. S tem ko je Pahorjeva koalicija Hrvaški brez zadržkov sprostila nadaljnja pogajanja, bo vsako naknadno zaostrovanje v evropski javnosti in politiki izpadlo neevropsko, nergačko in maščevalno. Vsekakor je ta nerazumna poteza Pahorjeve vlade postavila Slovenijo kratkoročno in dolgoročno v težak položaj. Zato izjava hrvaškega predsednika Mesiča, da je Hrvaška Sloveniji zabila gol, ni iz trte zvita. Že čez samo nekaj mesecev pa se bo pokazalo, ali nam je kar Pahor zabil odločilni avtogol. PRAVICA ALI PRIVILEGIJ? Naša družba je v dobi informatike, ki ni le trend, ampak tudi nuja je, da se informacije pridobivajo hitro, na čim enostavnejši način in da so kvalitetne. Lahko bi celo rekla, daje pridobivanje pravih informacij in uporaba le-teh vitalnega pomena. Zato sem toliko bolj razočarana, kadar odprem našo občinsko spletno stran (www.ribnica.si), kajti stran je izjemno slabo vzdrževana in ponuja bore malo informacij, s katerimi bi si občani lahko zagotovili vsaj okvirni vpogled v delo Občine in rezultate njenega dela. Že na prvi stani je očitno, da nekdo ne opravlja svojega dela, kot bi moral, kajti rubrike, kot so gradiva za seje sveta, sklepi in zapisniki občinskega sveta, so prazne. Nekaj malega se sicer najde med arhivom, vendar moraš biti že vešč računalnika in pa hkrati tudi iznajdljiv, da med vsemi informacijami, ki so zmetane v isti koš, sploh izločiš tisto, ki bi jo bilo vredno prebrati. Ne le, da je celo zakonsko določeno, da je potrebno določene informacije javnega značaja, (med katere pa poleg aktov v prvi vrsti spada tudi c?£> zgoraj omenjeno gradivo), posredovati v svetovni splet (po domače, dati na svojo spletno stran), pa Občina kljub temu tega ne izvaja. Kljub zatrditvi župana, ki mi v svojem elektronskem sporočilu z dne 19. maja zatrjuje, da so vsi zapisniki sej na spletu, še do danes tega nisem zasledila. Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. I. RS 51/06) v svojem 10. členu jasno opredeljuje objavo vseh informacij o dejavnosti občine, hkrati pa Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. I. RS 76/05) v svojem 12. členu jasno pravi, da je organ (Občina) dolžan posredovati vse novice o delovanju organa, in to najkasneje do konca tekočega meseca za informacije, ki so nastale v prejšnjem mesecu (5. člen Uredbe). V celem letu 2009 zasledimo en sam zapisnik seje občinskega sveta (april 2009), da ne izgubljam besed o magnetogramu, ki bi moral biti del priložene dokumentacije. Seveda pa je tudi skrajno nenavadno, da občinski svet, kljub krizi, kateri smo priča, in slabemu položaju ljudi očitno ne najde vzroka za sestanek ali razpravo. Mogoče se jim pa zdi, da so že vse postorili in da nimajo o čem več razpravljati. Poleg tega pa pogrešam tudi navedbo vseh delovnih teles, ki so ustanovljena znotraj občine ,in njihovo sestavo. To je javna informacija in zato bi morali biti vsi zapisniki teh delovnih teles javno dostopni tudi na spletni strani. Pred meseci sem zaprosila za dostop do zapisnikov komisij, ki so navedene v statutu občine (teh je 6), pa so mi iz županove pisarne sporočili: »V Občini Ribnica deluje med 20 in 30 komisij in odborov, ki se večinoma ukvarjajo s konkretnimi operativnimi nalogami,« in da je zapisnikov enostavno preveč. Vse komisije bi morale biti javnosti znane in tudi člani teh komisij. Pa ne samo zato, da bi zadovoljili zakone, ampak ker je tako pravično do volivcev. Kajti če se ukvarjajo s konkretnimi operativnimi nalogami, bi bilo tudi prav, da je javnost o njihovi dejavnosti in rezultatih tudi obveščena. Ne nazadnje so te komisije ustanovljene zato, da izvajajo naloge v pristojnosti občine in tako v prvi vrsti služijo volivcem in volivkam. Med te spada tudi nadzorni odbor in njegovi zapisniki. Dostopnost do teh podatkov ne sme biti privilegij tistega, ki te podatke izrecno zahteva, ampak stvar splošne obveščenosti javnosti. Sicer pa 14. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja določa tudi, da mora biti zagotovljena nemotena dostopnost in uporabnikom prijazno zasnovana spletna stran. Naj si za vzorec vzamejo spletno stran občine Brezovica, ki je na področju posredovanja informacij svojim občanom lahko vzor vsem ostalim občinam. Zbudite se in pričnite delovati tako, da bomo volivci vedeli, kaj počnete in na kakšen način porabljate naš proračunski denar. Mislim, daje to najmanj, kar morate storiti, poleg tega seveda, da upravljate z našimi sredstvi racionalno in preudarno, še posebej v teh težkih časih. Andreja škrabec, predsednica OO Zares Ribnica andreja.skrabec@zares.org Hešefo RIBNIŠKI SEMENJ JE OBISKAL PREDSEDNIK SLS Mag. Radovan Žerjav: »Marsikatera značilnost in kulturna posebnost bi izginila v pozabo, če je ne bi ohranjale pridne roke obrtnikov. Poleg tega je ta obrt nepogrešljiva spremljevalka turistične ponudbe in popestritev ponudbe spominkov, ki jih v Sloveniji še vedno ne znamo ponuditi in prodati v zadovoljivi meri. Ker gre tu za ohranjanje tradicije in hkrati tudi kakovosti slovenskih rokodelskih izdelkov, so nujne določene spodbude s strani pristojnih ustanov in organov« V nedeljo, 6. septembra, je mag. Radovan Žerjav obiskal 34. Sejem suhe robe in lončarstva ter jubilejni 10. Rokodelski festival. Sprehodil se je po ribniških ulicah in si ogledal stojnice, ki jih je bilo letos rekordno število. Nekaj besed je v pozdravnem govoru namenil tudi vsem razstavljajočim in obiskovalcem. V Slovenski ljudski stranki se zavedamo velikega pomena domače in umetnostne rokodelske obrti, kar je mag. Radovan Žerjav tudi izpostavil v svojem govoru. »Domačo in umetnostno obrt moramo zaščititi kot narodno vrednoto in kulturno dediščino, saj je neločljiv del našega narodnega in kulturnega bogastva ter tradicije na Slovenskem. Da pa bi to dosegli, je nujna pomoč države, da zagotovi ugodno poslovno okolje ter ponudi določene olajšave in spodbude malim podjetnikom ter samozaposlenim obrtnikom, ki se s tem ukvarjajo.« V 00 SLS Ribnica menimo, da je Sejem suhe robe in lončarstva edinstvena prireditev v Sloveniji, v sebi pa nosi še mnogo skritih potencialov. Iskati bi morali poti in načine, kako ga narediti še bolj prepoznavnega in atraktivnega v smislu promocije suhe robe in lončarstva ter v povezavi z drugimi dejavnostmi. S Sejmom suhe robe in lončarstva so se tako končali Ribniški dnevi. Ribnica pa seje znova pokrila s pusto odejo. Nekaj poletnih dni je bilo v Ribnici prav veselo, na ulicah je bilo opaziti zadovoljne ljudi, ki so se odpravljali na bližnje prireditve. Prišel je september, ljudje bodo počasi pospravili vrtne pridelke in zaključili vrtna opravila, s tem pa bodo posledično pridobili kanček več časa zase ... Kar nenadoma pa v Ribnici ni več moč najti dogajanja, ki bi zapolnilo nastalo verzel. Ljudje v domačem kraju zaman iščejo družabne prireditve. Po živahnem poletju je v Ribnici vse zaspalo. V stranki menimo, da bi morala Občina Ribnica za družabno življenje skrbeti skozi celo leto. Hkrati pa se zavedamo, da je to zelo težak projekt, zato bi se morala Občina povezati z lokalnimi društvi in s skupnimi močmi razporediti dogajanje tekom celega leta. Za konec mi dovolite, da namenim še nekaj besed problemu življenja v ribniških vodah. Množični pogini rib se kar naprej ponavljajo. Nazadnje se je zgodil 23. avgusta - na istem mestu, v Goriči vasi pri jezu. OO SLS Ribnica se strinja z ribiči in domačini, ki trdijo, da je to posledica bližnje čistilne naprave. Umazanija, ki jo spustijo pred dežjem, ne more vedno čez jez, zato se požiralnik umazanije prenapolni in ta zastane, nato pa se dvigne na površje in onesnaži vodo. Sledi že vsem dobro znana zgodba - množičen pogin rib. V stranki menimo, da se tukaj že preveč dolgo odlaša in zatiska oči pred problemom, ki ne nazadnje napoveduje nevarnost tudi za človeško življenje. Predsednik OO SLS Ribnica Luka Ilc LOKALNA AKCIJSKA SKUPINA PO POTEH DEDIŠČINE OD IDRIJCE DO KOLPE Program LEADER je pobuda skupnosti Evropske unije in je sestavni del Programa razvoja podeželja. V seznamu strukturnih skladov sodi v Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Namen programa LEADER je spodbujanje odločanja o razvoju posameznih podeželskih območij po pristopu od spodaj navzgor. Pristop od spodaj navzgor pomeni, da se ljudje povezujejo in delajo skupaj zato, da bi izboljšali kakovost življenja in razvili podjetništvo na podeželju. Za izvajanje programa LEADER je bilo potrebno oblikovati Lokalne akcijske skupine ( LAS ) in na našem območju deluje Lokalna akcijska skupina Po poteh dediščine od Idrijce do Kolpe. Lokalne akcijske skupine imajo avtonomijo odločanja in same izbirajo projekte, ki jih bodo izvajale. Ljudje se odgovorno vključujejo v procese $EŠ£ m javnega odločanja in načrtovanja in pri izvajanju projektov prevzemajo konkretne odgovornosti. Lokalna akcijska skupina Po poteh dediščine od Idrijce do Kolpe izvaja program LEADER na območju naslednjih 11 občin, ki obsegajo posamezne dele treh statističnih regij: • del jugovzhodne regije (občine: Kostel, Kočevje, Ribnica, Loški Potok in Sodražica), • del osrednje Slovenije (občini Dobrepolje in Velike Lašče), • del notranjsko - kraške regije (občine: Cerknica, Bloke, Loška dolina in Logatec). Celotno območje je veliko 1.812 km2 in naša LAS je po površini največja v Sloveniji; skupno število prebivalcev na območju pa je 64.307 . VIZIJA območja, ki se je oblikovala preko nešteto delavnic in razgovorov z ljudmi, je: • Življenje na podeželju naj postane prednost. • Smo konkurenčno območje s kvalitetnim življenjskim in delovnim okoljem ter urejeno infrastrukturo. • Prebivalci smo ekološko osveščeni in se naravni viri prepoznavajo in uporabljajo na smotrn način. • Prepoznavamo vrednote prostora in ustvarjamo delovne pogoje za visoko izobražen kader preko raziskovalno - izobraževalnih centrov znanja. Na osnovi vizije so bili oblikovani tudi CILJI, ki so naslednji: • Ureditev prostora v kvalitetno življenjsko in delovno okolje. • Razvoj naravnih, kulturnih in človeških potencialov za višjo dodano vrednost. • Doseganje večje prepoznavnosti območja. Cilji se uresničujejo z izvajanjem konkretnih projek- tov, ki so sofinancirani iz programa LEADER preko Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. Upravljavec LAS Po poteh dediščine od Idrijce do Kolpe je RC Kočevje Ribnica d.o.o. LAS Po poteh dediščine od Idrijce do Kolpe šteje 86 članov in vsi njegovi člani predstavljajo skupščino LAS. Upravni odbor LAS šteje 22 članov in ti odločajo o prioritetah in projektih, ki se prijavijo vsako leto za sofinanciranje iz programa LEADER. LAS ima še nadzorni odbor, ki nadzira poslovanje. V tem mandatu je predsednik LAS in hkrati predsednik upravnega odbora LAS župan občine Ribnica Jože Levstek. V letih 2008 in 2009 se v okviru programa LEADER na našem območju izvaja 25 projektov. Skupna višina sredstev, pridobljenih iz programa LEADER za obe leti, je 464.713,00 evrov. Razpis za izbor projektov za leto 2010 je bil objavljen v mesecu maju in do roka za oddajo je prispelo 14 projektov. Vse projekte je pregledala strokovna komisija in jih ocenila. V nadaljnji postopek odločanja se je jih uvrstilo 13. Upravni odbor LAS je zasedal 17. septembra in za leto 2010 potrdil 13 projektov, ki bodo skupaj pridobili iz programa LEADER 362.255,45 EUR sredstev. Vse, ki vas zanima kaj več o programu LEADER, vabimo, da se vključite v našo LAS. RC Kočevje Ribnica d.o.o., Trg zora odposlancev 72, 1330 Kočevje, tel: 01/620 84 71 ; fax: 01/ 8950 615, info@rc-kocevjeribnica.si http://www.slovenia-heritage.net/ik/slo/akcijska-skupina.stm Milena Glavač «■-■ 0*3 zjxiHm O Iz jeseni mojega življenja Marija Golob VESELO V RAKITNICI 90 let PGD Rakitnica Letošnje leto je v naši dolini polno najrazličnejših jubilejev začetka društev. Prav gotovo pa najbolj izstopajo tako po svojih visokih obletnicah kot tudi po delu in pomoči v okolju ter entuzijazmu gasilska društva. Tudi Prostovoljno gasilsko društvo Rakitnica letos praznuje, in sicer kar 90-letnico svojega delovanja. Piko na ‘i’ so s praznovanjem postavili 30. avgusta, ko so se med drugim v proslavi zahvalili tudi številnim zaslužnim, poskrbeli pa so, tako, kot le oni znajo, za smeh in ples. Nasilje nad starejšimi K pisanju tega prispevka me je napeljala resnična izpoved o psihičnem nasilju v družini, kjer psihično nasilje nad nemočno materjo izvaja hčerka. Močno me je pretreslo in sem začela iskati različno pomoč pri ustreznih institucijah. SOS telefon je v takih primerih velikega pomena, da se žrtvi pomaga. Veliko koristnih nasvetov sem pridobila od strokovno usposobljenih ljudi, ki so mi svetovali, kako naj pomagam žrtvi v taki krizi. Spoznala pa sem, da si žrtev po navadi ne upa z besedo na dan, ker se boji nasilneža, saj bi mu s svojim dejanjem, ko bi ga izpostavila pred uradno osebo, povzročila sramoto pred delovno organizacijo, kjer je zaposlen, za stanje pa bi izvedeli sosedje in prijatelji. Zaradi nemoči žrtve se dogajajo različne travmatične stvari, kot so umori, samomori. V tem primeru nasilja me zelo žalosti, ker žrtvi ne morem drugače pomagati kot samo z besedami po telefonu, da ji vlivam moč in upanje in jo z besedami odvračam od najhujšega, ker ima večkrat samomorilske misli. Ko sem ji v najhujši stiski predlagala odhod v varno hišo, se s tem ni strinjala, ker se boji, da se bo hiša prodala. V veliko uteho mi je, ko je izrazila prošnjo, če me lahko pokliče, kadar ji bo hudo. Obljubila sem ji, da bova skupaj našli rešitev, ki bo najboljša zanjo. Ko takole razmišljam o usodi nekaterih starejših, ki so se predajali za dobro svojih otrok, sedaj pa bi jim oni morali vračati dobroto, ki so je bili deležni, pa trpijo nasilje, grobost, me večkrat obide misel, zakaj je tako, in ne najdem rešitve. Kako je lepo, če si v jeseni svojega življenja sprejet v krogu svoje družine, spoštovan od otrok, kot neločljiv člen verige in na življenje gledaš s sončnimi očali. Proslave se je udeležilo 130 gasilcev iz ribniških gasilskih društev. Predsednik PGD Rakitnica Pavel Hočevarje v svojem govoru poudaril pomen gasilcev, ki poleg osnovne humane dejavnosti, gašenja in pomoči v naravnih nesrečah, storijo v svojem okolju ogromno tudi na družbeni ravni, krepijo skupinskega duha, prostovoljnost in vse to opravljajo z navdušenjem, kar je v zdajšnjem času redka stvar, ki pa je v gasilskih vrstah še vedno zelo živa. Poudaril je tudi potrebo po zagotovitvi boljšega statusa gasilcev, predvsem na področju zavarovanja in ureditvi izostankov z dela zaradi gasilske dejavnosti. »Seveda naši predhodniki oziroma ustanovitelji gasilstva leta 1919 Spoštovani meščanke in meščani RIBNICE! V imenu vseh varovancev naj vam izrečem iskreno zahvalo, da ste nas na jesen našega žMjenja sprejeli medse. V preteklih izdajah REŠETA smo zaznali nekakšna nesoglasja z ene in druge strani, OBČINE, ZDRAVSTVA IN UPRAVE DOMA. V našem in skupnem interesu je, da se stvari uredijo brez medsebojne napetosti, očitkov, nevzdržnosti. Prav je, da se tudi vi na kratko seznanite z našim življenjem tu pri vas. To je sedaj naš drugi dom -kakor mačeha otroku, ki mu je umrla mati. Zaradi lažje presoje naj vam povem, da je v domu okoli 150 varovank in varovancev. Vsak od nas je prišel s svojo boleznijo, svojo miselnostjo, navadami, znanjem, obnašanjem, prehranjevalnimi navadami, željami. S seboj smo prinesli seznam zdravil, ki so na voljo tudi tukaj in jih varovanci dobimo ob določenem času, za kar poskrbijo bolniške sestre. Sobe so čiste, svetle, s straniščem, kopalnico. 30 Sobe stanovalci delno uredijo in prilagodijo svojim potrebam, namestitev računalnikov, telefonov, TV - sprejemnikov, slik. Seveda ne vsi. Snažilke poskrbijo za čistočo v domu, in ta je, tudi osebna, na visoki ravni, nobenih nevšečnosti ni s pranjem perila. Med nami so velike razlike. Eni lahko hodimo, drugi so na invalidskih vozičkih in se lahko sami pomikajo, nekateri pa še tega ne zmorejo. Mnoge morajo hraniti, vezani so na posteljo, so povsem odvisni od pomoči domskih uslužbencev. Večina varovancev na vozičku potrebuje pomoč pri kopanju, odhodu k počitku, pri jutranjem vstajanju, pri nočnih potrebah in še marsikaj. Na razpolago je knjižnica, ob ponedeljkih ob desetih je v domski kapelici maša. Vsak dan je dobre pol ure telovadbe za razgibavanje naših otrdelih udov pod strokovnim vodstvom, prisotna je tudi delovna terapija. Naše domovanje nam popestrijo nastopi šolarjev Ribnice in okolice, vrtcev, pevskih zborov - tudi iz Ljubljane. Veseli smo bili nastopa Dalmatinske klape in Jožice Kališnik, tudi raznih igric, ki so nas popeljale daleč nazaj v naše poletje, v našo mladost. Marsikomu so po licih tekle solze za včeraj in za jutri. Povabljeni smo tudi na izlete: arboretum Volčji Potok, Velike Lašče, Nova Štifta, Kočevje, na srečanje oskrbovancev domov Dolenjske, Ugar na tekmovanje s konji. Če vprašate, kaj pa piknik, vam moramo odgovorih z DA, tudi piknik je dvakrat, trikrat na leto ob spremljavi harmonik. Dom ima pevski zbor, ki ga sestavljajo varovanci doma, le vodja zbora ni iz naših vrst. Vsak teden imajo pevske vaje. Lahko si privoščimo kavico in nealkoholne pijače. Mnogi oskrbovanci so močno pozabljivi (demenca). Ne morejo in ne smejo odhajati iz doma, kajti ne znajo se vrniti. So pa tudi lažje oblike, ko osebe, ki čez nekaj časa že pozabijo, kaj smo govorili in se ne spominjajo, od kod so, koliko so stari in podobno. Naj mi bo dovoljena prošnja, ftBšsm niso razmišljali o obletnicah, ampak o možnostih čim uspešnejše protipožarne obrambe. Dejstvo, da je društvo preživelo različno hude čase, samo potrjuje, da je bil gasilski duh vedno močan. V življenju rakitniškega društva so bili vzponi in padci, kot je to povsod. Zadnje uspešno obdobje pa traja od leta 1983, ko je naša generacija ponovno oživila skoraj zamrlo društvo. V dobrih 25-ih letih smo zgradili nov gasilski dom, ki smo ga 2004 že tudi obnovili, nabavili smo gasilsko vozilo s prikolico, novo brizgalno in vse potrebno orodje, pred dvema letoma šel novo gasilsko vozilo s cisterno, na domu smo napravili prekrasno fresko sv. Florijana s panoramo Rakitnice, v domu smo napeljali centralno ogrevanje in ne nazadnje smo izpeljali ogromno investicijo, to je športno igrišče, za katerega mislim, da je daleč naokoli edino, ki ga je zgradilo gasilsko društvo. Danes z veseljem ugotavljamo, da je društvo glede na kategorizacijo opremljeno do take mere, da se lahko posvetimo usposabljanju, izobraževanju in privabljanju mladih v gasilske vrste. Če sem danes že govoril o družbeni vlogi gasilstva, lahko s ponosom povem, da naše društvo skupaj s sosednjim iz Grčaric soorganizira sedaj že tradicionalno oglarsko kopo, sodelujemo pri organizaciji Teka po Lončar///, prisotni pa smo tudi pri drugih dogodkih,« je orisal zgodovino in sedanje delo predsednik Hočevar. V svojih nagovorih so pohvalne besede izrekli tudi predsednik GZ Ribnica Cveto Marinšek, ribniški župan Jože Levstek ter predstavnik GZ Slovenije in njen podpoveljnik Leon Behin. Slednji je v svojem govoru - podobno kot predsednik PGD Rakitnica, poudaril dodatno vlogo gasilcev v družbenem življenju in izrazil željo, da bi država poskrbela za primeren status glede zavarovanja gasilcev in da bi morala državna birokracija bolj pomagati pri organizaciji gasilskih prireditev, ki so namenjene zgolj zbiranju sredstev za nakup gasilske tehnike in opreme. Predsednik PGD Rakitnica je podelil zahvale zaslužnim vaščanom Rakitnice, ki so delovali od 2. svetovne vojne pa tja do leta 1970. Seveda je bilo povojno obdobje težko za vse, tako tudi za gasilstvo, pa vendar so posamezniki zmogli obdržati gasilskega duha kljub pomanjkanju sredstev za sodobno gasilsko tehniko. To so bili Ivan Kromar, Franc Hočevar, Anton Vidervol, Janez Hočevar, Ivan Hočevar, Vinko Oražem, Franc Kaplan, Vinko Zobec, Janez Gorše, Stane Pahulje in Stanislav Oberstar, ki je bil dolgoletni predsednik. K ponovni oživitvi društva leta 1983 so veliko pripomogli tedanji funkcionarji GZ Ribnica, častni poveljnik Alojz Kos ter častna člana Anton Adamič in Edo Tanko. Vsem trem so se tu primerno zahvalili. Priznanje GZ Ribnica III. stopnje so prejeli tisti člani PGD Rakitnica, ki breme društva nosijo sedaj, Matej Hočevar, Tadej Hočevar, Rok Lovšin, Peter Oberstar, Matjaž Vidervol in Jana Stojanovič, ki v društvu opravlja nalogo tajnice. Priznanje GZ Ribnica II. stopnje je prejel Peter Klun, podpoveljnik GZS Behin pa je PGD Rakitnica ob 90-letnici podelil gasilsko odlikovanje, plamenico 1. stopnje. Proslavi je slovesno noto z glasbo poglobil še Matic Vidervol na harmoniki. Po sami proslavi pa je za adrenalin poskrbela skupina Slackline iz Ljubljane, v njej sodeluje tudi Polona Pucelj iz Rakitnice, demonstrirala hojo po vrvi, kar je bila prava atrakcija za prisotne. Za njimi je pet mladih fantov iz Rakitnice pod vodstvom Saša Hočevarja odigralo skeč na temo gasilstva Ignacij. Ja, smeh je bil v Rakitnici zagotovljen. Za veselo vzdušje in gnečo na plesišču je skrbel ansambel Ugib iz Loškega Potoka, pripravljen pa je bil tudi srečelov z 1700 dobitki. DRUŠTVO INVALIDOV RIBNICA OBVEŠČA SVOJE ČLANE, DA V SOBOTO 84. OKTOBRA ORGANIZIRA KOPANJE V DOLENJSKIH TOPLICAH. Prijave sprejemamo v pisarni društva v uradnih urah, in sicer; V ponedeljek in petek od 9. do 11. ure, ali po telefonu 836 11 69. Društvo upokojencev obvešča, daje organiziran IZLET NA BRIONE, ki bo 10. oktobra. Gena je 48 EUR. Prijavite se lahko do 5. oktobra na tel. 031/ 798 694. V primeru, da ne bo dovolj prijav, izlet odpade. MARTINOVANJE bo 14. novembra v Črnomlju. SILVESTROVANJE bo 80. decembra pri Puglju v Ribnici. 0 Zdenka Mihelič, foto Jože Levka TONE KLJUN OSVOJIL ZLATO PLAKETO V LJUBEČNI V Ljubečni pri Celju je 29. avgusta potekalo tudi 29. tekmovanje za zlato harmoniko - tekmovanje je kraljica vseh tovrstnih tekmovanj. Pod budnim nadzorom komisij na predtekmovanjih, kjer je bilo udeleženih preko 370 tekmovalcev, je bilo izbranih 31 tekmovalcev v štirih starostnih kategorijah, in 18 veteranov. V kategoriji veteranov se je za plaketo Zlate harmonike Ljubečne potegoval tudi član Kluba harmonikarjev Urška TONE KUUN - Špan in si prislužil zlato plaketo. Toplo mi je bilo pri srcu,ko je naš ustanovni član kluba od leta 1997 ter udeleženec vseh 17 tekmovanj harmonikarjev Urška stopil pred oder ter prejel zlato odličje. Vsakdo,ki se je že potegoval za takšno priznanje ve, daje potrebno mnogo truda, predvsem pa veselja do igranja na harmoniko. Tega pa našemu Tonetu ne manjka (na fotografiji s čepico). Iskrene čestitke v imenu vseh članov Kluba harmonikarjev Urška! MOJCA STUPICA Življenje v domu starejših občanov če srečate kateregakoli takega našega oskrbovanca, vas prosimo, da oprostite zaradi morebitnih nevšečnosti, neprijetnosti. Prijateljsko mu pokažite pot do DSO, v katerem prebiva. Lahko vas bodo kaj prosili, pripovedovali, kako slaba je hrana v domu. Temu zagotovo ne smete verjeti. Če bi vsak posameznik pisal jedilni list, bi jih bilo prav gotovo preko 100. Meni ne juhe, jaz ne jem paradižnika, palačinke so nespodobna večerja, riž je premalo kuhan, ribe smrdijo, enolončnice naj je kuhar itd. Ne, ni res, res je to, da je hrana dobra, če pa komu občasno ne gre po grlu, lahko tudi prosi za zamenjavo. Medsebojno se sprašujemo, kakšen je bil jedilnik nezadovoljnežev, ko so bili še doma. Strežno osebje v jedilnici je do nas prijazno, vljudno, ustrežljivo, kar pa ne velja za vse oskrbovance v odnosu do strežnic. Njih pravilo je, molk je zlato in žaljivke pogoltnejo. Ni prav, da se z naše strani jedilnica spremeni v nerazumljivo preglasno govorilnico, ni prav, da se ne ilBŠEFO upošteva napisa na kuhinjskih vratih, da vstop ni dovoljen. Tudi sami povzročamo kar nekaj težav. Prirejenih je kar nekaj skupin oskrbovancev, ki se tedensko sestanemo za poldrugo uro. Pogovor obuja spomine tudi s primerjavo med nekdaj in danes. Komandir policijske postaje Ribnica nas je seznanil s problemi in obnašanju nas starejših na cestiščih, učiteljice šol so nam predstavile dejavnosti učencev, današnji način šolanja. Predavanja o čebelicah nam je podal čebelar, strokovnjaki o zdravstvu, uporabi medicinskih pripomočkov in še mnoga druga. Vsak konec meseca pa v DSO poskrbijo, da se zberejo vsi, ki praznujejo v minulem mesecu rojstni dan, in jih obdarijo s cvetjem, kavico, torto in sokom. Tako nas spomnijo, da še nismo pozabljeni. Posebnost je tudi medsebojna pomoč varovancev. Pomagamo eden drugemu po svojih močeh, posebno ljudem na vozičkih. Peljemo jih v mestno jedro, v banko, trgovino, po stranskih ulicah na ogled lepo urejenih vrtov, polnih cvetja in zelenja, po grajski poti, na ogled rib v reki Bistrici, in drugih ribniških zanimivosti. Razumljivo je, do pri toliko ljudeh pride do malih nevšečnosti z obeh strani, vendar so povsem zanemarljive. Namenoma pa so izpuščena vsa imena. Vsi skrbijo za naše počutje. Od snažilk, kuhinje, strežnega osebja, sester, ambulante pa vse do uprave DSO. Hvala vsem za vse. Presenečeni smo, ko se lahko pogovarjamo s prebivalci, ki nas sprejemajo zelo spoštljivo, prav tako smo prijetno presenečeni nad šolsko mladino, za njihov ‘dober dan' na vsakem koraku, ob vsakem srečanju. Iskrena hvala vam, mladi, z željo, do vam ne bi bilo treba starost preživljati izven toplega domačega doma. Varovanec DSO Ribnica Matevž Jekler 31 IISISTIOCB K*a»<> rlttajül 69 - letniki prekolesarili Slovenijo v 17 urah > 40-LETNIKI OPRAVILI PRAVI KOLESARSKI PODVIG Ikič Kako se je vse skupaj začelo? Ideja se je porodila Gregorju in Miranu, ob vrčku piva, na Triglavu. Na vrhu Slovenije sta premlevala, da se številka 40 neusmiljeno približuje. Ugotovila sta, da so to leta, ko je potrebno doživeti še kako avanturo, da bomo lahko našim zanamcem pripovedovali zgodbice za lahko noč. Pa je padla ideja, da bi zbobnali skupaj sošolce in sošolke iz Dolenje vasi in prekolesarili Slovenijo od vzhoda proti zahodu, od Lendave do Sečovelj. Piše se leto 2009. Meseci minevajo in končno v avgustu pade odločitev, treba bo na pot. Obvestimo generacijo 1969 iz OŠ Dolenja vas. Zbere se nas 8 - Gregor, Miran, Bojan, Tomaž, Brane, Bogdan Mateja in jaz. Določimo datum kolesarjenja, pridobimo sponzorje, si damo delat unikatne drese in že je 27. avgust, datum odhoda, tu. V popoldanskih urah se zberemo pred restavracijo Tina v Dolenji vasi, naložimo kolesa na kombi, pomahamo domačim in že se peljemo proti vzhodu Slovenije. V večernih urah prispemo v Banovce. Ker nam je cilj poleg kolesarjenja tudi druženje in zabava - naš moto je prijetno s koristnim - izkoristimo večerno kopanje v Termah Banovci. Ura je že polnoč, mi pa še vedno pokonci, poskušamo zaspati, vendar je jutro prekmalu tu. Želodce poskušamo napolniti s koruznimi žganci, vendar ne gre. Spakiramo in se s kombijem odpravimo proti mejnemu prehodu Dolga vas. Ob 7h še fotografiranje pri tabli Madžarska, zajahamo svoje konjičke in že poganjamo. Vrtimo, vrtimo, vozimo malo po kolesarskih stezah, malo po cesti in že smo v Ljutomeru. Čakamo kombi, kajti bidoni so prazni, preračunavamo povprečje in kar ne moremo verjeti. V povprečju smo vozili 28 km/h. Ponosni nase in polni adrenalina ne počakamo kombija, ampak nadaljujemo proti Ptuju. Prevozimo 100 m in ... zagrizemo v prvi klanec. Kar malo smo v šoku, vendar kmalu sledi spust, dohiti nas kombi, napolnimo bidone, želodce z bananami, pogled na karto in že drvimo preko Slovenskih goric proti Ruju. Na Ruju pa si privoščimo še dopoldansko kavico. Ker smo prekolesarili že približno 70 km, pa še ni poldne, že delamo načrte, kako bi skočili še do kakšnih toplic. Ura teče, vročina narašča, želodci se oglašajo, vendar zdržimo do Slovenske Bistrice in si privoščimo zasluženo kosilo. Okrepčamo se s hrano in že nadaljujemo proti Slovenskim Konjicam, mogoče skočimo še v Zreče na kopanje, saj je ura komaj 13.30. Vendar šok: pred nami klanec, ob njem tabla 14 %, naši želodci polni. Ne predamo se in klanec prekolesarimo, saj sledi spust. Ampak za spustom še en klanec in ta ima oznako 18 %. Tudi tu se ne predamo. Misel na kopanje splava, saj se kopamo v lastnem znoju, vendar vrh dosežemo. Sledi krajši počitek, Brane Zaslužena kavica v Izoli. in Bogdan nas spodbujata, snemata, fotografirata in že rahlo utrujeni drvimo proti Slovenskim Konjicam. Glede na temperaturo zraka, saj kaže 38° C, se odločimo za počitek. Zagledamo tablo letno kopališče in želja se nam uresniči. Do 17h se kopamo v bazenu. Osveženi krenemo dalje. Sledi vzpon na 10 % klanec, potem pa spust do Celja. Uživamo v spustu, naredimo ovinek okoli Celja, gremo mimo Žalca proti Vranskemu. Vemo, da smo blizu dnevnega cilja, vendar Vranskega ni in ni. Končno se prikaže tabla Vransko, števec kaže 177 prevoženih km, ura pa je tudi že 19.30. Bogdan in Brane sta že našla prenočišče, tako da se na hitro osvežimo in odidemo na pico. Danes ne ponočujemo, ampak smo ob 22h že pridno v posteljah, saj nas jutri čakajo Trojane, vrhniški klanec ...in tiha želja - Sečovlje. Jutro, zajtrk - pečena jajčka- in že se slišijo želje, kako bi »pašal« trojanski krof, saj, ko bomo imeli krofe v rokah, je klanec za nami. Na vrhu nas Bogdan in Brane že pričakata s krofi, hitro slikanje in naprej proti Ljubljani. Do Ljubljane leti kot za stavo, saj se nad nami zgrinjajo oblaki. Upamo, da bo vreme zdržalo brez dežja. Prispemo v Ljubljano pred Prešernov spomenik. Tu nas pričakajo naši navijači, sponzorji in privoščimo si jutranjo kavico, saj ura kaže komaj 9.30. Vendar bogovi nam niso naklonjeni in nebo se zjoče. Ampak letnik 1969 ne obupa. Po dobrih dveh urah dež preneha in odpravimo se proti Vrhniki in vrhniškemu klancu. Na poti v klanec nam dodatno energijo daje tudi sonce, ki se je prikazalo izza oblakov. Sledi spust do Logatca in nato polni elana proti Razdrtemu. Tu se nam pridruži Mateja. Ker je sedaj v ekipi še ena predstavnica nežnejšega spola, dobijo fantje čudežno moč in vrtijo na vse pretege. Komaj jih dohajam, ko se končno prikaže tabla Postojna. In pozdrav z neba, saj se razdivja prava nevihta. Še dobro, da je čas kosila, saj smo še pravi čas zavili v restavracijo po okrepčilo. Upanje, da danes osvojimo cilj, odplakne dež. Padajo prve ideje, da prenočimo kar v Postojni, saj v dežju si nihče ne želi voziti. Ko dež poneha, se okrepljena in okrepčana ekipa odpravi dalje. Po nekaj kilometrih že začutimo vpliv Primorske, saj nam burja lepo pihlja okoli teles in koles, žal ne v hrbet. Divača je že za nami, v Kozini pa nas ustavita mrak in burja. Ne preostane nam drugega, kot da prenočimo. Nedelja - še zadnji del etape. Krenemo na pot. Komaj se ogrejemo, že smo v Črnem Kalu. Vsem kolesarjem svetujem doživetje - spust po Črnem Kalu. Mi, naše spremljevalno vozilo, v daljavi morje - krasen občutek. V Dekanih zavijemo na kolesarsko stezo. Vozimo med vinogradi proti Kopru. Tu se nam pridruži še Peter. Ob obali vozimo do Izole. Še zadnji krajši postanek in kavica na izolskem trgu. Od tu nas Peter popelje po stari železniški cesti do Portoroža. Kolesarimo po tunelih, stran od magistralne ceste. Iz Portoroža pa po magistralni cesti naprej do Sečovelj. Vriskanje. Na cilju smo. Objemi, čestitke in pogled na števec: skupno smo prekolesarili 378 km, nekaj minut manj kot 17 ur na kolesu, povprečje pa kar 23km/h. Tu naj omenim, kolesarili smo na trek in gorskih kolesih, nobene specialke, kolesa pa s prtljažniki, strehicami in lučmi. Naj bo to izziv za vse, ki se rekreativno ukvarjate s kolesarstvom. Ni potrebna vrhunska oprema, tudi ne mnogo prevoženih kilometrov, važna je volja, vztrajnost in dobra družba. Podvig v taki obliki nam ne bi uspel brez sponzorjev in podpore naših družin. Pomagali so:Ekop, Vzajemna, Termopak, Revitan, Restavracija Tina, Inssat, Linear, Barve Mix d.o.o, Slikopleskarstvo Bojc, Rudolf Starc, Legabo, De-les,Cviček,Elmon d.o.o., Blesk 1, Fipis, Bar Medved, Igor Rajh, Pan, De-les, Leles Microera, Avtotest tehnični pregledi, Jles d.o.o. Hvala vsem v imenu kolesarske ekipe letnik 1969. Omenim naj še, kolesarska tura za 2010 je že določena. Tudi ekipa se bo povečala za sošolca ali dva, upam, da se nam pridruži tudi kakšna izmed sošolk. Karin Kočevar, foto Peter Kočevar Pričetek plavalne šole PK Inles Ribnica - poteka vpis! Plavanje je eden najstarejših športov, poznano že iz prazgodovine. Če je hoja glavni način gibanja po kopnem, potem je plavanje glavni način gibanja v vodi. Tako danes lahko plava prav vsak, ne glede na starost, spol, socialni status ali poklic. Še posebej veliko veselja pri gibanju v vodi imajo otroci. Le-ti so v našem klubu najpomembnejša skrb. V plavalni sezoni 2009/2010 vpisujemo v našo plavalno šolo vsak delavnik od 17h do 18h v avli bazena ŠCR. Vpisovali bomo vse do sredine oktobra otroke, starejše od 4 let, osnovnošolce in mladostnike. Kmalu pa bomo začeli v našo plavalno šolo vključevati tudi odrasle, ki želijo izboljšati svojo tehniko plavanja, kondicijo in s tem poskrbeti za zdravje. Prvi teden smo za vas pripravili teden odprtih vrat, ko želimo vam in vašim otrokom prikazati naše delo, otroke navdušiti za plavanje in oceniti njihovo znanje plavanja. Vabljeni ste vsi, ki imate radi vodo in plavanje, tudi tisti, ki se še niste odločili za vpis. URNIK: - otroci, starejši (plavalci) od 6 let, od 16h do 17h vsak dan v tednu - otroci, stari od 4-6 let (neplavalci + plavalci), od 17h do 18h vsak dan v tednu Vadba v posameznih skupinah otrok je prilagojena starosti in predznanju. S tem želimo ustvariti homogene skupine, kajti le tako otroci veliko hitreje napredujejo. V našem klubu posvečamo pozornost kvaliteti učenja, zato je število vadečih v skupini, s katerimi delajo vaditelji, učitelji in trenerji šole, primerno za optimalno vadbo in učenje. V plavalni šoli Plavalnega kluba Inles Ribnica ponujamo za vaše otroke pestro izbiro programov. Otroke neplavalce in polplavalce bomo skozi celoletno začetno plavalno šolo spoznavali z zabavnimi vajami prilagajanja in igrami v vodi ter osnovnimi plavalnimi zamahi. Ti otroci bodo pri nas osvojili diplomico Zvezdice Bali oziroma Rakca Bana. V nadaljevalni šoli plavanja bomo otroke, ki so se že seznanili s osnovnimi plavalnimi zamahi naučili pravilne tehnike prsnega in hrbtnega palvanja, kravla ter varno skakati v vodo. Ti otroci bodo osvojili diplomico Želvice Rudija in Ribice Joli. Logična nadgradnja nadaljevalne šole pa je naša športna šola plavanja. Otroci se bodo tu naučili nadaljevalnih plavalnih tehnik, tehniko delfinovega sloga, skokov v vodo, obratov, sestavljenih gibalnih nalog, osnovnega reševanja iz vode, tekmovalne priprave in se prvič preizkusili na tekmovanju. Njim pa bomo podelili diplomo Morskega psa Speedya. Svoje plavalno znanje pa bodo s ponosom razkazovali vsem po svetu. ...še vedno pa skozi igro otrokom vzbujamo veselje do tega prelepega, zdravega ter za razvoj in življenje pomembnega športa. Za tiste otroke, osnovnošolce, mladostnike , ki jim ni do tekmovalnega plavanja, vendar želijo izboljšati svoje plavanje, bomo to omogočili v naši izpopolnjevani šoli plavanja. Želja in trud vseh delujočih v plavalnem klubu Inles Ribnica je omogočiti otrokom v širši ribniško - kočevski regiji, da skozi igro in učenje plavanja pridobijo veselje do gibanja in plavanja. Le-ta jim bo s svojimi pozitivnimi vplivi na psihofizične lastnosti omogočil kvalitetno in zdravo življenje v otroštvu, mladosti in starosti. Zato naš klub ne temelji zgolj na tekmovalnem športu, ampak si želi imeti pomembno vlogo pri razvoju otrok in mladine v regiji. Pripravil MIHA KOREN, foto Barbara Andolšek Beach surf! Ribniški študentski klub je tako kot že v preteklih letih aktivno sodeloval na ribniškem sejmu. Kot po navadi so imeli svoj prireditveni prostor na parkirišču pri Zavarovalnici Triglav. Ekipa zagnanih organizatorjev je letos pripravila pravo »beach surf « zabavo. Obiskovalci so lahko uživali v vzdušju pravega havajskega koktail bara, kjer je tekoče in pitne umetnine mešala Havajka Helena, seveda z neizogibnim vencem cvetja okoli vratu, pogumnejši pa so se lahko podali na surfanje po valovih, sprva mirnih, potem pa vedno višjih in višjih, ki so seveda poskrbeli za nemalo padcev in adrenalina, pa tudi zabave gledalcev. Seveda pa so se najpogumnejši odločili tudi za tekmovanje na surf simulatorju. Razen zabave pa so poskrbeli tudi za malo tržnico učbenikov in izdelkov kreativnosti. Vsem željnim znanja šivanja pa je na svoji delavnici predstavila nekaj skrivnosti Sabina Alibegič. Tako so se na stojnici znašli predvsem izdelki iz fimo- in dasmase, pa tudi pisanih šalov ni manjkalo. Tako, kot se za surf zabavo spodobi, se je cel dan vrtela surferska glasba, večer pa je zaključila surf rock skupina Bitch boys, ki jo v Sloveniji žal vidimo bolj malo, zato pa so dejavnejši na tujih odrih. Primož Tanko OKTOBER 2009 Datum: SOBOTA, 10. 10. Kam: na BEGUNJŠČICO (2060 m) Izhodišče: Ljubelj (1058 m) Načrt poti: Ljubelj (1058 m) - Planinski dom na Zelenici (1536 m) - vrh - Roblekov dom na Begunjščici (1657 m) - Prevala (1311 m) - Bornovi tuneli - Ljubelj Zahtevnost poti: ZAHTEVNA pot. Trajanje hoje, okvirno: 8 ur. Prijave in akontacija: Torek pred pohodom, to je 6. oktobra, ob 19. uri v pisarni PD Ribnica. Potrebna oprema: Potrebna je primerna planinska oprema, zložljive pohodne palice, veljavna planinska izkaznica (plačana članarina PZS), osebni dokument in varen korak. Vodja pohoda: Roman Petelin, vodnik PZS (informacije: 041/ 325 664). Datum: SOBOTA, 24. 10. Kam: Z ZNANIMI RIBNIČANI NA POT - organizatorja: TIC Ribnica in PD Ribnica Zahtevnost poti: LAHKA pot. Trajanje hoje, okvirno: 6 ur. Potrebna oprema: Potrebna je primerna planinska oprema in varen korak. Vodja pohoda: Janez Centa (informacije: 031/ 844 910) Za vsak pohod bodo izobešeni plakati z vsemi potrebnimi podatki (prijave, ura odhoda, potrebna oprema...). Tekst in foto ZDENKA MIHELIČ KOTIČEK ZA ZDRAVJE pripravila Andreja Pogorelc V katero kategorijo sodijo sokovi, ki jih pijete? Želim si, da bi kaj hitro ugotovili, kako sodobni marketing uporablja vrsto zvijač, ko vas poskuša na hitro prepričati, da je tisto, kar ponuja, najboljše za vaš denar. Pa je res? Ni potrebno biti »višji matematik« pri izračunavanju, kaj se v življenju zares splača in kaj ne, zato preračunajte, za kaj boste v resnici odšteli svoj denar. Tokrat bomo govorili o sokovih in pijačah z vidika »višje matematike«. Na trgovskih policah je število sokov iz dneva v dan večje, tudi med tako imenovanimi zdravimi izdelki. Vendar ni vse, kar tja zaide, enake kakovosti. Včasih se za enako ceno in količino skriva občutno različna kakovost. Še vedno me najbolj razjezi, ko na veliko reklamirajo neko »linijo zdravih izdelkov« in poleg tega v reklami nastopa še znana oseba (op.p. kot npr. znana slovenska plesalka), ki veliko večino zares prepriča v to, daje nek proizvod res zdrav. Nedavno mi je pod roke prišel eden izmed njihovih sadnih sokov in ni bilo potrebno niti nekaj sekund, da sem ugotovila, da izdelek ni vreden niti centa mojega denarja. Zakaj? Vseboval je vse najbolj »vprašljive« sestavine, ki jih sokovi lahko vsebujejo. Vodo, sladkor in ožeto pomarančo pa lahko že sama pripravim, za občutno manj denarja in brez ostalih nezdravih »primesi«, ki jih je sok še vseboval. Hočem vam povedati to, da večina pijač konvencionalnih ponudnikov vsebuje vodo, sladkor, nekaj malega sadnega koncentrata in drugih »spremljevalnih dodatkov«. Zato ne verjemite vedno okusu, kajti nekaj arom in barvil kaj hitro prelisiči vaše brbončice. Jagode, borovnice, maline, brusnice in podobni sadeži so predragi, da bi si proizvajalci privoščili recept, v katerem bo le takšen sadež. Po navadi je takšnih sadežev le za vzorec, ostalo je polnilo iz cenejše surovine. Lahko kupite 100-odstotni sok divjih, sveže stisnjenih brusnic za 7 ali pa za 2 manj 30-odstotni sok z dodanim sladkorjem. Ni potrebno hoditi na višjo šolo, da bi znali izračunati, da je delež vode pri 30-odstotnem soku odločno predrag. Če piše, da je sok narejen iz zgoščenega (ali koncentriranega) sadnega soka oz. baze to med vrsticami pomeni, da so mu dodali toliko vode, kolikor so jo pri zgoščevanju odvzeli. Na soku kljub temu lahko po vseh pravilnikih piše 100 % sadni sok, zadaj pa z drobnimi črkami: narejeno iz sadne baze ali koncentriranega sadnega soka. Vse, kar ne vsebuje 100 % delež sadja, se ne sme imenovati sok, temveč nektar ali osvežilna brezalkoholna pijača. Proizvajalci v takšne pijače pogosto dodajajo v povprečju 4-5g sladkorja na 1dcl, to pomeni da zaužijemo eno žličko sladkorja na en deciliter! Še v slabšem primeru vsebujejo umetna sladila. Resnica je daleč od tega, kot si predstavljate, daje sok pricurljal iz sadja naravnost v tetrapak. Mogoče ta procedura velja za jabolčni in grozdni sok, ki ga marsikat- era hiša še vedno prideluje za svoje domače potrebe. Postopki, katerih se poslužuje industrija, pa so precej drugačni. Da bi »biznis« imel smisel, morajo proizvajalci zagotoviti čim cenejšo surovino, zato je sadje, ki ga gojijo, na veliko prepojeno s škropivi. Proizvajalci se zavedajo težav z ostanki kemije na sadju in če hočejo zagotoviti predpisom in normativom, morajo vsaj dobršen del pesticidov odstraniti. Sadje operejo oz. olupijo v lugu in ga s tem »osvobodijo« največjega dela kemije, vendar ga tako »osvobodijo« tudi skoraj vsega, kar je v njem koristnega. Največji del mineralov, vitaminov, antioksidantov in drugih snovi, pomembnih za naše zdravje, je prav v lupini sadja. Zaradi nižjih stroškov shranjevanja in transporta večina proizvajalcev sok takoj tudi zgosti in pasterizira. Če predelave sokov ne zagotavlja ustrezne čistosti procesa, potem morajo sokovom dodajati več konzervansov. Druga lastnost dobre tehnologije je preprečevanje oksidacije, vendar na takšen način danes delajo le visoko kakovostne sokove, kijih pridelujejo brez zgoščevanja. Sokovi se direktno stisnejo in ustekleničijo, praviloma v kakovostno stekleno embalažo, ki dodatno varuje izdelke pred oksidacijo. Obdelani so le s hitro pasterizacijo, ki ohranja dobršen del vitaminov in rudnin. Ekološko proizvedeni sokovi nam ponujajo neprimerno več hranilnih snovi, kot katerikoli sok iz konvencionalne pridelave. Uporabljeno sadje in zelenja že v osnovi vsebujejo približno tretjino več mineralov in vitaminov, za tretjino manj nitratov in celo do 50 % antioksidantov. Takšnih sokov pa ni veliko, med njimi so sokovi Eden, Dr. Steinberger, Biotta in sokovi naših malih eko proizvajalcev, ki imajo dobro ponudbo jabolčnih sokov. Obstajajo tudi takšni sokovi, ki sploh niso termično obdelani. To so sokovi Dr. Martens Coco Drink, narejeni iz ekološko pridelanega mladega kokosa in sadja. Sok mladih kokosov imenujejo »voda življenja«, ker ima enako elektrolitsko ravnovesje kot naša kri in je zakladnica dragocenih mineralov. Ravno zato so jo na vzhodu v vojnah čisto zares uporabljali namesto infuzije. Pomaga k takojšnji hidraciji telesa in je odličen naraven izotoničen napitek. Priporočam vsem, ki ste športno aktivni in vam ni vseeno, s čim nadomestite izgubljene elektrolite oz. minerale. Če pa stvar nekoliko preračunate, kaj hitro ugotovite, da stane toliko kot boljši navadni sokovi. Po mojih ugotovitvah ga lahko kupite najceneje v hipermarketu na Rudniku v Ljubljani, in sicer pol litra napitka stane 2,54 . Z »umetnimi« izotoničnimi napitki in praški pa ga sploh ni vredno primerjati. Tisti, ki jih uporabljate sami, preračunajte, kaj se splača! Če preračunate cene nektarjev in raznih sadnih pijač, da o pobarvanih in aromatiziranih vodah niti ne govorim, ste pri nakupu pravega soka vedno na boljšem. MOJA STAROST JE LEPA : '• '? ... v . -V „V-.";:-.:..'.;' Medgeneracijsko društvo za boljšo kakovost življenja, ki je bilo ustanovljeno leta 2007, združuje 28 prostovoljcev, ki delujejo v osmih skupinah. Srečujejo se tedensko, med drugim pa poskušajo skrbeti tudi za starejše. Na drugi jesenski dan so stanovalce Doma starejših občanov Ribnica popeljali v Hrovačo, da so si ogledali Škrabčevo domačijo. Pogled nanje je bil zelo zanimiv, saj so jih prostovoljci peljali na vozičkih in kolona se je vila po celi Ribnici. Gospa Amalija je dopolnila 80 let in ko k sreči še nesejo NOGE, UTRDILA PA Sl JIH JE Z MOŽEM, KO STA V MLADIH ČASIH ŠE VNETO PLESALA. BILA STA IZBRANA CELO ZA NAJBOUŠI PLESNI PAR VALČKA. ZDAJ SOPLESALCA IN PARTNERJA NI VEČ, ZATO IZKORISTI VSAKO PRILOŽNOST, DA SE LAHKO ODPRAVI NA KRAJŠI IZLET ALI PA SE UDELEŽI MNOGIH GLASBENIH DOGODKOV V DOMU. Državni rekorder, ki pa ni kar tako. Kajti za dosego takega rekorda mora imeti človek prav posebej dobro razvito pljučno kapaciteto, znati se mora dobro umiriti, in, seveda, kar čim dalj časa zadrževati dih - pod vodo. Dvajsetletni Samo Jeranko se v vodi počuti vsaj tako dobro kot riba. Morje, voda mu je enostavno všeč, rad jo ima in v njej uživa. Pri športu, s katerim se ukvarja še ne eno leto, pravi, glavno vlogo igrajo: »psihična priprava, pa da ti je všeč morje, voda in plavanje, da uživaš v tem in da te ni strah globin.« Še vedno uživa v plavanju, kot večkratni državni podprvak v različnih disciplinah treniranja ni opustil, je pa vse to prenesel na novi šport. Freediving oziroma apnea, potapljanje na vdih, je v Sloveniji dokaj mlad šport, saj so se z njim resneje začeli ukvarjati okoli leta 2000 oz. 2003. Beseda apnea izhaja iz grške besede a-pnoia, kar pomeni ‘brez dihanja’. V svetu je dolgo veljajo prepričanje, da globlje od 50 metrov ne moreš. Potem pa se je postopoma izkazalo, da se da tudi globlje in tudi dlje zdržati pod vodo. Trenutni slovenski rekord je 7 minut in 5 sekund, svetovni pa kar 11 minut in 35 sekund zdržema biti brez diha pod vodo. Samov rekord je 5 minut in 16 sekund, a tudi na tem področju čuti in ve, da je sposoben podreti slovenski rekord. »Treba je iti postopoma in načrtno, varno. Mislim, da meja tega športa še ni in se bo še dolgo razvijal. Šlo bo še daleč naprej. Ko se bo našel optimalen športnik, bodo lahko rezultati neverjetni,« razmišlja Samo, ki ima kot plavalec zares razvito pljučno R kapaciteto. Normalno vdihne 9,5 l litrov, s pomočjo posebne tehnike, pakiranja zraka, pa celo 12 litrov. Kako si prišel v ta šport? »Čisto slučajno. Že dolgo lovim ribe s harpuno, potapljam pa se že celo življenje. Tako sem v DPR (društvo za podvodni ribolov) Tjulnji v Ljubljani naredil tečaj osnove varnosti. Kajti to je ekstremni šport in se ga je treba lotiti previdno, počasi in s treningi. Prvo pravilo pa seveda velja, da se nikoli iti potapljat sam, vedno v paru. Apneo sem že dolgo spremljal. Ko sem plaval, sem se fokusiral samo na to. Ko pa sem iskal nove izzive, sem šel poskusit še nekaj novega. Narejene imam vse štiri tečaje freedivinga, manjka mi le še inštruktorski, kar pa bi rad naredil drugo leto. Izobraževanja in tekmovanja ima pod okriljem svetovna organizacija AIDA.« Apnea ni olimpijski šport, ker ga smatrajo kot ekstremnega. »Ta šport, kot vsak drug, je nevaren, če se ga lotiš nestrokovno.« Tako na treningih kot na tekmah je maksimalno poskrbljeno za varnost. Slediti moraš protokolom, Samo z monoplavut- JO V D AH ABU, ZA NJIM Blue Hole. Njegova MONOPLAVUT, S KATERO TEKMUJE V DISCIPLINI DINAMIČNA APNEA S PLAVUTJO, JE IZDELANA ROČNO IN PO meri v Rusiji. ki so predpisani, določene se izvaja pred vstopom v vodo, prav tako se z izvajanjem protokolov preveri stanje plavalca ob koncu, da dokaže, da je z njim vse v redu. Če plavalec tega ne dokaže, dobi na tekmovanju rdeč karton oz. je diskvalificiran. Apnea, potapljanje na vdih ima dva dela tekmovanj, en del sestavljajo bazenske discipline, ki so kombinacija plavanja pod vodo in potapljanja na vdih, to so dinamična apnea s plavutjo, dinamična apnea brez plavuti, tretja bazenska disciplina pa je statika, kjer skušajo na mestu čim dlje zdržati pod vodo. Drugo so globinske tekmovalne discipline. Le-te imajo svoj čar. To so tiste discipline, kjer moraš iti z isto količino uteži dol in gor, discipline so tako s plavutjo, brez plavuti in prosti potop, kjer se ob vrvi brez plavuti vlečeš v globino. Večina potapljačev na vdih uživa v globini. S tem se ukvarjajo tako ženske kot moški in razmerje je nekako pol-pol, v Sloveniji pa je za zdaj več moških. Vsak ima svoj način in svojo filozofijo treninga. A tega ne zadržijo ljubosumno zase. »To je res neverjetno, vsi se družimo in si pomagamo, z veseljem nam manj izkušenim posredujejo izkušnje ali nasvete. Nihče ti ne odkloni pogovora, odgovora. Tako na treningih, skupnih potopih kot tudi na tekmah je čutiti neko posebno povezanost, kot bi bili ena velika družina.« Prehrana je tipično športna, pri treningih pa mu je veliko pomagala svetovna rekorderka Rusinja Natalia Molchanova, doktorica in profesorica ekstremnih športov. »Skušam slediti njihovim načelom - da je treba uživati, kajti če se preforsiraš, se telo upre. Rad bi, da bi ta šport in njegovo lepoto spoznalo čim več ljudi. Zato sem naredil tudi spletno stran jeranko.si«. Prva tekma in prvi uspehi? »Konec lanskega novembra sem šel na prvo tekmo v Zagreb, kjer mi je šlo zelo dobro in sem dobil motivacijo za naprej. Na praktično drugi tekmi, takrat sem treniral 4 mesece, na državnem prvenstvu v Mariboru pa sem s 170 metri plavanju pod vodo brez vdiha TVa:-r.; nepričakovano zmagal v dinamični apnei s plavutjo, brez plavuti sem bil s 136 metri drugi. Zmagal pa sem še v kombinaciji dinamične z vdihom, brez diha in statike. Takrat sem naredil tudi normo za svetovno prvenstvo na Danskem.« Na SP na Dansko sta šle iz Slovenije le dva, Samo in Miha Pribošič, Samov klubski kolega. In tam je prišel nov uspeh. Pod vodo je s plavutjo brez vdiha preplaval kar 205 metrov in postavil nov državni rekord. Starega, ki gaje s 187 m držal Mitja Stampfer, je izboljšal za 18 metrov. »Pred odhodom na SP mi je bil cilj izboljšati slovenski rekord. Že v kvalifikacijah sem preplaval 200 metrov, v odličnem nastopu, ki mi je uspel v finalu, pa nato 205 m. Zelo sem vesel. Nastopil sem zelo sproščeno in brez težav.« Če samo pogledamo njegov napredek, ko je še februarja zmogel plavati pod vodo največ 132 metrov, lahko rečemo, da se iz Sama ‘še nekaj bo’, slovenska apnea pa je dobila nadarjenega dečka. Si torej talent za potapljanje na vdih? »Ja, to mi res rečejo. Toda veliko moraš delati, trenirati. Zjutraj treniram apneo, popoldne plavanje, vmes pa imam suhi trening, tudi joga in dihalne vaje pridejo zelo prav. Prednost, ki mi pride zelo prav na apnea tekmovanjih, je tudi ta, da sem treniral in tekmoval v plavanju. Veliko smo namreč delali na mentalnem treningu, kako se umiriti, da si na tekmah kljub pritiskom sproščen. Pri apnei namreč na tekmah zmaga tisti, ki se je v dani situaciji sposoben najbolj sprostiti in nato uživati v tem.« Kje so tvoje meje? »Ker imam take predispozici-je, sem prepričan, da so ob pravilnem treningu in dobrih zdravstvenih pogojih moje meje daleč in bi lahko šel do svetovnega rekorda in svetovnega prvaka. Trenutni svetovni rekord v dinamični apnei s plavutjo je 250 metrov, ki ga ima od lanskega novembra Rus Aleksej Molchanov.« Še vedno pa je Samu na prvem mestu fakulteta, kjer je z visokim povprečjem med najboljšimi, sedaj gre v drugi letnik strojne fakultete. »Na prvem mestu mi je faks, nato sledi vse ostalo. Izpite se trudim podelati že maja, da imam potem štiri mesece za priprave, treninge in obisk meke freediverjev - ‘Blue Hole' pri Dahabu ob koralnem grebenu Rdečega morja v Egiptu. Tam premikaš tudi svoje meje v globino. Ja, ko enkrat prideš preko meje minus 40 metrov, se odklopiš in misliš samo na izenačevanje, dobro pozicijo in da uživaš.« In tvoj moto? »Delaj tisto, kar ti je všeč. Imej dolgoročen cilj, a na poti do tja poslušaj svoje srce.« Pogovarjala sem se in po tihem navduševala nad globinami: ZDENKA MIHELIČ foto osebni arhiv Sama Jeranka VODNA PRAVLJICA SREDI NEMŠKEGA BREZJA Pot pod noge ali stopala na kolo, potem pa brž k ribniku sredi nemškega Brezja. Odkar je bila sanirana pregrada v Prigorici, ni poplavljalo že vrsto let, poprej pa je segala voda tudi 8 metrov visoko - glino za pregrado so dobivali prav iz ribnika, ki je bil tedaj pravi glinokop, zanimivo pa je, da je njegova gladina na višjem nivoju kot ostali predel, pravi Mirko Merhar, predsednik ribniške ribiške družine. Domačini še zdaj težko razumemo, zakaj je bilo treba poplaviti najlepše ravninsko področje na ribniškem območju, vendar vsaj zdaj, ko le-to ni pod vodo, uživamo v njegovi lepoti. Polno je belih brez, bogato z žabami, v njegovem osrčju pa nas čaka ribnik, ki so ga ribiči Ribiške družine Ribnica uredili v najbolj privlačno vodno površje na naši zemlji. Krasijo ga štirje lokvanji, ki so jih posadili po celotni dolžini ribnika, na sosednja drevesa pa so obesili plastične vreče, za odlaganje smeti - prvovrsten prostor za miren oddih, ki so ga za zdaj najbolje izkoristili kočevski Romi. Na najlepšem delu obrežja so si postavili streho pred soncem in dežjem ter pod njo postavili ležalnike. Policija jih tu še ni preganjala, medtem ko je v nezakonito taborjenje Romov ob vodnih virih že posegla pod Novo Štifto in še kje. Romi brez nadzora lahko lovijo tudi ribji živelj v ribniku, pretežno so tu krapi in ščuke. Večjo srečo imamo z mladim, a strogim gospodarjem ribiške družine Alojzom, ki zna poseči tja, kamor organi pregona ne sežejo, tako da se ga bojijo vsi divji ribiči. Kolikor si močno želimo, da bi tudi vi odkrili ta mali pravljični svet z lokvanji in se tam spočili, bi vseeno radi sporočili željo skrbnikov ribnika, naših ribičev: pazite na okolico, bodite skrbni pri morebitnem piknikiranju in ne posegajte v naravni red, ki vlada v ribniku in ob njem. Med lokvanji poizvedovala in fotografirala Z LAMPIJONl ŽELJAMI V Ril REŠETO 10 let vadbe za IJ 5883 / 2009 Brez idejnega vodje ni projekta, brez vlečnih konjev pa ne jubilejev. Še vedno je člane joge zadnjič, ko so v parku ob žlici velikanki vadili jogo na prostem, nek gospodič na kolesu pospremil z besedami ‘Ali so člani društva so prikazali vaje višje in nižje zahtevnostne stopnje ti malo premaknjeni?’, a vendar je Društvo Joga v vsakdanjem življenju Ribnica (JWŽ) med nami že polnih 10 let. Preko 100 članov od Škofljice do Kočevja večkrat tedensko združuje ob vadbi, ki razgiba sleherno mišico na prav prefinjen način. Bolj kot gib izvajate počasi in zato dovršeno in usklajeno z dihanjem, bolj po vašem telesu polzijo znojne kapljice. Zakonca Darinka in Šele Suljevič z Brega sta z jogo začela zaradi lastnega hobija in zanimanja, vse več ljudi pa je želelo, da znanje, ki sta si ga pridobila s šolanjem, preneseta na nove člane. Sedaj poteka vadba v Kočevju v zgornji avli Srednje šole Kočevje, v Ribnici pa v poslovni stavbi na Riku, trenutno le začasno v Domu starejših občanov. Nova sezona vadbe je že stekla, začetniki se nerodno učijo povsem neznanih, a telesu lastnih gibov, in Zakonca Suuevič pri podeuevanju priznanj bodo šele skozi leta urjenja spoznali prave in zdravilne učinke vadbe. Počasi se bodo začela tudi mesečna predavanja priznanih strokovnjakov o prijetnejšem načinu življenja, h katerim je vedno povabljena širša javnost, saj gre za temo, ki ljudi najbolj vznemirja: zdravje. Sezono običajno zaključujejo z obiskom domačih lampijone je v nebo spustila skupina Gauarda kulturnih, sakralnih, zdravilnih prostorov in znamenitosti. Joga se danes povezuje s strokovnjaki z različnih področij, za inštruktorje pa poteka izobraževanje na Fakulteti za šport v Ljubljani oz. Pedagoški fakulteti v Mariboru. Poklic joga terapevt je že uvrščen v nacionalno poklicno kvalifikacijo, a kljub vsemu so članice v enem izmed območij naše Doline odnehale z vadbo, ker jim je župnik zagrozil, da ne bodo mogle biti krstne botre ob birmi Predstavnike je sprejel predsednik države Danilo Tuerk, ki je letos nagradil prostovoljce za vodenje joge v zaporih. Društvo Joga v vsakdanjem življenju Ribnica se je ob svoji 10-letnici predstavilo vsej javnosti s festivalom plesa in gibanja v Gradu dan pred sejmom, kamor je povabilo tudi višjo državno tožilko in predsednico društva Beli obroč, ki se bori proti nasilju v družini - Vlasto Nussdorfer. Na odru so člani prikazali del vaj, Darinka se je kot avtorica ponovno izkazala z enodejanko Globalizacija na podeželju, nastopile pa so tudi legendarne ljudske pevke Katice in skupina, ki izvaja srednjeveške plese, Galiarda iz Celja. Program so kronali s spuščanjem riževih lampijonov v ribniško nebo. Bilo jih je deset - za vseh deset jubilejnih let- in bili so taka paša za oči ter nenavaden pojav na ribniškem obzorju, da so bili vredni naše naslovnice. O tem se je govorilo še naslednje jutro, zakaj žal je bilo vsakomur, ki ni bil blizu in si zaželel kaj lepega, saj lampi-joni želje odnesejo v nebo in tja, kjer se lahko uresničijo ... Alenka Pahulje, foto Vojka Bole Hribovšek Sistem JWŽ je lansko leto prejel nagrado za prostovoljno delo in organizacijo Joge v parkih, ki jo julija in avgusta že drugo leto prakticirajo tudi v Ribnici in Kočevju. Društvo joga v vsakdanjem življenju Ribnica se zahvaljuje vsem članom, ki ste pomagali s svojo dobro voljo in pridnimi ter ustvarjalnimi rokami uresničiti festival ob 10. obletnici delovanja društva ter ga napravili za posebno doživetje. Hvala tudi vsem, ki ste nam finančno ali kako drugače pomagali: Leon Jakšič s.p., Maboles, Socialni demokrati, Inotherm, Iztok Pucer s.p., Sandi, finance in računovodstvo, Kmetijsko gozdarska zadruga Ribnica, Urarstvo Levstek, Agaton, Optik Janez Poznič s.p., Edvard Gorše s.p., Inles d.d., SKB, Deta&Co., Košček d.o.o., Turistično društvo Ribnica, Marko Modrej, Rešeto, Turistično-informacijski center Ribnica.