iK-UDC 05:624; YU ISSN 0017-2774 UBLJANA, SEPTEMBER-OKTOBER 1984, XXXIII, STR. 217—268 Z A V O D Z A R A Z IS K A V O M A T E R IA L A IN K O N S T R U K C IJ L J U B L J A N A U G O T A V L J A N J E T O P L O T N E Z A Š Č IT E Z G R A D B Z IN F R A R D E Č O K A M E R O 2 c y 1 ^ ZAVOD ZA RAZISKAVO MATERIALA l T l \ IN KONSTRUKCIJ LJUBLJANA,n.sol.o DEJAVNOSTI: TOZD INŠTITUT ZA CESTE LJUBLJANA n. sub. o. TOZD GEOTEHNIKA LJUBLJANA n. sub. o. TOZD INŠTITUT ZA GRADBENO FIZIKO IN SANACIJE LJUBLJANA n. sub. o. TOZD INŠTITUT ZA KONSTRUKCIJE IN POTRESNO INŽENIRSTVO LJUBLJANA n. sub. o. TOZD INŠTITUT ZA MATERIALE LJUBLJANA n. sub. o. TOZD STROJNIŠTVO LJUBLJANA n. sub. o. DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE Naslov: Dimičeva 12, 61109 Ljubljana, p. p. 54, Jugoslavija Telefon: (061) 344 061 Teleks: 31449 YU ZRMK Telegrami: RAZMAT ENOTA V MARIBORU Gorkega 1, 62000 Maribor, Jugoslavija Telefon: (062) 23 849, 23 851 POSKUSNO RAZVOJNI CENTER Gameljne 41, 61211 Šmartno pod Šmarno goro, Jugoslavija Telefon: (061) 59126 Raziskava in kontrola kakovosti vseh vrst materialov, njihovih su­ rovin ter razvoj tehnologij za proizvodnjo in uporabo. Raziskave tehnologij za shranje­ vanje odpadnih materialov iin za uporabo sekundarnih surovin — varstvo okolja. Proizvodnja specialnih materialov in njihova aplikacija. Raziskave in kontrole s področ­ ja gradbene fizike: prostorska akustika, zvočna, toplotna 'in po­ žarna zaščita ter zaščita proti vlagi. Raziskave s področja geomeha­ nike, inženirske geologije in iz­ vajanje specialnih geotehniških del. Projektiranje in izvajanje klasič­ nih in masovnih miniranj hribin ter specialnih miniranj objektov. Raziskave in kontrola kakovosti na področju prometne infrastruk­ ture. Raziskave 'in kontrola kakovosti gradbenih konstrukcij. Raziskave na področju potres­ nega inženirstva. Patologija konstrukcij in sana­ cije. Raziskave za povečanje trajno­ sti in zanesljivosti strojev, na­ prav in njihovih delov. Raziskave s področja tribologije. Raziskave na področju gradbene mehanizacije. Tehnični nadzor žičnic. Razvoj in izdelava laboratorijske opreme. Umerjanje meril: sile, trdote, go­ stote in vlage. Izdelava investicijskih progra­ mov, tehnične dokumentacije ter izvajanje svetovalnega inženi­ ringa in inženiringa za objekte v obsegu problemov za katerih rešitve opravljamo študije razis­ kave in razvoj. Kontrola tehnične dokumenta­ cije. Nadzor gradnje gradbenih in ru­ darskih objektov. Izobraževanje strokovnjakov iz prakse s področja dejavnosti. Informativno-dokumentacijska služba in računalniški center. GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE gt. 9—10 • LETNIK 33 • 1984 • YU ISSN 0017-2774 V S E D I I U A - C O N T E A I T S Članki, študije, razprave 35 LET ZRMK ...................................................................................................... 219 Articles, studies, proceedings POGLEDI RAZISKOVALCEV ZRMK NA GRADBENO-FIZIKALNO PROBLEMATIKO .................................................................................................. 221 Jože Boštjančič: TOPLOTNA ZAŠČITA Z G R A D B .............................................................. 221 Jože Urbas: PREVENTIVNA GRADBENA POŽARNA ZAŠČITA . . . . 223 Savo Volovšek: ZVOČNA ZAŠČITA Z G R A D B ....................................................................225 Peter Žargi: ZAŠČITA OBJEKTOV PRED N A V L A Ž E N J E M ...............................227 Jaš Žnidarič: IZBOLJŠANJE KAKOVOSTI GRADBENIH MATERIALOV IN KONSTRUKCIJ ........................................................................................................ 229 Milenko Rebič: PORAZDELITEV KRITIČNE IN PORUŠNE OBREMENITVE IN DOLOČITEV FAKTORJA POKLJIVOSTI.........................................................233 Roko Žarnič in Miha Tomaževič: OBNAŠANJE ARMIRANOBETONSKIH OKVIROV Z ZIDANIMI POLNILI PRI POTRESNIH O B T E ŽB A H ......................................................... 237 Andrej Gamberger: RAZVOJNO-RAZISKOVALNA DEJAVNOST NA PODROČJU TEH­ NIKE ZA OBVAROVANJE ČISTEGA O K O L J A ..........................................250 Ivo Cerovšek: ZAČETKI IN RAZVOJ LABORATORIJSKE O P R E M E ..........................253 Glavni ln od govorn i uredn ik : SERGEJ BUBNOV L ek tor: ALEN K A RAIČ T ehničn i uredn ik : DUŠAN LAJOVIC U redniški od bor : NEGOVAN BOŽIC, VLAD IM IR ČADEŽ, JOŽE ERŽEN, IV A N JECELJ, ANDREJ KOMEL, STANE PAVLIN , FRANC CACOVIC, BRANKA ZATLER R ev ijo izdaja Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije , L jubljana, E rjavčeva 15, te le fon 221 587. Tek. račun pni SDK L jubljana 50101-678-47602. Tiska tiskarna T one T om šič v L jubljani. R evija izhaja m esečno. Letna naročnina sku­ paj s članarino znaša 400 din, za študente 90 din, za p od jetja , zavode in ustanove 2000 din. R evija izhaja ob finančni pod ­ p ori R aziskovalne skupnosti S lovenije, Splošnega združenja gradbeništva dn IGM S loven ije in Zavoda za raziskavo ma­ teriala in konstrukcij L jubljana. Iz naših kolektivov OZD GIP GRADIS, L ju bljan a ...............................................................................256 From our enterprises SGP GROSUPLJE, G ro su p lje ...............................................................................256 SGP PRIMORJE, Ajdovščina...................................................................................257 SGP KONSTRUKTOR, M a rib o r .........................................................................257 VODNOGOSPODARSKO PODJETJE M A R IB O R ............................................257 GIP VEGRAD, Titovo V elen je ..............................................................................258 ZDRUŽENO GLASILO MARIBORSKIH GRADBENIKOV . . . . 258 SGP SCT, L ju bljan a .................................................................................................. 258 SGP PIONIR, Novo m esto ........................................................................................ 259 IMP Ljubljana ........................................................................................................259 Vesti in informacije JUGOSLOVANSKI SEJEM GRADBENIŠTVA IN GRADBENIH M A - News and informations TERIALOV Z MEDNARODNO UDELEŽBO V GORNJI RADGO­ NI OD 1. DO 7. APRILA 1985 .......................................................................... 259 Informacije Zavoda za raziskavo RADIALNE NAPETOSTI V ZAKRIVLJENIH LESENIH LEPLJE- materiala in konstrukcij Ljubljana NIH NOSILCIH (drugi del) — inž. Jelena S r p č i č ........................................262 Proceedings of the Institute for material and structures UMETNE MARMORNE PLOŠČE — inž. Tomo Gečev, inž. Janez research Ljubljana Giura in Anton C u k ...............................................................................................266 Slika na naslovni strani prikazuje termografski posnetek fasade montažne zgradbe. Različne barve predstavljajo različne temperature površin, ki se v tem primeru razlikujejo po 0,6 stopinje. Zaporedje temperatur je razvidno iz barvne skale na des­ nem robu slike, pri čemer je bela barva naj toplejša in črna najhladnejša. Toplot­ ne izgube so največje tam, kjer je površina najtoplejša, torej skozi okno. Izrazi­ to so vidni toplotni mostovi na stikih in pritrdiščih fasadnih elementov. Aparatura omogoča meritve od — 20° C do + 800° C. Največja 'natančnost pri op­ timalnih pogojih je 0,1 stopinje. 35 let ZRMK 35 let obstoja delovne organizacije je obdobje, ko se izkristalizirajo smernice in načela, po katerih ustanova živi in se razvija. Težko je danes preso­ diti, ali so najbolj uspešna leta razvoja že za nami ali še pred nami. Vendar je dejstvo, da se je v tem času iz gradbenega laboratorija z 12 zaposlenimi ob entuziazmu peščice strokovnjakov pod vodstvom prof. Viktorja Turnška zavod razvil v ustanovo s skoraj 500 delavci. Sodi med največje slovenske raz­ iskovalne organizacije, v kateri sodeluje 130 akademsko izobraženih sodelavcev različnih usme­ ritev. Raziskujejo v šestih TOZD, ki med seboj samostojno gospodarijo, a se po potrebi združujejo ob skupnih problemih in nalogah. Žal poteka zdru­ ževanje, kljub možnostim za uveljavljanje inter­ disciplinarnih raziskav, izredno težko. Težave se kažejo znotraj kakor tudi zunaj zavoda. Če v krat­ kem strnemo značilnosti, ki predstavljajo ZRMK, bi omenili naslednje: — Delo zavoda je organizirano kot prepletanje raziskovalne, svetovalne, razvojno-aplikativne in kontrolne dejavnosti. Tak splet omogoča celovitejši pristop k obravnavanju problematike raznih pod­ ročij in hitrejši pretok strokovnih spoznanj in iz­ kušenj v prakso. — V raziskovalni dejavnosti izpolnjuje zavod svoje družbeno poslanstvo z delom na temeljnih, uporabnih in razvojnih raziskavah. Tesno se pove­ zuje z mnogimi delovnimi organizacijami in se ta­ ko vključuje v reševanje ekonomskih in družbenih problemov. — S svojimi dosežki se vključuje v mednarod­ no raziskovalno delo, saj sodeluje z vrsto ustanov in osebnosti. 35. obletnico smo praznovali z odprtjem novih laboratorijev. Predsedstvo SFR Jugoslavije je za­ vod odlikovalo za posebne zasluge in prispevke h gospodarskemu napredku države s podelitvijo reda dela z zlatim vencem. Naziv častnega člana zavoda smo podelili to­ varišu Ivanu Mačku-Matiji. Priznanja in nagrade so prejeli najzaslužnejši delavci zavoda. V letu praznovanja smo ponosni na delavca zavoda, ki sta prejela priznanje sklada Borisa Kidriča, in tiste, ki so bili nagrajeni za patente in inovacije. Proslava ob 35. obletnici zavoda je bila 18. ma­ ja v Cankarjevem domu. Slavnostna govornika na proslavi sta bila predsednik delavskega sveta za­ voda Vladimir Bras in podpredsednik slovenskega izvršnega sveta prof. dr. Boris Frlec. Zato naj skle­ nemo te uvodne besede z nekaj mislimi iz njunih govorov. Zgodovino zavoda povzemamo iz govora Vladimirja Brasa: »V zvezi z izrednimi nalogami, ki so bile takoj po drugi svetovni vojni postavljene pred naše grad­ beništvo, so bile za reševanje problemov grajenja in kontrolo kvalitete ob večjih gradnjah ustanov­ ljene posebne strokovne skupine. Te skupine so se pozneje povezale v »gradbeni laboratorij« in »biro za napredek« v sklopu ministrstva za gradnje, ki je bilo v tisti dobi neposredni organizator celotne gradbene dejavnosti. Iz gradbenega laboratorija, kjer je bilo v začetku zaposlenih 12 delavcev, se je razvila bolj organizirana oblika dela za napredek gradbeništva z ustanovitvijo Gradbenega inštituta. Ustanovljen je bil z uredbo ministrstva za gradnje vlade Ljudske republike Slovenije z datumom 18. julija 1949, ki ga štejemo za rojstvo gradbenega in­ štituta oziroma našega zavoda. Idejno zasnovo za dejavnost inštituta je dalo ministrstvo za gradnje, ki ga je takrat vodil tov. Ivan Maček-Matija. Vodilo pri zasnovi inštituta je bilo, naj se oblikuje po vzorcu podobnih institucij za preiskavo materiala v svetu. Leta 1952 je bilo z odločbo o ustanovitvi Zavoda za raziskavo materi­ ala in konstrukcij določeno njegovo poslovanje kot ustanova s samostojnim financiranjem. Že julija 1954 pa je prešel na poslovanje kot »finančno sa­ mostojni zavod«. Leta 1961 je bila na temelju zakona o znanstve­ nih zavodih izdana uredba Izvršnega sveta SR Slo­ venije o preosnovanju ZRMK v znanstveni zavod. Leta 1975 se je zavod preoblikoval v šest te­ meljnih organizacij. Če samokritično pogledamo na to pomembno prelomnico, lahko ugotovimo pozitivne in negativ­ ne posledice. Med pozitivnimi je vsekakor prenos samoupravnega odločanja in skrb za ustvarjanje dohodka na širok krog samoupravljalcev v teme­ ljnih orgnizacijah, med negativne posledice pa mo­ ramo šteti upadanje posluha za teamsko sodelova­ nje zaradi zapiranja v kroge temeljnih organizacij, težave pri sporazumevanju za širše akcije in s tem zmanjševanje poslovnega ugleda celovite delovne organizacije«. Opis dejavnosti zavoda iz govora dr. Borisa Frleca: »Danes 485 delavcev v Zavodu s svojim ra­ ziskovalnim, razvojnim in odgovornim strokovnim delom deluje na presenetljivo širokem spektru de­ javnosti. Opravljajo strukturne in mineraloške preiska­ ve, preiskujejo lastnosti kamnin in sekundarnih surovin za predelavo v agregate za potrebe grad­ beništva, raziskujejo lastnosti cementov, silikatnih in drugih mineralov. Razvijajo nove možnosti upo­ rabe zračnih veziv, kot so apno, mavec in magne- zit. Posebno pozornost posvečajo preiskavam last­ nosti betonov, raziskujejo surovine in razvijajo tehnologije proizvodnje gradbene in tehnološke ke­ ramike. Dalje preiskujejo bitumenska veziva, hi­ droizolacij ske mase in sisteme, pa tudi organske umetne snovi od termoplastov prek duroplastov do elastov. Seveda bi bili raziskovalni in razvijalni na­ pori zavoda na področju gradiv nepopolni, če se ne bi ukvarjali tudi z raziskavami kovin in zlitin ter lesa, lesnih konstrukcijskih polizdelkov, stekla in drugih materialov. Sodelavci zavoda se aktivno vključujejo v raz­ voj tehnologij ter kontrolo kakovosti gradbenih polizdelkov, zajemanje in predelavo industrijskih odpadkov ter razvoj tehnologij za proizvodnjo no­ vih gradiv iz odpadnih materialov. Pomemben del njihovih dejavnosti je usmer­ jen v raziskave mehanike zemljin in skal. Na tem področju bi brez dobrega geomehanskega labora­ torija, brez geologov in geofizikov ne mogli pro­ jektirati geotehničnih del in uvajati novih tehno­ loških postopkov za globoko temeljenje, zaščito gradbenih jam in brežin, za injekcijske zavese in za konsolidacijo tal in plazovitih področij. Z razno­ likimi meritvami opazujejo hidrotehnične objekte, ukvarjajo se s kamnolomi in tehnologijo razstrelje­ vanja. Njihova vloga in znanje pri projektiranju in gradnji cest, železnic in letališč je nepogrešljiva. Posebno pozornost usmerjajo v nadzor kakovosti zgornjega ustroja vozišč. Zavod sodeluje z gradbeno operativo pri razvo­ ju novih masivnih konstrukcij, jih laboratorijsko preiskujejo tako v celoti kot tudi po posameznih elementih. Za naše razmere je izredno pomembna aktivnost zavoda na področju potresnega inženir­ stva, kovinskih in lesenih konstrukcij. V zavodu merijo in analizirajo obremenitve, ki delujejo na elemente ali sklope strojnih konstrukcij, opravlja­ jo preiskave, kontrolo in prevzeme žičnic. Kadar gre za zapleteno zasnovo konstrukcij, uporabljajo modelne preizkuse, da bi prišli do ključnih podat­ kov o uspešnosti konstrukcije. Ugotavljajo bolezenske znake objektov, vzroke poškodb na gradbenih materialih in konstrukcijah ter projektirajo zdravljenje poškodovanih konstruk­ cij. Ukvarjajo se z zvočno zaščito in prostorsko akustiko, toplotno zaščito in zaščitp pred vlago. In končno preiskujejo vse vrste gradbenih konstruk­ cij na suhem in v vodi glede na njihovo odpornost proti ognju, študirajo vpliv ognja na take konstruk­ cije ter raziskujejo hitrosti širjenja požara v raz­ ličnih okoliščinah. Vse te dejavnosti, navedene le na kratko, po svojem pomenu in razsežnostih presenečajo in ob­ enem kažejo, da pomemben del naše tehnološke sedanjosti in prihodnosti ne bi bil mogoč brez Za­ voda za raziskavo materiala in konstrukcij. Do­ kazujejo, da je zavod v 35 letih svojega obstoja iz­ polnil pomembno vlogo, ki mu jo je naložila druž­ ba. Dokazujejo, da je zavod te naloge sposoben re­ ševati in razvijati tudi v bodoče. Vse te dejavnosti ne bi bile mogoče, če zavod ne bi smiselno povezoval gradbenikov, kemikov, strojnikov, geologov, metalurgov in drugih stro­ kovnjakov v interdisciplinarno in multidisciplinar- no organizacijo, ki se je sposobna polotiti tudi dru­ gih, še zahtevnejših nalog. Zavod si je z rezultati dela v 35 letih uspel za­ gotoviti pomemben mednarodni ugled, ima šte­ vilne povezave s sorodnimi institucijami po svetu, predvsem pa je postal integralni, nepogrešljivi del našega združenega dela, saj je 90 °/o njegovega pri­ hodka vezanega na neposredno menjavo dela z gospodarstvom. Ob tem velja ugotoviti, da je pre­ ostalih 10 % prihodka zavoda vezanih na sredstva Raziskovalne skupnosti Slovenije, ki omogoča raz­ iskovalno delo brez opredeljenega uporabnika. Vse premalo se zavedamo, da so najdragocenejši rezul­ tati tega dela dejavnosti ljudje, ki znajo, ki jih je raziskovalno delo usposobilo za ustvarjanje novega znanja. To je tista in edino tista kvaliteta znanja, ki nas resnično enakopravno uvršča na mednarod­ no tržišče, ki nas postavlja v vrsto z razvitimi. V tej družbi se lahko uveljavimo le z novimi, origi­ nalnimi pristopi, z novimi tehnologijami, ki smo jih nedvomno sposobni ustvarjati in uveljavljati. Začrtani program dela zavoda je usmerjen v razvoj novih gradiv za nove zahteve. Dosedanji us­ pehi zavoda nam jamčijo, da bo našo industrijo lahko oskrbel z novimi gradivi tako, da bo kos izzi­ vom prihodnosti. Ta zajemajo tudi kombinirana gradiva: gradiva, ojačena z vlakni, večplastna gra­ diva, površinsko utrjena gradiva, lahka gradiva, polimerna gradiva s posebnimi lastnostmi. Zavod bo svoje napore usmerjal še naprej v razvoj ino­ vatorstva tehnologij sestavnih delov in s študijem bioloških poškodb tehničnih gradiv dopolnjeval široko paleto svojih preiskav gradiv. Z ugotavlja­ njem obremenitev med obratovanjem, z določa­ njem življenjske dobe tehničnih izdelkov bo po­ membno prispeval k racionalni uporabi gradiv, k optimizaciji sestavnih delov in konstrukcij in s pre­ prečevanjem čezmernega načrtovanja povečeval racionalno uporabo gradiv in s tem tudi konku­ renčnost izdelkov na domačih in tujih tržiščih. Zavod torej dobesedno pomaga graditi našo sedanjost in prihodnost«. Pogledi raziskovalcev ZRMK na gradbeno fizikalno problematiko UDK 699.8 Uvod N a Z a v o d u z a r a z i s k a v o m a t e r i a l a i n k o n s t r u k c i j s e ž e o d u s t a n o v i t v e d a l j e s r e č u j e m o z r a z l i č n i m i p r o b ­ l e m i , k i s o g r a d b e n o - f i z i k a l n e n a r a v e i n s o d e l u j e m o p r i n j i h o v e m r a z r e š e v a n j u . P r i t e m d e l u s m o s i p r i d o b i l i š t e v i l n e i z k u š n j e i n d o b e r p r e g l e d n a d d o s e ž e n i m s t a ­ n j e m . M e n i m o , d a l e - t o n i z a d o v o l j i v o , z a t o s m o se o d l o č i l i , d a š i r š o s t r o k o v n o j a v n o s t s e z n a n i m o z r a z ­ m e r a m i , k a k r š n e v i d i m o z n a š e g a z o r n e g a k o t a . V n a ­ d a l j e v a n j u n a v a j a m o z a p o s a m e z n a p o d r o č j a g r a d ­ b e n e f i z i k e , s k a t e r i m i s e n a j i n t e n z i v n e j e u k v a r j a m o , o p i s o b s t o j e č e g a s t a n j a i n p r e d l o g e z a n j e g o v o i z ­ b o l j š a n j e . Toplotna zaščita zgradb UDK 699.86 JOŽE BOŠTJANČIČ V večini zgradb želimo določeno mikroklimo. Pri tem mislimo na notranje pogoje, ki so primerni za ugodno in zdravo bivanje in delo ljudi, rejo ži­ vali ali shranjevanje občutljivih materialov. Na mikroklimo v notranjosti vplivamo na različne načine: z lokacijo, orientacijo in zasnovo zgradbe ter s sitemom za njeno ogrevanje ali ohlajanje. Poseben pomen ima zasnova obodnih elemen­ tov zgradb (strehe, stene, tla, stropovi, stavbno po­ hištvo). Od njihove oblike in sestave je odvisno, kako zgradba izgublja ugodne vplive zunanje kli­ me in do kakšne mere je notranjost zaščitena pred neugodnimi zunanjimi vplivi. Z razumno zasnovo zgradbe in s tem tudi njene toplotne zaščite se je mogoče želenim pogojem močno približati in tako zmanjšati porabo energije za dodatno ogrevanje ali ohlajanje na minimalno mero. Iz podatkov Repub­ liškega komiteja za energetiko (Program ukrepov za realizacijo pridobivanja, pretvarjanja, transpor­ ta in porabe energije) je razvidno, da za ogrevanje zgradb porabimo več od tretjine vse uporabljene energije, da znaša izkoristek energije na tem sek­ torju le 45 %> in da so možni energetski prihranki do 40 %». Na področju optimalne toplotne zaščite imamo velike možnosti za izboljšave z velikimi ekonomskimi učinki. Zmanjšanje porabe goriv za ogrevanje zgradb pa pomeni istočasno tudi bistve­ no zmanjšanje onesnaževanja okolja, ki je že zdav­ naj preseglo kritično mejo. Toplotna zaščita pa ima še en pomen, na katerega pogosto pozabljamo. Z njo namreč zaščitimo tudi zgradbo pred poškodbami, ki bi jih sicer povzročili neugodni zunanji klimat­ ski pogoji. Približno tak je današnji pogled gradbenih fi­ zikov na toplotno zaščito. Da pa ni minilo mnogo časa od takrat, ko je večina gledala na toplotno Avtor: mag. Jože Boštjančič, dipl. inž. geod. ZRMK, TOZD Inštitut za gradbeno fiziko in sanacije zaščito poenostavljeno, se vidi iz naslednjega pri­ kaza nastanka naše zakonodaje s tega področja. V času, ko so gradili zgradbe iz debelih zidov, ko sta bila energija in njena cena dostopni in ko so bile zahteve po ugodnih bivalnih ter delovnih pogojih manjše, je zadostovala le zahteva, da top­ lotna izolacija zidov ne sme biti manjša od toplotne izolacije zidov debeline 38 cm iz polne opeke. To me­ rilo izpred 2. svetovne vojne so zapisali tudi v Strokovno priporočilo za uporabo opeke pri zidanju zidov, sten in stropov stanovanjskih stavb, ki sta ga leta 1958 izdelala Sekretariat izvršnega sveta za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve ter Sekretariat izvršnega sveta za industri­ jo in obrt. Bistven napredek je bil dosežen leta 1966, ko je naš Zavod izdelal Predlog predpisa o toplotni zaščiti v gradbeništvu in ga objavil v Informacijah Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij (Gradbeni vestnik 1966, št. 3 in 4). Predlog je raz­ delil področje Jugoslavije na tri klimatske cone, podal definicije pojmov s področja toplotne zaščite in predvidel maksimalno dovoljenje toplotne pre­ hodnosti za obodne elemente zgradb. Ta predlog so mnogi projektanti upoštevali tudi potem, ko je leta 1967 izšel v Uradnem listu SFRJ, št. 45 Pravil­ nik o minimalnih tehničnih pogojih za graditev sta­ novanj, ki pa je toplotno zaščito obravnaval v zelo skromnem obsegu. Nadaljnji napredek na področju predpisov po­ meni Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za toplotno zaščito zgradb, ki je bil leta 1970 objavljen v Uradnem listu SFRJ, št. 35-428 in je veljal kar 10 let. Pravilnik je temeljil na že omenjenem predlogu našega Zavoda, s tem da je vseboval nekatere ne­ koliko povečane zahteve. Vse večje pomanjkanje energije in stalno po­ večanje njene cene je kmalu pokazalo, da so za­ hteve veljavnega Pravilnika daleč od optimalnih vrednosti. Dosežen nivo toplotne zaščite naših zgradb in podatek o veliki količini energije, ki jo trošimo za ogrevanje zgradb, sta opozarjala, da je v optimizaciji toplotne zaščite velika rezerva za energetske prihranke. Pravilniku so manjkali tudi nekateri elementi, katerih upoštevanje zagotavlja normalno gradbeno-fizikalno delovanje zgradbe. Pogosto se je zato dogajalo, da so se na zgradbah (zlasti sodobnejših) kljub upoštevanju zahtev pra­ vilnika pojavljale poškodbe oziroma težave. Neusklajenost pravilnika s potrebami časa je pripeljala do novih predpisov. Leta 1980 so namreč za območje Jugoslavije pričeli veljati standardi s področja toplotne tehnike v gradbeništvu JUS U.J5.510, JUS U.J5.520, JUS U.J5.530 in JUS U.J5.600. Prvi trije standardi se nanašajo na izra­ čunavanje toplotne prehodnosti (JUS U.J5.510), di­ fuzije (JUS U.J5.520) in toplotne stabilnosti v po­ letnem obdobju (JUS U.J5.530). Standard JUS U.J5.600 — Tehnični pogoji za projektiranje in gradnjo zgradb — je najpomembnejši, saj določa kriterije za toplotno zaščito. Glede na pravilnik po­ meni znaten napredek, saj je popolnejši in določa realnejše vrednosti minimalne toplotne zaščite. Standard JUS U.J5.600 ne vsebuje določil, ki se nanašajo na toplotno zaščito zgradb z razčlenje­ no zasnovo. Poznavajoč osnutek standarda, je bil za področje Slovenije izdelan Pravilnik o dopustih toplotnih izgubah zgradb, ki je izšel leta 1979 v Uradnem listu SRS št. 12 in ki toplotne izgube omejuje glede na razmerje med zunanjo površino zgradbe, skozi katero prehaja toplota, in volumnom zgradbe, ki ga tvori ta površina. Pravilnik torej navaja projektante, da se odpovedo razčlenjevanju zgradb ali pa da jih izolirajo znatno bolje od zahtev standarda. S primerjavo razvoja predpisov v razvitejših deželah in razvojem naših predpisov ugotavljamo, da smo sledili dogajanja z zamudo. Poudariti pa moramo, da so nekatere ustanove (med njimi tudi naša) ter nekateri posamezniki pravočasno opo­ zarjali na pomen toplotne zaščite. Rezultat tega pri­ zadevanja je marsikatera zgradba ali celo kom­ pleks zgradb, ki se tudi v sedanjih zaostrenih raz­ merah obnašajo varčno in neproblematično. Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij že približno 30 let sodeluje pri reševanju problematike toplotne zaščite zgradb. Pri svojem delu smo prišli do prepričanja, da so mnogi pomen toplotne za­ ščite predolgo podcenjevali oziroma da se marsi­ kdo njenega pravega pomena ne zaveda še niti danes. Posledica tega je stanje, s katerim ne mo­ remo biti zadovoljni. Čeprav nimamo številčnih podatkov, smo prepričani, da imamo zaradi na­ pačnih pristopov na tem področju ogromno gospo­ darsko in drugo škodo. Zgornje navedbe bi lahko dokazali na podlagi številnih primerov, ki smo jih obravnavali v zad­ njem času. V marsikateri sodobni zgradbi (med te vključujemo tudi množično družbeno gradnjo) se ljudje ne počutijo dobro in živijo celo v nezdravih razmerah. Razlog zato vidimo v prenizkih ali pre­ visokih temperaturah zraka v notranjosti zgradbe, prepihu, podhlajenosti in navlažen osti obodnih površin zgradbe, pojavu plesni itd. Zaradi neustrezne toplotne zaščite često tro­ šimo prevelike količine energije, kar znatno pove­ čuje stroške in vodi do pomanjkanja energije. V primerih, kjer sta toplotna zaščita in sistem ogrevanja poddimenzionirana, so razmere še slab­ še. Na zgradbah se pojavljajo gradbene poškodbe, ki bistveno pokvarijo njihovo funkcionalnost, var­ nost in estetski videz. Navedene probleme je mogoče tolerirati le do določene stopnje, nato pa so potrebni sanacijski po­ segi, ki so pogosto obširni, zahtevni in dragi. Me­ nim, da je prav področje toplotne zaščite tisto na področju graditeljstva, pri katerem trošimo brez potrebe največja sredstva. Po našem mnenju so vzroki za nezadovoljivo stanje naslednji: Veljavni predpisi (standardi in pravilnik o do­ pustnih toplotnih izgubah) so kljub pomanjklji­ vostim in napakam, ki jih je pokazal čas, solidna osnova za projektiranje in izvajanje toplotne za­ ščite zgradb. Večjo težo vidimo v izvajanju teh predpisov. V mnogih projektih opažamo, da je področje toplotne zaščite obdelano pomanjkljivo: brez po­ trebnih opisov, računskih dokazov in detajlov. Več­ krat je v projektu predvidena le minimalna toplotna zaščita, predvidene s predpisi, zgodi pa se tudi, da niti ne dosega teh zahtev. Projektanti, ki jim je gradbena fizika manj poznana, se radi zanašajo na znanje in iznajdljivost izvajalcev, kar pa po našem mnenju ni pravilno. S tem da je bila pred leti opu­ ščena zunanja revizija projektov, se je možnost za realizacijo pomanjkljivih projektov močno pove­ čala. Mentaliteta, ki še vedno vlada v nekaterih kro­ gih graditeljstva, da spada toplotna zaščita zgradb med »obrtniška« dela, je pogosto vzrok za nestro­ koven pristop k izvajanju. Četudi gre za izolacijo velikih površin in angažiranje znatnih sredstev, se pogosto zgodi, da pride izvajanje v roke premalo kvalificiranim izvajalcem. Pomanjkljiv je pogosto tudi_nadzor, zato se dogaja, da izvajalci iz različnih (tudi neopravičenih) razlogov odstopajo od zasnove v projektu, kar praviloma kvaliteto le znižuje. Na področju materialov ugotavljamo, da ima­ mo na razpolago kvalitetne toplotno izolacijske ma­ teriale, da pa so pogosto problematični materiali, s katerimi so le-ti zaščiteni (npr. razne kritine, ometi, obloge, itd.). Vzrok za to je pomanjkanje re­ produkcijskih materialov, zastarela tehnologija, pa tudi neupoštevanje predpisov o kakovosti (ki so pogosto tudi nepopolni in pomanjkljivi). Nepravilne sestave sistemov, v katerih je toplotna izolacija, pogosto povzroči, da se le-ta navlaži in izgubi svoje toplotno izolacijske sposobnosti. Menimo, da bi bilo potrebno kot osnovo za na­ daljnje delo izdelati analizo, s katero bi ocenili go­ spodarsko in drugo škodo, ki jo povzroča neustrez­ na upraba toplotne zaščite zgradb. Prepričani smo, da bo rezultat analize prepričal vsakogar, da so v optimalni toplotni zaščiti velike možnosti za izbolj­ šave ter prihranke in da vlaganje v njen razvoj pomenijo večkratne ekonomske ter druge učinke. Napredek bo mogoče doseči le v primeru, če bomo bistveno izboljšali sistem šolanja in razisko­ valnega dela. Toplotno zaščito bo potrebno vključiti v bistve­ no širši in temeljitejši obliki v sistem izobraževa­ nja na vseh stopnjah šolskega sistema v graditelj­ stvu. Vzgojiti bo potrebno kadre, ki bodo sposobni zasledovati, raziskovati, projektirati in izvajati sisteme optimalne toplotne zaščite. Širšo strokov­ no in drugo javnost bo potrebno tekoče informira­ ti o stanju stroke o možnostih, da tudi sama pri­ pomore k izboljšanju stanja. Raziskovalno delo, doslej ni bilo usklajeno in organizirano, naj se odvija po enotnem raziskoval­ nem programu. Korak v tej smeri je projekt Opti­ malna toplotna zaščita zgradb, ki jo je oblikoval projektni svet, ki je bil leta 1982 imenovan pri Po­ sebni raziskovalni skupnosti za graditeljstvo (PORS-06). S tem projektom smo povezali vsa po­ samezna raziskovalna prizadevanja v logično celoto, ki jo bomo izvajali z združenimi raziskovalnimi kapacitetami in združenimi denarnimi sredstvi. Sedaj razpoložljiva sredstva so bistveno premajhna za učinkovito raziskovalno delo, zato menimo, da bo potrebno za ta namen uporabiti tudi del (zado­ stoval bo že majhen del!) velikih sredstev, ki jih bomo v bližnji prihodnosti aktivirali v smer prido­ bivanja dodatne energije. Z raziskovalnim delom bo potrebno med dru­ gim razrešiti številne dileme, ki se pojavljajo tudi Preventivna gradbena požarna zaščita UDK 699.81 Preventivna gradbena požarna zaščito je veda, katere cilj je čim bolj spoznati razvoj požara v zgradbah in na podlagi teh spoznanj zagotoviti op­ timalne gradbene ukrepe za preprečitev njegovega nastanka oziroma za njegovo čim počasnejše širje­ nje. To naj zagotovi možnost evakuacije ljudi, mož­ nost gašenja v čim bolj zgodnji fazi požara in čim manjšo izgubo materialnih dobrin. Posledica takega cilja je, da se zagotovijo uk­ repi, ki v vsakem primeru omogočajo varno evaku­ acijo. Ukrepi, ki naj preprečijo velike materialne škode, naj bi bili usklajeni s stopnjo rizika, da pri­ de do požara in z višino škode, ki jo požar lahko povzroči. Nekoliko pretirano rečeno to pomeni, da morajo ukrepi, ki naj zaščitijo ljudi, zagotoviti nji­ hovo evakuacijo, preden je zgradba uničena. Ukre­ pi, ki naj zagotovijo čim manjšo škodo, se ne ozi­ rajo toliko na varnost človeka, njihov cilj je le čim manjša škoda. Tako ekstremno orientirane ukrepe uporablja­ mo le redko, običajno imamo kombinacijo, ki naj najprej zagotovi varno evakuacijo in nato še čim manjšo škodo. Glavni parametri gradbene protipožarne za­ ščite so naslednji: Avtor: mag. Jože Urbas, dipl. inž. kem., ZRMK TOZD Inštitut za konstrukcije in potresno inženirstvo drugod po svetu. Ena od teh je na primer najpri­ mernejša uskladitev toplotne izolacije zgradbe, si­ stema za njeno ogrevanje in usposobljenosti za pa­ sivno izrabljanje sončne energije. Druga dilema se nanaša na najprimernejše prezračevanje zgradb, saj trenutno tesnost zgradb povečujemo, istočasno pa povečujemo v njih vlago in ustvarjamo plesen. Naslednja dilema nastopa v zvezi z definicijo opti­ malne toplotne zaščite, saj so naši ekonomski para­ metri praktično nepredvidljivi. Od raziskovalnega dela pa pričakujemo tudi predloge, ki bodo rabili za dopolnitev manjkajo­ čih in za izboljšavo obstoječih predpisov. Vzpo­ redno s predpisi bo potrebno izdelati tudi navodila za projektiranje in izvajanje toplotne zaščite, ki bodo projektantom in izvajalcem olajšala delo. V bodoče bo potrebno urediti vse potrebno, da bomo predpise tudi izvajali. Probleme na področju materialov bomo bi­ stveno zmanjšali tako, da bomo razvijali celovite sisteme, ki bodo upoštevali vse kriterije, ki so po­ membni za normalno delovanje. Iniciativo morajo prevzeti proizvajalci materialov, ki naj uporabni­ kom ponudijo že razvite in preverjene sisteme. JOŽE URBAS — zaščita oziroma protipožarna odpornost konstrukcije objekta, — delitev objekta na požarne in dimne sek­ torje, — razporeditev, dimenzije in zaščita izhodnih poti in izhodov, — zaščita prostorov s povečano nevarnostjo nastanka požara, — zaščita vertikalnih odprtin v objektu in — uporaba ustreznih konstrukcijskih, izola­ cijskih in obložnih materialov. Iz gornjih parametrov je razvidno, da sta glav­ na dejavnika, ki nastopata pri gradbeni protipo­ žarni zaščiti, material, ki ga uporabimo, in kon­ strukcijski elementi — nosilni in predelni. Oba pojma sta sicer logično povezana, v po­ žarni terminologiji pa je njun pomen za širjenje po­ žara različen. Gradbeni materiali — konstrukcijski, izolacij­ ski in predvsem obložni so pomemben dejavnik predvsem v prvi fazi požara. Njihove lastnosti, ki jim pravimo reakcije na ogenj, bistveno vplivajo na hitrost širjenja požara in na sproščanje strupenih plinov in dima in tako kontrolirajo možnost eva­ kuacije in gašenje v določenem požarnem sektorju. Te reakcije na ogenj so: vnetljivost, hitrost gore­ nja, hitrost širjenja plemena po površini, kalorič­ na vrednost, gostota in toksičnost dima. Omenjene lastnosti vplivajo na čas nastanka situacije v po­ žarnem sektorju, ki ji pravimo »flash over«. Ta iz­ raz pomeni, da v določenem trenutku, ko nastopi v prostoru določena temperatura, vsi gorljivi mate­ riali v trenutku zagorijo in plameni popolnoma za­ jamejo celoten prostor. Ti časi so se z uporabo mo­ dernih plastičnih materialov bistveno skrajšali, od ca. 10 min pri klasičnih materialih, na 1—2 min pri penjenih plastikah. Poseben problem so velike ko­ ličine zelo toksičnih plinov in gostega dima, ki lah­ ko onemogočijo evakuacijo že pred točko »flash over«. Od te točke naprej imamo opraviti z raz- plamtelim požarom, katerega potek kontrolira ko­ ličina in oblike gorljivih snovi v prostoru, velikost odprtin v stenah in toplotne karakteristike mejnih ploskev požarnega sektorja. Bolj ali manj pa se od­ visnost temperature od časa pri razvitem požaru približa eksperimentalno dobljeni krivulji, s kate­ ro je definiran standardni požar po JUSU.J1.070. V taki fazi je pomembno, da ostane požar čim dlje zaprt v požarnem sektorju, kjer je nastal, da omo­ gočimo evakuacijo iz drugih sektorjev, da ga poga­ simo ali celo, da se sploh ne razširi izza meje požar­ nega sektorja. Lastnost, ki pove, koliko časa bo pregrada zadržala požar, se imenuje ognjeodpor- nost. Ognjeodpornost pregradnega elementa je to­ rej čas, ki je potreben, da pride do prehoda požara na drugo neizpostavljeno stran elementa. Poznamo pa še druge vrste ognjeodpornosti, ki povedo, koliko časa kak nosilni konstrukcijski ele­ ment opravlja svojo funkcijo kljub temu, da je iz­ postavljen standardnemu požaru. Tudi ta lastnost je seveda pomembna, saj je evakuacija in gašenje onemogočeno, če se zgradba pehitro zruši. Kako se materiali ali konstrukcije v različnih kombinacijah obnašajo v pravem požaru v stavbi, je danes še vedno nemogoče natančno predvideti. Raziskave na področju preventivne protipožarne zaščite, ki je tudi v svetu še sorazmerno mlada veda, so nam o požaru razkrile že precej spoznanj, vendar na hitrost, smer ter intenzivnost širjenja og­ nja in dima vpliva toliko dejavnikov, da se naša spoznanja včasih obrnejo na glavo. V svetu se tru­ dijo, da bi z obširnimi raziskavami, ki običajno ter­ jajo simuliranje pravih požarov, odkrili kar največ parametrov, ki vplivajo na širjenje požara. Le na podlagi raziskav s simuliranjem požarov v narav­ nem merilu in čim natančnejšimi meritvami vseh vzporednih pojavov je možno razviti laboratorijske metode za ugotavljanje obnašanja materialov in konstrukcij v požaru. Obsežnih raziskav so se lotile tako velike in­ dustrializirane države kot tudi nekatere manjše, ki so jih prizadeli katastrofalni požari. Dojele so po­ men takih znanj za ohranitev človeških življenj in imovine. Na podlagi spoznanj iz raziskav so te države sprejele določene gradbene predpise, ki določajo preventivne gradbene ukrepe in vzporedno s tem normative za preizkušanje gradbenih materialov in konstrukcij ter dokazovanje njihovih protipožarnih kvalitet. Taki gradbeni predpisi skupaj s standardi za dokazovanje karakteristik materialov in kon­ strukcij tvorijo sistem, ki zagotavlja varnost ljudi v zgradbah. Tak sistem lahko deluje le kot celota, saj je bil kot tak tudi razvit. Ni mogoče uporabiti recimo zahteve države A, načine preizkušanja dr­ žave B in sistem nadzora države C. Učinek take me­ šanice ni znan. V Jugoslaviji nismo razvijali te veje znanosti. V skladu s tem je tudi stanje naših predpisov in standardov s tega področja. Ker nam manjka os­ novnega znanja, ki bi ga morali graditi več let, ni­ kakor ne moremo na hitro nadoknaditi zamujene­ ga. Vsa dosedanja prizadevanja na področju grad­ bene protipožarne preventive so bila nesistematič­ na, nepovezana. Po 2. svetovni vojni smo dobili standarde za preizkušanje konstrukcij na ognjeod­ pornost in materialov na le nekatere reakcije na ogenj. Vsi ti standardi so neuporabni. Tudi če kon­ strukcijo ali material preizkusimo in ugotovimo njuno klasifikacijo, še vedno ne vemo, kje kon­ kretno na določenem objektu smemo ali moramo uporabiti material ali konstrukcijo z določeno klasi­ fikacijo. To bi morali povedati gradbeni predpisi, ki pa jih ni. Žal tudi naši požarni inšpektorji ne morejo bistveno vplivati na pasivno požarno zaščito zgradb. Vse to pomeni, da dajemo velikanska sredstva za požarno zaščito zgradb, ne da bi vedeli, kakšen bo učinek celote predvidenih ukrepov. Kljub temu da nimamo predpisov, bi se radi izognili požarom oziroma čim bolj omilili posledice, če do njih pride. Tega nas obvezuje tudi zakon. Ob stanju, ki je opisano zgoraj, je to izredno težko. Posledica tega je, da gradimo različne objekte, pri projektiranju in izvedbi predvidimo določene ukre­ pe, ki so največkrat nestrokovni, zlasti pa zanje ne vemo, kako bodo učinkovali, če pride do požara. Na ZRMK opažamo, da projektanti uporablja­ jo tuje gradbene predpise, kar pa je nezdružljivo z našimi klasifikacijami konstrukcij in materialov, ker pač tuji predpisi navajajo svoje zahteve po klasifikacijah, ki so neprimerljive z našimi. Poleg tega mešajo med seboj v enem projektu različne tuje predpise. Vse delajo seveda z najboljšim name­ nom, pri tem pa se ne zavedajo, da so taki ukrepi lahko popolnoma neučinkoviti. Uporaba tujih pred­ pisov zahteva tudi uporabo klasifikacij mate­ rialov in konstrukcij iste države ali pa transforma­ cijo tujih klasifikacij v naše s pomočjo zelo obsež­ nih primerjalnih preiskav, kadar je to mogoče, ker so pač naše klasifikacije materialov nepopolne. V svetu sta znani dve glavni orientaciji v na­ činu zagotavljanja gradbene požarne varnosti. Pr­ va, tipičen primer je ZRN, regulira požarno varnost v zgradbah z zelo natančnimi in zato tudi zahtev­ nimi gradbenimi predpisi in standardi. Druga usmeritev, ki je najbolj v veljavi v Švi­ ci, predvideva le najosnovnejše zahteve v predpi­ sih, ostalo pa temelji na zelo visoko razviti struk­ turi požarnega inženiringa, kar pravzaprav pomeni večjo svobodo pri projektiranju pa tudi več mož­ nosti za napake. Pri nas se moramo lotiti sistema od začetka, zato je edina možna pot pripraviti čim popolnejše gradbene predpise, vzporedno pa intenzivno raz­ viti raziskovalno dejavnost in vključiti problemati­ ko v pedagoške procese na fakultetah. V zadnjem letu v Sloveniji že tečejo raziskave, ki imajo za cilj izdelati preventivne gradbene pro­ tipožarne predpise. Opazno je tudi prizadevanje Ju­ goslovanskega zavoda za standardizacijo in peda­ goških ustanov. Prizadevamo si narediti enotne predpise za Slovenijo in Jugoslavijo. Upamo, da bomo doživeli še nadaljnjo moralno in materialno podporo čim širše družbene skupnosti in tako le-tej prihranili izdatke za pretirane ali neučinkovite ukrepe ter za pokrivanje škode ob požarih, ne nazadnje pa tudi rešili marsikatero človeško življenje. Zvočna zaščita zgradb UDK 699.844 SAVO VOLOVSEK Hrup, ki v naravnem in bivalnem okolju nara­ šča iz dneva v dan, je posledica sodobnega načina življenja. Hiter razvoj prometa, gradnja novih cest, industrializacija proizvodnje in gosta naseljenost mest bistveno vplivajo tudi na povečanje hrupa. Zato je boju proti hrupu namenjeno v razvitih dr­ žavah veliko finančnih sredstev in tudi raziskoval­ nega dela. Pomemben dejavnik v boju proti hrupu so predpisi, ki urejajo zvočno zaščito okolja in zgradb oziroma določajo dovoljene emisijske in imisijske vrednosti hrupa. Pri tem pa moramo upoštevati tu­ di njihovo ekonomsko upravičenost, ki pa je ne­ posredno odvisna od ekonomskega in tehničnega potenciala dežele, v kateri se ti predpisi sprejema­ jo. Vsekakor imajo pri tem prednost bogate in teh­ nično razvite države. Pogosto se tudi postavi vprašanje, koliko zvoč­ na zaščita zgradbe stane. Odgovor vsekakor ni tako preprost, kot je to v primeru toplotne zaščite, kjer je znano, da so za boljšo toplotno zaščito zgradbe večji stroški v okviru investicije, zato pa so kasne­ je pri uporabi zgradbe izdatki manjši. Pri zvočni zaščiti niso natačno znani niti stroški, ki so potrebni za boljšo zvočno zaščito zgradbe, še manj pa ško­ da, ki nastane zaradi neustrezne zvočne zaščite. Ve­ mo, da hrup zmanjša predvsem sposobnost za delo in nas moti pri počitku, v izjemnih primerih pa tu- Avtor: Savo Volovšek, inž. fiz., ZRMK, TOZD Inštitut za gradbeno fiziko dm sanacije di škoduje zdravju. Težko pa bi določili, koliko nas stanejo zmanjšana storilnost na delovnem mestu in poškodbe živčnega sistema, ki so posledica hrupa. Zato pri zvočni zaščiti zgradb ne moremo govoriti o ekonomskem optimumu, ostane nam le, da upo­ števamo zahteve predpisov in s tem zagotovimo čim manjše motnje zaradi hrupa. Namen predpisov o zvočni zaščiti zgradb je zagotoviti v stanovanjskih bivalnih in drugih za hrup občutljivih prostorih minimalne oziroma še sprejemljive ravni hrupa. Pri tem pa moramo pou­ dariti, da lahko v izjemnih primerih kljub upo­ števanju predpisov hrup omenjene ravni presega in povzroča motnje. To je predvsem takrat, kadar so viri hrupa izjemno glasni ali pa so ljudje za hrup preobčutljivi. Bivalne prostore ščitimo pred hrupom z ločil­ nimi konstrukcijami, ki imajo dovolj veliko zvočno izolirnost. Glede na lego virov hrupa ločimo hrup, ki nastaja v zgradbi (hrup hišnih instalacij, gospo­ dinjskih strojev, elektroakustičnih naprav) in hrup, ki izvira v okolici zgradbe (hrup prometa, industri­ je). Konstrukcije, ki ščitijo bivalne prostore pred hrupom, ki nastaja v zgradbi, so predvsem notra­ nje ločilne stene, medetažne konstrukcije in vra­ ta. Konstrukcije, ki ščitijo pred hrupom okolice, pa so zunanje (fasadne) stene in okna. Glede na način, kako hrup nastane, pa ločimo hrup, ki nastane v zraku in se po njem tudi razširja, in hrup, ki nasta­ ne z udarci po konstrukciji (udarni zvok). Zato tu­ di ločimo zvočno izolirnost konstrukcij pred zvo­ kom v zraku in pred udarnim zvokom. Zvočna izo­ lirnost pred zvokom v zraku je pomembna za vse ločilne konstrukcije (stene, stropove, okna in vrata), izolirnost pred udarnim zvokom pa samo za stro­ pove. Zvočna zaščita zgradb je bila v naših predpisih prvič omenjena leta 1967. Takrat je v Uradnem li­ stu SFRJ, št. 45, izšel pravilnik o minimalnih teh­ ničnih pogojih za graditev stanovanj. V 22. členu z naslovom Zavarovanje pred ropotom je napisano, da morajo imeti stropovi in stene med stanovanji v območju srednjih frekvenc (500—1000 Hz) zvočno izolacijo 45 dB. Kot primer sta navedeni tudi dve konstrukciji, ki tej zahtevi ustrezata. Zvočna izo­ lacija stropov pred udarnim zvokom v tem pravil­ niku ni bila predpisana. Lahko rečemo, da je bila zvočna zaščita v tem pravilniku le bežno omenje­ na, zahteve pa so bile zelo majhne. Leta 1970 je v Uradnem listu SFRJ, št. 35, izšel pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za zvočno zaščito stavb. Sestavljen je bil na osnovi mednarod­ nih priporočil ISO R 717, zahodnonemških standar­ dov DIN 52212 in avstrijskih standardov Ö NORM 8115. Vendar pa so bile nekatere zahteve v našem pravilniku manjše od zahtev v omenjenih tujih standardih, saj bi previsoke zahteve takrat povro- čale našim gradbenikom še težave. Pravilnik je določal kvaliteto zvočne zaščite stanovanjskih in poslovnih zgradb, upoštevati pa ga je bilo treba pri projektiranju, gradnji, rekonstruk­ ciji in vzdrževanju zgradb. Glede na različne zahte­ ve po zvočni zaščiti so bile zgradbe razdeljene v 4 kategorije: — stanovanjske in stanovanj sko-poslovne zgradbe, — poslovne zgradbe, — hoteli, moteli, klinike, bolnišnice in po­ dobno, — delavnice, kino dvorane, nočni lokali, go­ stilne in podobno. Za vsako od navedenih kategorij zgradb je bi­ la predpisana zvočna izolacija sten in stropov pred zvokom v zraku in pred udarnim zvokom. Za izo­ lacijo pred udarnim zvokom se v tem pravilniku uporablja še star izraz zvočna prevodnost. Posebej je bila predpisana še zvočna izolacija vrat in oken. Srednja vrednost zvočne izolacije oken je morala pri stanovanjskih, poslovnih in javnih zgradbah znašati 30 dB, pri bolnišnicah pa 35 dB, in to ne glede, kje zgradba stoji oziroma kakšen je hrup v okolici zgradbe. Poleg navedenih zahtev so bile v pravilniku podane še nekatere definicije s področja akustike, standardne krivulje zvočne izolirnosti pred zvo­ kom v zraku in pred udarnim zvokom, na kratko pa so bili opisani tudi načini za merjenje zvočne izolacije. Ker je bil tudi ta pravilnik pomanjkljiv in v primerjavi s tujimi standardi zelo skromen, je bila leta 1976 na pobudo Zveznega zavoda za standar­ dizacijo ustanovljena strokovna komisija za grad­ beno akustiko z namenom, da izpopolni predpise o zvočni zaščiti zgradb oziroma da jih pripravi v ob­ liki jugoslovanskih standardov. Komisija je v letih 1977 in 1978 izdelala vrsto predlogov standardov, v glavnem prirejenih in standardov ISO in priporočil IEC, nekaj pa tudi iz zahodnonemških standardov DIN in angleških standardov BS. Predlogi standar­ dov so bili leta 1978' v javni razpravi, šele leta 1982 pa je v Uradnem listu SFRJ, št. 14, izšel pravilnik o jugoslovanskih standardih s področja akustike v gradbeništvu, ki je v celoti zamenjal, razširil in dopolnil pravilnik iz leta 1970. Novi pravilnik predpisuje 24 standardov, ki so razen treh, obvezni v celoti. Po vsebin jih lahko razdelimo v 6 skupin. Pet standardov predpisuje zahteve za merilne instrumente in laboratorije, tri­ je pa izraze in definicije, referenčne vrednosti nivo­ jev v akustiki in obliko diagramov za prikazovanje akustičnih veličin. Dvanajst standardov predpisuje načine meritev raznih akustičnih veličin v labora­ toriju in na terenu. Dva standarda predpisujeta standardne vrednosti za oceno zvočne izolirnosti in metodo za izražanje zvočne izolirnosti z enim številom. En standard obravnava prostorsko aku­ stiko, in sicer akustično kvaliteto majhnih in sred­ nje velikih prostorov, eden pa tehnične zahteve za projektiranje in gradnjo zgradb. Standardi so zelo obširni, tako da na tem mestu ni mogoče navesti vseh sprememb in novosti, ki jih prinašajo. Opozo­ rili bomo le na bistvene razlike med pravilnikom iz leta 1970 in novimi standardi. Nekaj standardov je popolnoma novih in s sta­ rim pravilnikom nimajo vsebinske zveze. Tako so prvič predpisane zahteve za natančnost akustičnih meritev, na novo pa so uvedene tudi nekatere me­ ritve in postopki za določanje akustičnih veličin, ki v starem pravilniku sploh niso bile omenjene. Novi standardi omogočajo tudi meritve zvočne izolirno­ sti oken in fasadnih sten na zgradbah, kar je bilo po starem pravilniku mogoče samo v laboratoriju. Nove so tudi zahteve po akustični kvaliteti majhnih in srednje velikih prostorov. Za gradbenike — projektante in izvajalce — je najpomembnejši standard JUS U.J6.201. z naslovom Tehnične zahteve za projektiranje in gradnjo zgradb. V bistvu ta standard zamenjuje 3. in 4. člen starega pravilnika, uvaja pa tudi nekaj novosti. Medtem ko so bile v prvilniku iz leta 1970 zgradbe razdeljene v 4 kategorije, je v novem standardu 7 kategorij zgradb: — stanovanjske in stanovanjsko-poslovne zgradbe, — poslovne zgradbe, — restavracije, kino dvorane, plesne dvorane, delavnice in podobno, ki mejijo na stanovanja ali tuje poslovne prostore, — hoteli, moteli in podobno, — bolnišnice in podobno, — sole in podobno, — ustanove za predšolske otroke. V omenjenem standardu so tudi prvič predpi­ sane maksimalne dovoljene ravni hrupa v bivalnih prostorih (bolniških in hotelskih sobah, učilnicah, predavalnicah). Pri tem pa moramo omeniti še naš republiški odlok o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bival­ nega okolja ter za bivalne prostore (Uradni list SRS, št. 29/80). Ta odlok prav tako predpisuje naj­ višje dovoljene ravni hrupa v bivalnih prostorih, vendar so te ravni nekoliko drugačne od tistih, ki so predpisane v standardu. Vsekakor bo potrebno te razlike uskladiti. Standard JUS U.J6201. prinaša tudi novosti v zvezi z zvočno izolirnostjo oken. Pravilnik iz leta 1970 je predpisoval zvočno izolirnost oken glede na namembnost zgradbe, ne da bi upošteval ravni hrupa v okolici zgradbe, nov standard pa prepu­ šča odločitev o zvočni izolirnosti oken projektan­ tom. Seveda pa je pri tej odločitvi treba upoštevati dovoljene ravni hrupa v bivalnih prostorih in hrup v okolici zgradbe. Novi jugoslovanski standardi o gradbeni aku­ stiki pomenijo v primerjavi s prejšnjimi pravilniki velik napredek, saj v načelu zagotavljajo razmero­ ma dobro zvočno zaščito. Priznati pa moramo, da povzročajo projektantom, še bolj pa izvajalcem tu­ di precej težav. Prvim zato, ker so z njimi premalo seznanjeni (večina pri projektiranju upošteva še kar stare pravilnike), drugim pa, ker zahtevajo bolj natančno in strokovno izvedbo. Težave pa so tudi v tem, ker na našem tržišču še ni nekaterih dovolj kakovostnih izdelkov, ki jih je treba po zahtevah novih standardov vgraditi na zgradbe. To so pred­ vsem izdelki stavbnega pohištva (okna, vrata), ka­ terih zvočna izolirnost še ne ustreza vsem zahte­ vam. Preiskave zvočne zaščite novozgrajenih zgradb, ki smo jih v okviru zahtev za uporabno dovoljenje izvršili v zadnjem času, so pokazale, da je le okrog 35 °/o zgradb popolnoma ustrezalo zahtevam. Z ana­ lizo rezultatov teh preiskav smo tudi ugotovili, da je več kot polovica pomanjkljivosti izvirala že iz projektov. Naj pogostejše so bile naslednje: nepra­ vilna zasnova ločilnih konstrukcij, neustrezna raz­ poreditev prostorov (kopalnice, toplotne postaje, jaški za dvigala in drugi hrupni prostori, ki so mejili na bivalne prostore) in nekateri detajli, ki v projektih niso bili rešeni, so pa za zvočno zaščito bistvenega pomena. Tudi zaščita zgradb pred hrupom okolice us­ treza zahtevam le delno. Posebno problematična je v primerih, ko zgradbe stojijo v izjemno hrupnem okolju ali pa so nove ceste (npr. obvoznice) spelja­ ne skozi naseljene predele, neposredno ob zgrad­ bah. Ker aktivna protihrupna zaščita v takih pri­ merih praktično ni izvedljiva, preostane samo še pasivna zvočna zaščita bivalnih prostorov, ki pa še dodatno podraži gradnjo. Vsekakor se je treba ta­ kim primerom izogniti že z ustrezno urbanistično zasnovo bivalnega okolja. Naj na koncu še enkrat poudarimo, da naši predpisi o zvočni zaščiti sicer zagotavljajo zadovo­ ljivo zaščito pred hrupom, z doseženo zvočno za­ ščito naših zgradb pa nikakor ne moremo biti za­ dovoljni. Da bi bila kakovost zvočne zaščite zgradb v bodoče večja, predlagamo, razen ugotovitev in priporočil, ki so navedeni v zaključku in veljajo za celotno področje gradbene fizike, še naslednje smernice. Določila in zahteve predpisov s področja zvoč­ ne zaščite je treba upoštevati že v fazi načrtovanja zgradb kakor tudi bivalnega okolja. Zato morajo biti projektanti in urbanisti dovolj dobro seznanje­ ni*z vsemi predpisi, ki urejajo zvočno zaščito zgradb in okolja. Vsi gradbeni elementi in konstrukcije, ki se uporabljajo v gradbeništvu, morajo imeti ateste o ustreznosti zvočne zaščite. Za nove materiale in konstrukcije pa je treba ustreznost zvočne zaščite najprej ugotoviti s preiskavami v laboratoriju in jih šele potem vgrajevati na zgradbe. Poostriti je tre­ ba nadzor nad izvedbo gradbenih del in če je po­ trebno kontrolirati zvočno zaščito že med gradnjo, saj je sanacija potem, ko je zgradba gotova, mnogo dražja. In končno je treba kontrolo zvočne zaščite novozgrajenih zgradb, ki je po zahtevah naših predpisov obvezna, razširiti tudi na tista področja v naši republiki, kjer se sedaj še ne izvaja. Zaščita objektov pred navlaževanjem UDK 699.82 PETER 2ARGI Navlaževanje gradbenih konstrukcij in njihovih elementov je zelo pogost pojav. Posledice navlaže- vanja se kažejo v obliki najrazličnejših poškodb, ki lahko onemogočajo normalno funkcioniranje pro- strov objekta, mnogokrat pa celo spremenijo os­ novna svojstva konstrukcije ali njenih elementov. Vzrokov za pojav navlaževanja je precej, od­ visni pa so največkrat od načina izvedbe posamez­ nih delov konstrukcije ali pa od poškodb, ki se na njih pojavijo med gradnjo objekta in kasneje. V splošnem pa vzroke za navlaževanje vedno povzročata dva osnovna dejavnika: — prodiranje atmosferske ali talne vode (vla­ ge), — kondenzacija vodne pare. Različne možnosti prodiranja vode v gradbeno konstrukcijo preprečujemo s tem, da na potrebnih mestih vgrajujemo hidrozaščitne elemente in da tudi posamezne elemente konstrukcije izdelamo in vgradimo tako, da ne bodo prepuščali vode. Hidrozaščito konstrukcije opredeljujeta dva pojma: — neprepustnost za vodo in — vodotesnost, odvisno od tipa konstrukcije in smisla vpliva vode oziroma vlage na konstrukcijo. Vodotesnost konstrukcije omogočajo najrazlič­ nejše hidroizolacije, neprepustnost za vodo pa kri­ tine, izdelane z različnimi strešniki in pločevinami, vgrajenimi z nevodotesnimi spoji na predpisanih naklonih strešin. Pri protikondenzacijski zaščiti ne gre za ana­ logijo pojmov neprepustnost in tesnost, ampak le za stopnjo prepustnosti za vodno paro, ki jo je z ustrezno zasnovo konstrukcije treba doseči, da ne bi v konstrukciji oz. v njenih slojih prišlo do konden­ zacije pare — torej do vlaženja konstrukcije. Pri tej problematiki je področje zaščite pred navlaže­ vanjem v tesni povezavi s termodifuzijskimi aspekti gradnje oziroma izvedbe konstrukcije. V naši tehnični regulativi je področje zaščite pred navlačenjem zajeto v pravilniku o tehnič­ nih ukrepih in pogojih za dovrševalna dela v stav­ barstvu (Uradni list SFRJ, št. 49/1970), kjer so po­ leg splošnih pogojev obravnavani tudi posebni po­ goji zaščite, in sicer za strehe, fasade in obodne zi­ dove, okna, zunanja in balkonska vrata in druge zunanje odprtine. Za stanovanjske objekte in ob­ jekte družbenega standarda je v tem pravilniku zahtevana tudi vodotesnost podov v »mokrih« pro­ storih. Kar zadeva vodotesnost oken in balkonskih vrat so podrobnejše zahteve v smislu kvalitete teh elementov podane v standardu JUS U.E8.193/1980. Avtor: Peter Zargi, dipl. inž. arh, ZRMK, TOZD Inštitut za gradbeno fiziko in sanacije Za projektiranje in izvajanje streh obstaja pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za naklo­ ne strešin (Uradni lsit SFRJ, 26/1969), v katerem so zajete hidroizolacije in različne vrste kritin. Na­ tančnejša navodila za projektiranje in izvajanje hidroizolacij streh so podana v pravilniku o teh­ ničnih ukrepih in pogojih za ogljikovodikove hi­ droizolacije streh in teras (Uradni list SFRJ, št. 26/1969). Na področje zaščite objektov pred navlaževa- njem posega tudi standard JUS U.F2.024/1980 — Tehnični pogoji za izvajanje izolacijskih del na ravnih strehah, vendar v veliki meri presega pod­ ročje izvajanja izolacij in bi ga zato morali upo­ rabljati tudi projektanti. Natančnejših navodil oziroma predpisa o za­ ščiti konstrukcij, ki so izpostavljene talni vlagi in talni vodi, pri nas nimamo. Prav tako ne obstajajo predpisi o zaščiti zidov (fasad) pred navlaževanjem z atmosfersko vodo. Splošno določilo »zavarovanje pred vlago« je opisano v 20. členu pravilnika o mi­ nimalnih tehničnih pgojih za graditev stanovanj (Uradni list SFRJ, št. 45/1967). Po določilih tega čle­ na morajo biti vsi prostori v hiši ne glede na nji­ hov namen zavarovani pred vodoravnim in nav­ pičnim prodiranjem vlage kot tudi pred padavinami in talno vodo. Zahteve po termodifuzijskih karakteristikah obodnih konstrukcij zgradb, povezane s proble­ matiko pojavov kondenzacije vodnih par, so po­ dane v standardu JUS U.J5.600/1980 (toplotna teh­ nika v gradbeništvu). Poleg navedenega obstaja tudi vrsta standar­ dov, ki predpisujejo kakovost posameznih proizvo­ dov s področja elementov hidrozaščite objektov-bi- tumenski proizvodi in strešne kritine. Veliko omenjenih predpisov je v marsičem precej površno ali pa pomanjkljivo izdelanih. V njih mnogokrat zasledimo zahteve, ki v tehničnem smislu niso povsem sprejemljive in pravilne. Prav to je mnogokrat vzrok, da določena konstrukcija ni pravilno zaščitena pred navlaževanjem, da je vča­ sih celo nezaščitena ali pa, da se na zaščiti pričnejo pojavljati poškodbe. Vsekakor pa za probleme na področju hidro­ zaščite objektov ne moremo kriviti le pomanjklji­ vosti v predpisih. V veliki meri so za pojav proble­ mov krivi nestrokovna izvedba zaščite, nekvalite­ ten material kot tudi tehnično oporečna projektna rešitev. Pogosto je prisotna tudi kombinacija vseh naštetih možnosti, kar je seveda naj hujše. Problemi navlaževanja so lahko opazni na raz­ ličnih delih objekta. Pretežno se z njimi srečuje­ mo pri ravnih strehah, poševnih strehah in pri pod­ zemnih delih objektov. Zatekanje vode v konstruk­ cije ravnih streh se v zadnjem času pojavlja tako pogosto, da ravna streha v splošnem postaja tarča številnih kritik in negodovanj, tako investitorjev kot tudi izvajalcev. Vendar je z gotovostjo možno trditi, da pri poševni strehi, predvsem tisti z blažjimi nakloni, prav tako lahko prihaja do raznih problemov v smislu navlaževanja. Pri uvajanju novejših postopkov gradnje ob­ jektov, predvsem pri montažnih konstrukcijah zgradb, se načinom izvedbe zaščite pred navlaževa­ njem mnogokrat premalo posvečamo. Gre namreč za različne neusklajenosti med posameznimi ele­ menti konstrukcije in materiali hidrozaščite. Pojavi navlaževanja objektov največkrat pov­ zročajo precejšnjo gospodarsko škodo. Saniranje poškodb oziroma odpravljanje vzrokov za nasta­ nek navlaževanja je mnogokrat težavno in poveza­ no z velikimi stroški. Problematika zaščite objektov pred navlaže­ vanjem je precej široka in zahteva podrobno poz­ navanje tovrstnega projektiranja in tehnologije vgrajevanja materialov. Odprtih vprašanj na tem področju je še veliko, tako pri nas kot tudi v teh­ nično bolj razvitih državah. Tej tematiki bi morali posvetiti več pozornosti. Potrebno bi bilo ustrezno popraviti obstoječe pred­ pise in izdelati manjkajoče, proizvajati čim več visokovrednih materialov, preprečiti bi morali vse večje nihanje kakovosti proizvodov, več časa posve­ titi projektiranju hidrozaščite objektov in bolje usposabljati izvajalce končnih del s tega področja. *1 Zaključki Gradbena fizika je mlada veja, ki pri nas kljub prizadevanju nekaterih posameznikov in ne­ katerih ustanov še ni uspela pridobiti mesto, ki ji pripada. V praksi se zato pojavlja vrsta težav teh­ nične, zdravstvene in ekonomske narave, ki povzro­ čajo pri uporabnikih zgradb nezadovoljstvo in me­ čejo senco na celotna prizadevanja v graditeljstvu. Menimo, da bo potrebno za izboljšanje stanja takoj pričeti z naslednjimi aktivnostmi: 1. Na vseh stopnjah izobraževalnega sistema v graditeljstvu naj se gradbena fizika vključi v pro­ gram šolanja med ključne predmete. Kadru, ki dela na področju gradbene fizike, naj se zagotovi sprem­ ljanje razvoja v razvitejših deželah. Strokovno in drugo javnost naj se na vse možne načine informi­ ra o pomenu gradbene fizike. 2. Za raziskovalno problematiko, ki jo glede na naše specifične pogoje ni mogoče razrešiti na pod­ lagi izkušenj v razvitem svetu, naj se izdela enoten in celovit raziskovalen program (za vsako vejo gradbene fizike posebej). Raziskovalni program naj se izvede koordinirano z razpoložljivimi združeni­ mi raziskovalnim kadri in razpoložljivo združeno raziskovalno opremo. Za izvajanje programa naj se uredi združevanje sredstev. 3. Na podlagi znanja in rezultatov raziskoval­ nega dela naj se za posamezna področja gradbene fizike izdelajo manjkajoči predpisi, obstoječi pa naj se posodobijo. Za projektante in izvajalce naj se iz- delajo podrobna navodila za projektiranje in izva­ janje, ki bodo temeljila na veljavnih predpisih. Zagotovi naj se spoštovanje veljavnih predpisov v vseh jazah nastanka zgradbe. Izboljša naj se tudi nadzor pri izvajanju zgradb. 4. Proizvajalci gradbenih materialov naj za svoje materiale razvijajo sisteme, ki bodo poleg pogojev glede nosilnosti ustrezali tudi vsem grad- beno-jizikalnim pogojem. Reklamira naj se le raz­ vite in preverjene sisteme. Izboljšanje kakovosti gradbenih materialov 1.0 Uvod Pogledi na kakovost gradbenih materialov in konstrukcij so zelo različni in predvsem tudi zelo subjektivnu Uporabnik konstrukcije ima o kako­ vosti drugačno predstavo kot pa projektant ali izva­ jalec del. Kriteriji, na osnovi katerih posamezni udeleženec v procesu graditve presoja ustreznost nekega materiala in končno kakovost konstrukcije, imajo namreč izrazito subjektivne komponente. Be­ seda »konstrukcija« pomeni v tej zvezi vse vrste zgradb: visoke, prometne (ceste, mostove, železnice), vodne in druge. S tehničnega vidika, ki je pri tem edini lahko objektiven, je kakovost konstrukcije (ta vsebuje tudi materiale) definirana z njeno varnostjo, upo­ rabnostjo in trajnostjo. Varnost je sposobnost konstrukcije, da vzdrži obtežbe in druge vplive v času graditve in korišče­ nja. Uporabnost je sposobnost konstrukcije, da iz­ polnjuje tudi druge pogoje za normalno izkorišča­ nje (deformacije, razpoke, propustnost posod, vi­ bracije, izvedba izolacij). Trajnost je sposobnost konstrukcije, da ne utrpi poškodb v za material neugodnih in agresivnih okoljih. Varnost in do neke mere uporabnost se običaj­ no obdelata v projektu, v skladu s pravili za dimen­ zioniranje in drugo tehnično regulativo; element trajnosti pa je zelo pogosto zapostavljen in se mu ne posveča dovolj pozornosti niti v fazi projektiranja niti med izvedbo. Prizadevanja za izboljšanje kakovosti gradbe nih materialov in konstrukcij v razmerah gospo­ darske stabilizacije bi bilo treba usmeriti v to, da bodo zgrajene konstrukcije ustrezale vsem trem pogojem za kakovost. Objekti bodo potem bolj trajni in bo zato manj popravil in sanacij, možna bo bolj ekonomična zasnova konstrukcij, naročnik (kupec) pa bo dobil dogovorjeno in plačano kako- Avtor: Jaš Žnidarič, dipl. inž. gr., ZRMK enota v Mariboru, Gorkega 1 in konstrukcij JA S ŽN IDARIČ vost in ne le t. i. uporabno kakovost, ki sicer še zadovoljuje predvidene potrebe oz. namene. Uporabna kakovost je v naših razmerah zelo pogosta, kajti proizvajalci materialov in izvajalci gradbenih del iščejo rezerve in prihranke v tem, da uporabljajo ali vgrajujejo manj kvalitetne in zato cenejše komponente, in da poenostavljajo teh­ nološke postopke, kar pa več ne zagotavlja zahte­ vane kakovosti. Na drugi strani pa so kupci prisilje­ ni vzeti tudi manj kakovostne materiale (izdelke), zlasti če so na trgu deficitarni; investitorji pa odda­ jo dela tudi manj kvalitetnim izvajalcem, kadar ti nudijo boljše kreditne pogoje. Skrb za kakovost konstrukcije se pogosto osre­ dotoči na opravljanje določenih kontrolnih postop­ kov in preiskav) pri proizvodnji materialov in na bolj ali manj skrbno nadzorstvo med samo gradnjo konstrukcije. Dejansko pa je kakovost konstrukcije v zelo veliki meri odvisna tudi od zahtev, ki jih mora definirati investitor takoj ko se odloči za gradnjo, in od pravilnosti projekta, sama trajnost pa od postopkov pri vzdrževanju objekta. Smatra se, da imajo odločitve investitorja in rešitve pro­ jektanta približno 50% vplive na končno kakovost, postopki med izvajanjem del 25 %, kakovost upo­ rabljenih materialov in način vzdrževanja pa sku­ paj 25 %. Intenzivnost kontrole v posameznih fazah gradnje pa je v praksi prisotna v obratnem vrstnem redu. Na večjih in zahtevnih objektih, kjer v proce­ su graditve sodeluje večje število nosilcev aktivno­ sti je možno kakovost konstrukcje zagotoviti le s celovito in sistematično dejavnostjo v vseh fazah nastajanja konstrukcije. To velja zlasti za večje javne in družbene objekte, kakor tudi za tiste vrste objektov, ki bi lahko resneje ogrozili okolje. Dejavnost zagotavljanja kakovosti se je v svetu razvila v zadnjih 20 letih. Pristopi so bili različni, zadnji dve leti pa so opazna stremljenja za poeno­ tenje koncepta. V ta namen je leta 1981 izdal priporočila skupni odbor CEB, CIB, ECCS, FIP, IABSE, IASS, RILEM. Leta 1983 pa je CEB v svo­ jem Bulletin d’information No 157 objavil poročilo: Kontrola kakovosti in zagotavljanje kakovosti pri betonskih konstrukcijah. Pri nas izvajamo nekatere elemente zagotavlja­ nja kakovosti (priprava tehničnih pogojev, kontrole projektov, kontrole kakovosti materialov) zlasti na večjih objektih infrastrukture in hidrogradenj. S kompleksnim sistemom zagotavljanja kakovosti pa smo se srečali pri gradnji JE Krško. Po sprejeti definiciji predstavlja zagotavljanje kakovosti sklop načrtovanih in sistematičnih de­ javnosti, ki potekajo skozi celoten proces graditve nekega objekta, s katerimi se pridobi primerno za­ nesljive dokaze, da se bo konstrukcija med kori­ ščenjem ponašala zadovoljivo. 2.0 Koncept in elementi sistema za zagotavljanje kakovosti Proces graditve sestoji iz pet glavnih faz, v te­ ku katerih je treba opraviti naslednjih pet osnovnih nalog: — sprejemanje temeljnih odločitev, — projektiranje, — proizvodnja gradbenih materialov, — izvajanje gradbenih del, — vzdrževanje gotove konstrukcije. U P O R A B N I K Vsaka od navedenih faz sestoji iz večjega ali manjšega števila aktivnosti. Za vsako od navedenih nalog pa so odgovorni različni nosilci dejavnosti: investitor, projektant, proizvajalec gradbenega ma­ teriala, izvajalec gradbenih del, upravljalec objekta. Za zagotovitev kakovosti se morajo vse tiste aktivnosti, ki imajo bistven vpliv na ponašanje konstrukcije, izvajati v skladu z naslednjimi izhodi­ šči: — temeljiti morajo na jasno definiranih zahte­ vah za kakovost, ki morajo upoštevati pogoje gradnje in okolja, v katerem se konstrukcija nahaja, — izvajati jih morajo strokovno usposobljeni ljudje, v skladu s predhodno izdelanimi načrti in v posebnih primerih, po pismenih navodilih, — izvajanje je treba sistematično kontrolirati. Človeški faktor je zelo pogost vzrok za neu­ strezno kakovost materialov in izvedenih del, po­ rušitve konstrukcij in ekološko škodo. Zato je stra­ tegija za izključitev ali vsaj zmanjšanje njegovega vpliva bistvena sestavina pravil za zagotavljanje kakovosti. Ugotovljeno je, da na kakovost kon­ strukcije vplivajo predvsem naslednji elementi člo­ veškega faktorja: strokovna usposobljenost in zna­ nje, motiviranost za kakovostno izvrševanje nalog, informiranost in ustrezni delovni pogoji. Sistem zagotavljanja kakovostig sestoji torej iz naslednjih elementov: a) tehničnih zahtev za kakovost, b) organizacije zagotavljanja kakovosti, c) kontrole postopkov in kakovosti. Za katera dela pri gradnji objekta oz. za katere sestavne dele objekta naj se kakovost zagotavlja v skladu s tem konceptom in v kakšnem obsegu naj se posamezne aktivnosti za zagotovitev kakovosti načrtujejo, je odvisno od pomembnosti, velikosti in kompliciranosti konstrukcije, oz. od škode, ki lahko nastane na objektu ali v njegovi okolici, če kon­ strukcija ne bi bila dovolj varna, uporabna in traj­ na; poleg tega pa še od številnosti nosilcev aktivno­ sti v procesu graditve. 2.1 Tehnične zahteve za kakovost Tehnične zahteve se smatrajo za temeljno odlo­ čitev v zvezi z gradnjo konstrukcije, zato morajo biti sprejete v prvi in drugi fazi graditve. Vsebu­ jejo predvsem posebne (specifične) zahteve za po­ našanje oz. končno kakovost konstrukcije (perfor­ mance requirements), v katerih je treba upoštevati predvidene pogoje gradnje in koriščenja konstruk­ cije, vplive okolja na konstrukcijo, kakor tudi vpliv in posledice konstrukcije za okolico. Tehnične za­ hteve se podajo v projektni nalogi oz. v tehničnih pogojih za gradnjo objekta. 2.2 Organizacija zagotavljanja kakovosti Organizacija zagotavljanja kakovosti se obdela v načrtu za zagotovitev kakovosti, s tem da se: a) točno opredelijo dolžnosti in jasno razmejijo odgovornosti nosilcev osnvnih dejavnosti (investi­ torja, projektanta, izvajalca del) in posameznih ak­ tivnosti; te morajo poznati vsaj tisti udeleženci v procesu graditve, ki s posameznimi nosilci aktivno­ sti neposredno sodelujejo; velja pravilo, da ena oseba lahko opravlja več aktivnosti, vendar sme biti za vsako aktivnost, in za usklajevanje dveh ak­ tivnosti odgovorna le ena oseba; b) postavijo zahteve za strokovno usposoblje­ nost nosilcev nalog in aktivnosti; c) obdela sistem komuniciranja, tj. način pre­ toka informacij in vseh vrst dokumentacije; d) predvidi, katere aktivnosti in postopki (ope­ rativni, kontrolni in tudi administrativni) se mora­ jo izvajati po pismenih navodilih, opomnikih ali kontrolnih listah; na ta način pravilna in kakovost­ na izvedba ni odvisna od naključne usposobljenosti in znanja udeležencev v procesu graditve; t. i. formalizirane dejavnosti kot so npr. postopki za kroženje dokumentacije, podrobni opisi delovnih in kontrolnih postopkov, detajlni načrti kontrole, sce­ narij nevarnosti in slično, se v popolnosti izvedejo le na zelo zahtevnih in za okolje nevarnih objektih, kot so jedrske elektrarne ali nekateri objekti ke­ mične industrije; e) za zelo zahtevne objekte predpiše program izobraževanja za opravljanje funkcij zagotavljanja kakovosti. Služba za zagotavljanje kakovosti, ki jo na ob­ jektu organizira izvajalec del, mora biti popolnoma neodvisna od operativnega vodstva gradnje, in od­ govorna na višjo raven odločanja v delovni organi­ zaciji. Delovati mora samostojno, avtoritativno mora odločati o kakovosti in dajati iniciativo za reševanje problemov v zvezi s kakovostjo. 2.3 Kontrola postopkov in kakovosti 2.3.1 Splošno Kontrola postopkov in kakovosti se mora izva­ jati v vseh fazah graditve objekta. Njen obseg je odvisen od posledic, ki jih lahko ima za kakovost konstrukcije neugotovljeno odstopanje od postav­ ljenih zahtev, kakor tudi od stroškov kontrole. Namen kontrole je, da se: — zagotovi sprejemljiva kakovost projekta, materialov, proizvodov in izvedbe del; — pravočasno in dovolj zanesljivo odkrijejo napake, zaradi katerih bi lahko bila ogrožena kon­ čna kakovost konstrukcije. 2.3.2 Nosilci in metode kontrole 2.3.2.1 Kontrola izvajalca dejavnosti a) Samokontrola — vsak posameznik mora, v okviru lastnega znanja in usposobljenosti, preveriti svoje delo, izdelke in informacije, preden jih posre­ duje naprej b) Interna kontrola — organizira in opravlja se v okolju, kjer se naloge in aktivnosti izvajajo; obseg in vsebina sta običajno določena s standardi, pravilniki in tehničnimi pogoji; c) Neodvisna interna kontrola — deluje v oko­ lju, kjer se izvajajo naloge in aktivnosti, vendar je organizacijsko povezana in odgovorna na višjo ra­ ven odločanja; na ta nčin se poveča objektivnost kontrole in zagotovi boljša informiranost o kako­ vosti na tistih organizacijskih ravneh izvajalca de­ javnosti, ki lahko vplivajo na izboljšnje kakovosti. 2.3.2.2 Kontrola naročnika (investitorja) Ta mora zagotoviti pravilno, popolno in učin­ kovito izvajanje predpisanih kontrolnih dejavnosti v vseh fazah procesa graditve; predvsem je zadol­ žena za izvajanje kontrolnih dejavnosti, ko se izvrši prenos odgovornosti med dvema izvajalcema nalog (vogali peterokotnika na sl. 1), na osnovi katerih se dokazuje kakovost del oz. proizvodov iz predhod­ ne faze. 2.3.2.3 Neodvisna (eksterna) kontrola Izvaja jo neodvisna organizacija ali institucija, z namenom da: a) opravlja kontrolne dejavnosti v imenu in za račun naročnika (investitorja); b) preverja interno kontrolo proizvajalca ma­ teriala in po posebnem pooblastilu državnega orga­ na potrjuje (atestira) doseženo kakovost materiala ali izdelka. 3.0 Kontrola kakovosti v procesu graditve 3.1 Kontrola projektne dokumentacije Cilj te kontrole je, da se preveri ali: — projektirana konstrukcija ustreza namenu, — so upoštevane vse zahteve za končno kako­ vost (varnost, uporabnost, trajnost), — je konstrukcija zasnovana ekonomično, — so upoštevani veljavni predpisi oz. pravil­ niki, — je konstrukcija z načrti jasno in nedvoumno predstavljena za izvajanje. Za zahtevne projekte je nujna eksterna kon­ trola v drugi projektni organizaciji, ki ima za takš­ no dejavnost pooblastilo pristojnega organa. Po po­ trebi se lahko angažirajo še specializirani inštituti. Dela se smejo izvajati le na osnovi načrtov, ki jih je potrdil pregledovalec (to velja posebej za na­ črte sprememb). 3.2 Kontrola kakovosti materialov Kontrola kakovosti materialov sestoji iz dveh ločenih delov: — kontrole proizvodnje (tekoče kontrole), — kontrole skladnosti s tehničnimi zahtevami (dokazne kontrole). 3.2.1 Kontrola proizvodnje Temeljni cilji kontrole proizvodnje, za katero je pristojen (in zainteresiran) proizvajalec materiala je, da se: — na najbolj ekonomičen način zadovoljijo tehnične zahteve za kakovost, — s pomočjo hitrih in enostavnih meritev in enostavnega vrednotenja le-teh (npr. s kontrolnimi kartami) pridobijo: a) povratne informacije za krmiljenje proiz­ vodnje, predvsem za zagotovitev enakomerne ka­ kovosti, b) dovolj zanesljiva jamstva, da bo material oz. izdelek ustrezal zahtevam, Kontrola proizvodnje običajno vsebuje nasled­ nje aktivnosti: — indentifikacijo sestavin, tj. preiskave mate­ rialov, ki se uporabljajo pri proizvodnji, — kontrolo proizvodnih naprav, — kontrolo laboratorijske opreme, — predhodne preiskave proizvoda, — tekoče preiskave za krmiljenje proizvodnje in preverjanje dosežene kakovosti končnega proiz­ voda. 3.2.2 Kontrola skladnosti s tehničnimi zahtevami Kontrola skladnosti je namenjena kakovostne­ mu prevzemu proizvodnega materiala ali proizvoda kot dokaz porabniku (običajno izvajalcu gradbenih del), da material ustreza tehničnim zahtevam za ka­ kovost. Ta kontrola se opravi z vrednotenjem preiskav tistih lastnosti materiala, ki so karakteristične za njegovo končno kakovost. Iz praktičnih in ekonomskih razlogov je prev­ zem treba izvršiti na podlagi omejenega števila me­ ritev; zato o ustreznosti tiste količine materiala, ki je predmet presoje in na katero se nanašajo meritve (lot, partija), ni možno soditi s polno gotovostjo, ampak se zavestno presoja le z določenim odstot­ kom verjetnosti oz. tveganja. Pri prevzemu se partija materiala ali proizvodov, na osnovi kriteri­ jev za prevzemanje, sprejme ali zavrne. Določi se tudi postopek za naknadni dokaz kakovosti. Kontrola skladnosti je v pristojnosti prevzem­ nika (naročnika, investitorja) materiala. Kolikor je kontrola proizvodnje že preverjena s strani neod­ visne institucije se dokazni postopek lahko poeno­ stavi. 3.3. Kontrola izvajanja del Interna kontrola (v načelu naj bo neodvisna) zajema: — kontrolo dostavljenih materialov (vizualna identifikacija + preiskave), — nadzorstvo med operativnim izvajanjem del po postavkah, ki so navedene v programu kontrole oz. v kontrolnih listinah. Nadzorna služba naročnika, v skladu v svojo pristojnostjo, skrbi za pravilno izvajanje kontrolnih dejavnosti s strani izvajalca del. 3.4 Kontrola vzdrževanja konstrukcije Za kontrolo vzdrževanja konstrukcij ni pravil­ nikov ali smernic, kljub temu da okoli 5 °/o poru­ šitev izvira iz neprimernega vzdrževanja. Izjema je opazovanje visokih pregrad. Upravljalec objekta bi moral redno pregledova­ ti vsaj tiste dele objekta, od katerih so najbolj od­ visni varnost, uporabnost in trajnost konstrukcije (npr. kabli prednapetih konstrukcij, ležišča mostov) in redno skrbeti za nujna vzdrževalna dela. Pogo­ stost pregledov je odvisna od agresivnosti okolja, lastnosti in kakovosti vgrajenih materialov in mož­ nih posledic, če bi konstrukcija odpovedala. 4.0 Priporočila za izboljšanje kakovosti kon­ strukcij Bistveno boljšo kakovost gradbenih materialov in konstrukcij bi pri nas dosegli z naslednjimi ukre­ pi in družbenimi akcijami: 1. Jasno postavljene zahteve za končno kako­ vost konstrukcije naj postanejo sestavni del pro­ jektne dokumentacije za vse pomembnejše gradnje: poleg objektov infrastrukture in hidrogradnje tu­ di za stanovanjsko gradnjo (usmerjeno in za trg), za velike industrijske in poslovne objekte, ter za vse tiste objekte, kjer obstoji nevarnost za onesna­ ževanje okolja. To bi lahko uresničili skozi postopek presoje o družbeni upravičenosti investicije. 2. Za vse zahtevne projekte naj bi se z zako­ nom o graditvi objektov predpisala eksterna kon­ trola projekta. To se ne sme smatrati kot omejeva­ nje ustvarjalne svobode projektanta, ampak kot pravica in dolžnost naročnika, da v smislu koncepta o zagotavljanju kakovosti, pred prevzemom preveri kakovst izdelka. To je tudi v duhu dobrega gospo­ darjenja z družbenimi sredstvi, ker se pri kontroli ne ugotavljajo samo formalne in strokovne napake, ter popolnost projekta, ampak tudi ekonomičnost projektne rešitve. 3. Investitorsko kontrolo bi morali izvajati do­ sledno, v skladu z opisanimi nalogami in cilji te dejavnosti ter v smislu določil Zakona o graditvi objektov. 4. Upravljalce objektov naj se s posebnim pra­ vilnikom zadolži za redno pregledovanje tistih de­ lov objekta, od katerih so najbolj odvisni varnost, trajnost in uporabnost konstrukcije. 5. Dopolnilno izobraževanje in izmenjava izku­ šenj je pomemben element za izboljšanje kakovosti materialov in konstrukcij. Zato bi bilo koristno: a) spodbujati objavljanje izkušenj in dosežkov pri strokovnem delu; b) dogovoriti se za redno prirejanje seminar­ jev s posamezniK ožjih strokovnih področij, na ka­ terih bi imeli strokovnjaki iz prakse priliko obno­ viti in poglobiti strokovno znanje, dobiti informa­ cije o novih dognanjih doma in v svetu, izmenjati izkušnje, ter se spoznati z načeli zagotavljanja ka­ kovosti; c) na visokih šolah podati osnove o zagotovitvi kakovosti konstrukcij; slušatelji bi tako najbolj ne­ posredno spoznali praktični pomen pridobljenih teoretičnih znanj. Primerno mesto za takšne dejavnosti je lahko ZRMK v sodelovanju z obema slovenskima univer­ zama in združenim delom gradbeništva in industrije gradbenega materiala. Za uresničitev teh nalog bo seveda potrebno nekoliko spremeniti dosedanje navade in pojmova­ nja. V razmerah gospodarske stabilizacije pa se bo temu težko izogniti. Porazdelitev kritične in porušne obremenitve in določitev faktorja pokljivosti UDK 624.044+620.179.16 MILENKO REBIC Izvleček Med obremenjevanjem vzorcev betona smo za­ sledovali akustično emisijo (AE) in čas preleta ultra­ zvočnega impulza. Kritično obremenitev tj. obremenitev, pri kateri se začenjajo notranje poškodbe preizkušancev, smo dolo­ čili iz diagramov odvisnosti akustične emisije od ob­ remenitve (a) in diagramov odvisnosti časa preleta ul­ trazvočnega impulza od obremenitve. Razmerje med kritično (crc) in porušno obreme­ nitvijo ( porušne obre­ menitve. Po L Hermite (2) se te poškodbe začenja­ jo pri obremenitvah, ki dosežejo 50 do 60 % poruš­ ne vrednosti. Kritične obremenitve so odvisne od sestave, starosti in načina odležavanja betona. Članek obravnava določitev obremenitve, pri kateri pride do poškodb na kolektivu vzorcev iste betonske mešanice. 2. OPREMA IN POTEK EKSPERIMENTA Vzorce smo obremenjevali z univerzalno hid­ ravlično stiskalnico. V odvisnosti od starosti in di­ menzij vzorca smo izbrali eno od štirih razpoložlji­ vih območij obremenitve. Čas preleta ultrazvočnega impulza je merjen z ultrazvočno aparaturo (PUNDIT). Delovna frek­ venca uporabljenih sond je bila 54 kHz. Na sliki 1 a je podana shema za meritve ultrazvočnih im­ pulzov. AE smo detektirali s sondo, ki ima maksimalno pretvorbo ultrazvočnega signala v električnega pri frekvenci 180 kHz. Zaradi boljšega akustičnega sklopa je bila stična površina med vzorcem in son­ do namazana z mastjo. Tako dobljeni električni signal smo peljali prek predojačevalnika, filtra, ojačevalnika, diskriminatorja in merilca aktivnosti SLIKA 1: Blok shema opreme zi izvijin]e mirim: a. Čisi preleta Bltrazvačnepa impulzi; 1 — vzoreCj 2-sondi, 3—PU N DIT: 4— dedatna analogna enoti; 5 zapisovalec, b. Akustična emisije 1 — vzorec; Z— sanda,- 3 — predoja£evalnik; 4 — I i 11 er: 5- ojačat a I ni k: 6—d i s k r i.n in a I o r, 7—ite več; B— z a p i s o v a I e c; SUKA 2 Polak akustična aktivnosti v odvisnosti od pritisnjene napetosti (nejvečje območja š ta tja inilrumintc 10* imp/sok) na zapisovalec. Na svoji poti se signal demodulira in iz oscilirajočega pretvori v uniformirane nape­ tostne impulze, primerne za štetje. Tako priprav­ ljeni impulzi se v merilcu aktivnosti v izbranem času preštejejo in prek analognega izhoda prenesejo na zapisovalec (slika 1 b). Z uporabljeno aparaturo je bilo možno izbrati območja aktivnosti v stopnjah 10, IO2, 103 in 1Ö4 imp/sek, čas, prek katerega se ak­ tivnost ocenjuje pa je bilo možno nastaviti na 0,1, 1 in 10 sekund. 3. VZORCI Pripravili smo 70 kock s stranico 20 cm in 8 kock s stranico 10 cm. Pri obeh vrstah betona smo uporabljali portland cement in rečni agregat. Se­ stave betonov so podane v tabeli 1. Vse kocke s stranico 20 cm in 4 s stranico 10 cm smo negovali v kontroliranih pogojih. Preostale 4 kocke smo po vgrajevanju termično obdelali. 4. REZULTATI MERITEV 4.1. Analiza spektrov AE Na sl. 2 in sl. 3 je podana akustična aktivnost j v odvisnosti od obremenitve (o). Z izbiro ustreznega območja aktivnosti in časa (dt), prek katerega se aktivnost ocenjuje, lahko prika­ žemo potek AE — o kot črtast ali zvezen spekter. Z izbiro območja 10 imp/sek in časa 0,1 sek smo do­ bili črtast spekter (sl. 2), z izbiro območja 104 imp/sek in 0,1 sek pa zvezen spekter (sl. 3), ki je v bistvu ovojnica črtastega spektra. Če abscisno os (a) razdelimo na primerno veli­ ke intervale in zasledujemo število črt, ki padejo v posamezen interval, bomo ugotovili, da je do ob­ remenitve (<7C) večina intervalov praznih. Tudi če so zasedeni, je ta zasedenost pičla in slučajnostna. Šele po tej obremenitvi je praktično vsak interval zaseden in se število spektralnih črt znotraj inter­ vala z naraščajočo zaporedno številko intervala povečuje. To naraščanje traja vse do nestabilne ob­ remenitve (oin), ki je v bližini porušne (or). V pod­ ročju Oiu — or preide črtast spekter v zveznega. Če predpostavimo, da je vsaka črta v diagramu zaradi ene ali več sočasnih razpok v vzorcu, potem sledi, da so poškodbe do kritične obremenitve redke in lokalnega pomena. Nad to obremenitvijo število poškodb stalno narašča in so porazdeljene po ce­ lem preizkušancu. Nad nestabilno obremenitvijo je nastanek poškodb plazovit. Razmerje med kritično in porušno obremenitvijo f = pove, kolik­ šen odstotek porušne trdnosti prenese beton, ne da bi prišlo v njem do pomembnejših poškodb. V od­ visnosti od položaja kritične obremenitve v spektru zavzema faktor pokljivosti (f) vrednosti od 0 do 1. Za duktilne materiale je faktor pokljivosti 0, za krhke pa 1. Iz zveznih spektrov odčitamo kritično obre­ menitev na mestu, kjer odvisnost akustične aktiv­ nosti od obremenitve preide iz konstantno nara­ ščajoče v nelinearno. 4.2. Ultrazvočni spektri Določitev kritične obremenitve je možna tudi iz meritev časa preleta ultrazvočnega impulza. V center nasprotiležečih ploskev preizkušanca, ki sta pravokotni na smer obremenitve, pritrdimo oddajni in sprejemni sondi za merjenje časov preleta. Med obremenjevanjem preizkušanca snemamo diagram, ki podaja odvisnost časa preleta od obremenitve. Iz teh diagramov določimo kritično obremenitev na enak način kot pri zveznih spektrih akustične emi­ sije (sl. 4). SLIKA 4: Potek i m p r i l i l i » l l r iz i i č n ig i inpulzi » odvisnosti od pritltRjini napolnil 4.3. Obdelava in analiza rezultatov 4.3.1. Kocke s stranico 20 cm Na kockah s stranico 20 cm smo opravili nas­ lednje meritve. Pri starosti 28' dni smo na 15 koc­ kah med obremenitvijo merili čas preleta ultra­ zvočnega impulza, na 45 kockah pa smo merili aku­ stično emisijo. Poleg tega smo na 10 kockah pri starosti 7 dni merili samo akustično emisijo. Del posnetih spektrov akustične emisije je črtast, del pa zvezen. Za vsak spekter smo določili or, cc in f. Za meritve AE na kockah, starih 7 dni, in za ul­ trazvočne meritve smo za f in aT določili samo pov­ prečne vrednosti, za ostale meritve AE pa še stan­ dardno deviacijo in koeficient variacije. Rezultate statistične obdelave prikazuje tabela 2. Iz tabele 2 je razvidno, da sta povprečni vrednosti faktorja pokljvosti določene z ultrazvočno metodo in me­ todo AE, praktično enaki. Enaka ugotovitev ve­ lja za izmerjene minimalne in maksimalne vred­ nosti. Iz primerjave poprečnih vrednosti faktorja poklivosti za betone, stare 7 in 28 dni, sledi, da imajo mlajši betoni nižji faktor f. Iz množice 45 rezultatov tlačnih trdnosti smo izbrali 7 rezultatov iz področja nizkih in 7 in pod­ ročja visokih tlačnih trdnosti. Na tako izbranih podkolektivih smo določili poprečne vrednosti tlač­ nih trdnosti in njim pripadajoče faktorje poklji- vosti. Za podkolektiv nizkih trdnosti smo izračunali ro = 35 MPa in f = 59 °/o, za podkolektiv visokih trdnosti pa oT = 44 MPa in f = 66 %. Iz tega sledi, da za isto sestavo betona sledi kritična obremeni­ tev v poprečju tlačni trdnosti. 4.3.2. Kocke s stranico 10 cm Beton s sestavo po recepturi 2, ki je podana v tabeli 1, smo vgradili v kocke s stranico 10 cm. 4 kocke smo negovali v standardnih pogojih (etalon- ski beton), 4 pa smo po vgrajevanju izpostavili to­ plotni obdelavi. Nadaljnje odležavanje vseh 8 kock do dneva preiskav (2 leti) je bilo identično. Na koc­ kah smo med obremenjevanjem merili samo aku­ stično emisijo. Iz diagramov AE — a smo določili 00, Ur in f. Za etalonske betone smo dobili f = 42 °/o in ar = 50 MPa, za toplotno obdelane pa f = 55 °/o in or = 38 MPa. Iz tega lahko sklepamo, da so to­ plotno obdelani betoni bolj krhki (višji f) in manj trdni (nižji ar), kar je verjetno posledica pospešene kristalizacije cementnega kamna v času toplotne obdelave. 5. Zaključki — Pri istem kolektivu vzorcev je porušna ob­ remenitev bolj definirana od kritične obremenitve. — Kritično obremenitev je možno enako na­ tančno določiti iz spektrov akustične emisije in časa preleta ultrazvočnega impulza. — Večjim in manjšim vrednostim porušnih ob­ remenitev v distribuciji pripadajo večje oz. manjše kritične obremenitve (»repi«) distribucije. — Toplotno obdelani betoni imajo v primerja­ vi z etalonskimi manjšo porušno obremenitev in večji faktor pokljivosti. 6. Zahvala Zahvaljujemo se Raziskovalni skupnosti Slove­ nije (PORS Graditeljstvo) in ZRMK, TOZD Inštitut za materiale, ki sta raziskavo financirala. Literatura 1. Rüsch, H., »-Physical Problems in the Testing of Concrete«, (Zement — Kalk — Gips, Vol. 12, No. 1, 1959. 2. LjHermite, R. G. »What Do We Know About the Plastic Deformation and Ceep of Concrete« RILEM Bulletin No. 1, Mair. 1959. 3. Green, A. T. »Stress Wave Emission and Frac­ ture of Prestressed Concrete Reactor Vessel Materials« Second Interamerdcan Conference on Materials Techno­ logy, American Society of Mechanical Engineers, Vol. 1. Aug. 1970. 4. Wells, D., »An Acoustic Apparatus to Record Emission from Concrete Under Strain«. Nuclear En­ gineering and Design, Vol. 12, No. 80, 1970. 5. McCabe, W., Koemer, R. M., and Loed, A. E., Jr., »Acoustic Emission Behavior of Concrete Labo­ ratory Specimens«. ACI Journal, Vol. 73, No. 7, July 1976. 6. Spooner, D. C., and Dongill, J. W., »A Quanti­ tative Assessment of Damage Sustained in Concrete During Compressive Loading«. Magazine of Concrete Research, Vol. 27, No. 29, Sep. 1975. 7. Schickert, G., »Acoustic Emission Technique Applied to Tests with Concrete Cubes« Nouveaux De- veloppements dans L’ Essai Non-Destructif des Ma- teriaux Non-Metalliques, Vol. II Beton-Nouvelles Methodes, Resonance, Ultrasonis, Institut de Recherche Du Batiment, INCERC, Bucharest, 1974. 8. Mindess, Si, »Acoustic Emission and Ultrasonic Pulse Velocity of Concrete« The International Journal of Cement Composites and Lightweight Concrete, Vol. 4, No. 3, Aug. 1982. 9. Robinson, G. S., »Methods of Detecting the For­ mation and Propagation of Miorocracks in Concrete«. Procedings, International Conference on the Structure of Concrete and Its Behaviour Under Load, London 1965. 10. Nadean, J. S., Bennett, R., and Mindess, S. »Acoustic Emission in the Drying of Hardened Ce­ ment Paste and Mortar«. Jornal of the American Ce­ ramic Society, Vol. 64, No. 7, July 1981. 11. Ryb’jev I. A., Sokolov G. V., Sheluklina I. V., Zubavin A. N. »Study of microcracks formation in concrete by acoustic method« Beton i železobeton, May 1982. Tabela 1: Sestavi betonskih mešanic Beton za kocke s stranico cement kg/m:t vgrajenega betona voda dodatek agregat 0/2 mm 2/31,5 mm 20 cm 10 cm 320 kg 410 kg 1441 184,51 12,31 876 kg 636 kg 1094 kg 1234 kg Tabela 2. Rezultati statistične obdelave faktorja pokljivosti in tlačne trdnosti za različne kolektive vzorcev Število preis- kušancev Kocke s stranico Starost betona f Sf f . ■‘■min fmax fb sfb b̂ min max °/o MPa 10 20 cm 7 dni 55 — 43 60 30 — 28 36 15 20 cm 28 dni 63* — 28 84 40 — 34 45 45 20 cm 28 dni 64 10 21 84 39 3,5 34 45 4 10 cm 2 leti 42 — 33 48 50 — 44 54 4 10 cm 2 leti 55** — 55 57 38 — 35 44 * iz ultrazvočnih meritev ** toplotno obdelani vzorci Obnašanje armiranobetonskih okvirov z zidanimi polnili pri potresnih obtežbah UDK 624.042 + 624.072.33 ROKO ŽARNIC MIHA TOMAŽEVIC Povzetek Članek obravnava obnašanje armiranobetonskega okvira z mehkim polnilom pri potresni obtežbi. Defi­ niran je porušni mehanizem sistema in predlagan eno­ staven analitifini model za račun parametrov, ki de­ finirajo histerezno ovojnico. Primerjan je vpliv treh različnih vrst polnil na nosdlnostne m deformabilnostne lastnosti zapolnjenega okvira. S preiskavami je bilo ugotovljeno, da so polnila 20-krat povečala togost os­ novnega okvira, nosilnost pa le za 2-krat. Horizontalna armatura polnila ni vplivala na deformabilnost in no­ silnost sistema, medtem ko je sidranje armature pol­ nila v okvir nekoliko povečalo njegovo nosilnost. Uvod Potresno varno projektiranje mešanih kon­ strukcijskih sistemov, sestavljenih iz elementov in materialov različnih mehanskih lastnosti, zahteva veliko mero pazljivosti. Pri delovanju potresne ob­ težbe namreč v takih sistemih nastanejo med raz­ ličnimi komponentami sistema konstrukcije inte­ rakcijske sile, ki jih moramo pravilno upoštevati. Armiranobetonski skelet z zidanimi polnili pred­ stavlja pri nas zelo pogost konstrukcijski sistem, vendar pa v vsakdanji projektantski praksi vpliv delovanja polnil na okvirni sistem običajno zane­ marimo. Posledica takega pristopa je včasih nepri­ čakovano obnašanje konstrukcije med potresom, ki lahko povzroči tudi težke poškodbe ali celo poru­ šitve posameznih elementov konstrukcije. Poznavanje sodelovanja zidanega polnilnega elementa in osnovne okvirne konstrukcije je iz­ redno pomembno. Glede na neugodne izkušnje po potresih se v praksi priporočata dva alternativna pristopa: — polnilo se izvede kot sekundarna konstruk­ cija ločeno od glavnega konstrukcijskega sistema, tako da se le-ta lahko neovirano deformira med potresom; — polnilo se izvede kot sestavni del nosilne konstrukcije, ki se tudi dimenzionira z upošteva­ njem vpliva interakcijskih sil med zidanim polni­ lom in armiranobetonskim okvirom. Polnila drastično zvišajo togost celotne kon­ strukcije. Zaradi tega se spremenijo dinamične la­ stnosti konstrukcije, spremeni pa se tudi razpore­ ditev seizmične obremenitve na posamezne elemen- Avtorja: Roko Žarnic, diipl. inž. gr. dn mag. Miha Tomaževič, dipl. dng. gr., ZRMK, TOZD Inštitut za kon­ strukcije dn potresno inženirstvo O temi, ki jo obravnava članek, smo poročali na 8. svetovnem kongresu o potresnem inženirstvu (8th World Conference on Earthquake Engineering, San Francisco 21.— 28. julija 1984, ZDA). Summary The behaviour of masonry infilled stiff reinforced concrete frames subjected to cyclic lateral loading has been investigated. The effect of three different types of both unreinforced and reinforced infill on strength and deformability characteristics of the infilled frame system has been studied. The failure machanism has been defined and simple analytical model for the calcu­ lation of the strenght and deformability characteristics has been proposed. The infill increased the frame stiff­ ness for 20-times and the lateral resistance for 2-times. However, no significant effect of horizontal infill re­ inforcement on the lateral resistance and deformability of the system has been observed. A slight increase in lateral resistance only has been obtained by means of anchoring the infill reinforcement into the frame. te konstrukcijskega sistema. Sorazmerno z zviša­ njem togosti posameznega elementa se poveča tudi delež obtežbe, ki jo mora element prevzeti. Zato je že pri snovanju konstrukcije potrebno poznati to­ gosti in nosilnosti posameznih konstrukcijskih ele­ mentov in jih pravilno razporediti v celotnem kon­ strukcijskem sistemu objekta. Na mehanske lastno­ sti okvirnih konstrukcij, ki z vgrajenim polnilom predstavljajo enoten sistem, vpliva razmerje med togostjo okvira in polnila, ki se izraža s parametrom X h (glej ref. 2, 3 in 4): 4 aI r T- . u3 A h = / E\y tw hw 1r 4 Ec Ic kjer je: tw, hw — debelina oziroma višina polnila, Ew, Ec — modul elastičnosti materiala polnila ozi­ roma betona, Ic — vztrajnostni moment stebra okvira. Stopnja togosti polnila je sorazmerna vrednosti parametra X h. V literaturi (ref. 3) se navaja X h = 3 kot značilnost podajnega polnila, X h = 6 kot sred­ nje togega in X h = 15 kot značilnost zelo togega polnila v okviru. Podajna polnila se porušijo po nastanku diago­ nalnih razpok zaradi prekoračitve natezne oziroma strižne trdnosti polnila. Pri srednje togih polnilih je običajna kombinirana porušitev zaradi nastanka diagonalnih oziroma horizontalnih razpok in drob­ ljenja polnila v območju vogalov. V obeh primerih se stebri okvira porušijo zaradi izčrpanja strižne nosilnosti v kombinaciji s plastifikacijo vozlišč. Pri togih polnilih porušitve nastanejo zaradi prekora­ čitve tlačne trdnosti polnila v vogalih, kjer se pol­ nilo zdrobi, hkrati pa se tudi upogibno poruši okvir. Okvir s togim polnilom se obnaša kot konzolni no­ silec s koncentrirano armaturo v stebrih okvira, ki predstavlja tlačeni oziroma tegnjeni rob nosilca. Na sliki 1 je podan grafični prikaz izraza (1) za različna razmerja modulov elastičnosti materiala polnila in okvira (Ew/Ec) in različna razmerja izmer polnila in okvira: 4 ___________ _ V = VUr hw3/Ic. (2) Na sliki so prikazana tudi območja razmerij modulov elastičnosti za različne kombinacije ma­ terialov, iz katerih so narejena polnila in okviri. V tem prispevku obravnavamo armiranobetonski ok­ vir z zidanim polnilom, ki glede na mehanske last­ nosti materialov in razmerje izmer sodi v katego­ rijo »zelo togega okvira s polnilom« oziroma »okvi­ ra s podajnim polnilom«; vrednost parametra Ah znaša A h = 3,51 (Ew/Ec = 0,446, rj = 6,08). ® jeklen okvir - zidano polnilo jeklen okvir - siporex polnito ( § ) arm bet. okvir,- siporex polnilo © jeklen okvir - arm. bet polnilo © arm bet okvir - zidano polnilo © arm bet. okvir - arm. bet polnilo Slika 1. Stopnja togosti polnila Ah v odvisnosti od izmer okvira in polnila ter modulov elastičnosti materialov Opis preiskav Preiskane okvire s polnili smo izdelali v merilu 1 : 2 iz materialov običajnih lastnosti. Izbrano me­ rilo je dovolj veliko, da rezultati ustrezajo prototip­ nim vzorcem, hkrati pa nam je omogočilo lažjo iz­ vedbo preiskav glede na zmogljivosti preizkuševal­ nih naprav. Preizkušance smo označili z: Ml — armiranobetonski okvir brez polnila, M2 — armiranobetonski okvir z nearmiranim zidanim polnilom, M3 — armiranobetonski okvir z armiranim zidanim polnilom, M4 — armiranobetonski okvir z armiranim zidanim polnilom, povezanim z okvirom. Osnovni podatki o zasnovi preizkušancev so razvidni iz slike 2. Polnila smo sezidali iz luknjičaste opeke visoke kakovosti in malte visoke trdnosti. Izredno kvali­ teten stik med okvirom in polnilom smo dosegli ta­ ko, da smo okvir zabetonirali po končanem zidanju polnila. Polnila preizkušancev M3 in M4 smo armi­ rali s horizontalno armaturo v obliki stremen, po­ loženih v spojnice polnila. Odstotek armiranja gle­ de na vertikalni presek polnila je znašal q = 0,22 % (7 0 6 mm, Č 0.200). Pri preizkušancu M4 smo ar­ maturo polnila sidrali v stebre. (7 0 6 mm Č 0.200), polnilo pa smo tudi povezali s prečko in temeljnim blokom (7 0 8 mm, ČBR 40-1). Okvir smo močno ar­ mirali (g = 3,4 %>, ± 4 0 16 mm, CBR 40-1). Posebno pozornost smo posvetili stremenski armaturi, ki je bila oblikovana kot kvadratna spirala s hodom 80 mm in zgostitvijo na 40 mm v območju vozlišč. Togo pritrditev temeljnega bloka na vpenjalni te­ melj so omogočale vgrajene jeklene plošče z navoji. Lastnosti zidanega polnila smo ugotovili s pre­ iskavami zidnih panelov na vertikalno in na kombi­ nirano vertikalno in horizontalno obtežbo. Panele, po štiri za vsako vrsto preiskave, smo sezidali iz enakih zidakov in malte kot polnila okvirov. Preizkuševalni okvir (slika 3), v katerem smo preizkusili okvire in okvire s polnili, je omogočal obremenitev preizkušancev s stalno vertikalno ob­ težbo, delujočo v oseh stebrov in ciklično, izmenično stopnjevano horizontalno obtežbo, delujočo v osi prečke. Preiskavo smo krmili ročno s pomočjo ne­ posrednega zapisa H-đ histereznega diagrama tako, da smo programirali pomike. Na sliki 4 je prikazana tipična razporeditev merilnih inštrumentov, ki velja za preizkušanec M4. Ostale tri preizkušance smo inštrumentirali na ana­ logen način. Podatke smo zajemali z elektronskimi čutili (induktivni merilniki pomikov, merilni li­ stiči »strain gauge«, dilatometri) in jih prek ustrez­ ne naprave registrirali tako, da je bila možna ka­ snejša računalniška obdelava podatkov. Med preiskavo smo merili: — sile v hidravličnih batih, — horizontalne pomike, — specifične deformacije polnila v dveh dia­ gonalnih smereh, — specifične deformacije armature polnil, — specifične deformacije armature okvirov. Opazovali smo nastajanje razpok in jih foto­ grafirali. Celotno deformacijsko sliko preizkušancev pri pojavu velikih deformacij smo registrirali s po­ močjo fotogrametrične metode. Slika 2. Dimenzije in. armatura preizkušancev Slika 3. Preizkuševalni okvir za preiskave okvirov s polnili Mehanske lastnosti vgrajenih materialov Mehanske lastnosti vgrajenih materialov smo ugotovili s spremljajočimi standardnimi preiskava­ mi, mehanske lastnosti polnilnega zidu kot mate­ riala pri tlačnih obremenitvah pa s posebej zasno­ vanimi preiskavami na zidnih prizmah (tabela 1). Na osnovi preiskav zidnih panelov z vertikalno ob­ težbo do porušitve smo določili referenčno tlačno trdnost fCl W in modul elastičnosti polnilnega zidu Ew, iz rezultatov preiskav s kombinirano obtežbo pa smo izračunali referenčno natezno trdnost ft, w in strižni modul Gw. Na sliki 5 so prikazani a-e di­ agrami betona in zidnih prizem, dobljeni s tlačnim preizkusom ter a-e diagram armature, dobljen z nateznim preizkusom. Rezultati in analiza rezultatov preiskav Obnašanje preizkušanih konstrukcij pod vpli­ vom izmenično delujoče horizontalne obtežbe pona- 2/,6,8 Z c gl .mi- jileb i%^rfpSbca hfitanojl riij.ogoq & .odšotdo 9nlat .ilsßi vilqv o(9Xß}f ongßj; ita Tabela 1. Mehanske lastnosti materialov T la č n a t r d n o s t k o ck f (M P a ) T l a č n a t r d n o s t p r iz e m f ^ r (M Pa) v S p e c . d e f . p r i m ax.nap .e (* /o0) Modul e l a s t E«, (M P a ) 1 5 .1 5 1 2 .9 7 1.41 17860 O p e čn i z i d a k i T la č n a t r d n o s t : f . = c , b 28.54 MPa M a l t a P CM 1:1:6 T la č n a t r d n o s t k o c k f® (M P a ) c , m v ' T l a č n a t r d n o s t p r iz e m f C jm (M Pa) U p o g ib n a t r d n o s t p r iz e m f b§ra(M Pa) po 28 dneh na dan p r e i s k . po 28 dneh na dan p r e i s k . po 28 dne h na dan p r e i s k . 9 .9 1 1 .5 1 0 . 9 1 2 .9 2 .4 2 .8 Z id n e p r iz m e T la č n a t r d n o s t f c ,w S p e c . d e f . p r i m a x :nap . e [°/o0) M odu l e l a s t i č n o s t i E P r (M P a ) 1 5 .2 3 .0 6 7967 Z i d n i p a n e l i T l a č n a t r d n o s t f c ,w < H P a > N a te z n a t r d n o s t f t , w Modul e l a s t i č n o s t i Ew (M Pa) S t r i ž n i modul Gw (M P a ) S p e c . d e f . p r i t l . p o r . E ( 7oo) 1 4 .4 7 0 .7 2 5466 354 2 .7 7 M e ja R a z t e z e k na M odu l e l a s t . T r d n o s t R a z t e z e k A rm atu ra e l a s t i č . f y ( M P a ) m e j i e l a s t . Ey (7oo) E $ (M Pa) f u (M P a ) o r i p o r u š i t v i Eu (% o ) Č 0 .2 0 0 0 6 mm 320 0 .1 5 208 700 470 2 6 .7 ČBR 4 0 - 2 0 16 mm 456 0 .2 2 210 500 736 1 3 .3 ČBR 4 0 -1 0 8 mm 551 760 2 2 .8 zarjajo odvisnosti med horizontalno obtežbo in po­ miki ter horizontalno obtežbo in specifičnimi de­ formacijami polnila oziroma armature polnil in ok­ vira. Te odvisnosti so prikazane v obliki histereznih zank in ovojnic histereznih zank na slikah 6, 7 in 8. Eksperimentalno ugotovljene vrednosti para­ metrov, ki definirajo obnašanje preizkušancev pri pogojih konstantne vertikalne in ciklične horizon­ talne obtežbe, smo zbrali v tabeli 2. Zbrane vredno­ sti jasno kažejo vpliv različnih tipov polnil na no­ silnost in deformabilnost osnovnega armiranobeton­ skega okvira. V tabeli 2 smo primerjali vrednosti naslednjih parametrov (indeks »f« označuje okvir — preizkušanec Ml, indeks »if« pa okvir s polnilom — preizkušanci M2, M3 in M4): Her, f — horizontalna obtežba pri nastanku razpok v stebrih okvira, Her, if — horizontalna obtežba pri nastanku diago­ nalnih razpok v polnilu, H y,f —• horizontalna obtežba pri plastifikaciji ar­ mature stebra okvira, SlHPcO Stika 5. ß - a diagrami betona in zidanih prizem, dobljeni s tlačnim preizkusom in ^p-c diagrama armature, dob­ ljena z nateznim preizkusom HSiif — horizontalna obtežba na meji razdvojitve polnila, Hu, { — nosilnost okvira, HUli£ — nosilnost okvira s polnilom, Ke,{ — elastična togost okvira, Ke, h — elastična togost okvira s polnilom, Kor, £ — togost okvira pri nastanku razpok, K y,f — togost okvira po plastifikaciji armature stebra okvira, Ks, if — togost okvira s polnilom po ločitvi polnila. Kot je razvidno iz rezultatov preiskav, navede­ nih v tabeli 2, je zidano polnilo drastično spremenilo lastnosti osnovnega armiranobetonskega okvira. No­ silnost okvira s polnilom se je sicer povečala le za 2,2 do 2,6-krat v primerjavi z nosilnostjo samega okvira, bistveno, in to kar za 22-krat pa se je pove­ čala njegova togost. Med preiskavo nismo opazili bistvenih razlik med obnašanjem različnih tipov polnil. Mehanske lastnosti okvira z nearmiranim polnilom (preizkušanec M2) in okvira s horizontalno armiranim polnilom (preizkušanec M3) so bile prak­ tično enake, saj so se vrednosti parametrov nosil­ nosti in deformabilnosti pri doseženih mejnih sta­ njih medsebojno razlikovale le za 3—9 %>. Nekoliko večjo nosilnost smo opazili le pri okviru z armira­ nim polnilom, povezanim z okvirom (preizkušanec M4), pri čemer pa je njegova togost ostala nespre­ menjena. Zaradi omejenih zmogljivosti preizkuševalne naprave na žalost nismo mogli preiskati okvirov s polnili vse do porušitve. Zato smo se tudi odločili, da v tem prispevku ne bomo primerjali med seboj duktiinosti preizkušancev. Rezultati preiskav pa seveda jasno kažejo, da polnila bistveno zmanjšu­ jejo deformabilnost sistema (glej sliko 7): pri pre­ iskavi okvirov s polnili je prišlo do izrazitega upa­ danja nosilnosti (na tem mestu so bile preiskave končane) že pri velikosti kota etažnega zasuka, kjer se je šele začela plastificirati armatura okvira brez polnila. Tabela 2. Primerjava eksperimentalni!: vrednosti para­ metrov nosilnosti in deformabilnosti preizkušancev P a ra m e te r E n o ta A . -b . o k v i r A -b o k v i r z z id a n im p o ln i lo m Ml M2 K2/M1 M3 M3/M1 M4 M4/M1 Hc r , f Hc r , i f MN 0 .0 3 0 0 .1 6 0 5 . 3 3 0 . 1 8 0 6 . 0 0 -0 .180 6 . 0 0 y . f HS , 1 f MN 0 .1 3 2 0 .2 4 0 1 .8 2 0 . 2 6 0 1 .9 7 0 .2 6 0 1 .9 7 Hu , f MN 0.1 51 0 .3 2 4 2 .1 5 0 .3 3 3 2 .2 1 0 ,3 3 9 2 . 5 8 Ke , f Ke , i f Mit/m 1 7 .2 3 5 2 .0 2 0 .5 3 8 5 .0 2 2 . 4 3 2 5 .0 1 8 .9 Kc r , f Kc r , i f HN/m 5 .3 0 3 5 2 .0 6 6 .4 3 8 5 .0 7 2 . 6 3 2 5 .0 6 1 .3 Ky.f ) Ks , i f MN/m 2 . 3 0 1 0 .6 4 . 6 1 0 .5 4 . 6 9 . 7 4 . 2 Z analizo odvisnosti med horizontalnimi defor­ macijami sistema, specifičnimi deformacijami pol­ nila in armature polnila in okvira ter horizontalno obtežbo, smo lahko definirali porušni mehanizem. Pri tem so nam bile v območju velikih deformacij v veliko pomoč fotogrametrične meritve. Potek obna­ šanja okvirov s polnili lahko razdelimo na posamez­ ne faze (slika 9), določene s: — pojavom razpok v polnilu, — razdvojitvijo polnila s pojavom močnejših poškodb, in — porušitvijo konstrukcije v celoti. Konstrukcija se je obnašala elastično do pojava prvih diagonalnih razpok v polnilu. V stebrih okvi­ ra so nastopale osne obremenitve z razmeroma majhnim upogibnim momentom. Armatura v pol­ nilu praktično ni bila obremenjena, diagonalne spe­ cifične deformacije polnila pa so bile še v elastič­ nem območju. V stebrih okvira pred nastankom raz­ pok v polnilu nismo opazili nobenih razpok. Pri horizontalni obtežbi v velikosti od 0,16 MN do 0,18 MN so v posameznih delih polnila nastale prekoračitve natezne trdnosti zidu: pojavile So se diagonalno usmerjene razpoke, ki so potekale od približno dveh tretjin višine polnila ob stebru na strani delovanja obtežbe do temelja nasprotnega stebra. Istočasno so nastale tudi razpoke vzdolž sti­ kov okvira in polnila, naraščanje raztezkov armatu­ re polnila pa je pokazalo, da je armatura prevzela obremenitev polnila. Po pojavu razpok se je kon­ strukcija še vedno obnašala kot strižna stena, ven­ dar se je delež preostalih deformacij in obseg raz­ pok večal. Na tako obnašanje konstrukcije kažejo izmerjene vrednosti specifičnih deformacij v stebrih okvirov, saj je delež upogibnih obremenitev v pri­ merjavi z osnimi še vedno neznaten (slika 8). pomik oz. rotacija«, dobljene kot neposredni zapis med preiskavo Prečka okvira se je ukrivila navzgor, tako da so na njeni zgornji strani nastale močne razpoke. Ta pojav si razlagamo kot posledico delovanja inter- aktivne vertikalne reakcije polnila in ekscentrične obremenitve prečke s horizontalno zunanjo obtežbo. Pri preizkušancu M4, ki je imel vezi med polnilom in okvirom, so bile poškodbe in ukrivljenost prečke bistveno manjše kot pri preizkušancih M2 in M3. Pri horizontalni obtežbi 0,24 MN oziroma 0,26 MN je obseg razpok v polnilu dosegel tako stop­ njo, da se je polnilo razdelilo na dva glavna dela, ki so ju ločevale razpoke, potekajoče od spodnjega vogala polnila na nasprotni strani delovanja obtežbe do približno 2/3 višine polnila ob stebru na strani delovanja horizontalne obtežbe. Po razdvojitvi pol­ nila se je obnašanje konstrukcije drastično spreme­ nilo (glej diagrame izmerjenih specifičnih defor­ macij, prikazane na sliki 8). Armatura polnila je prevzela celotno natezno obremenitev polnila, zato so se njeni raztezki bistveno povečali: na nekaterih mestih so dosegli mejo plastičnosti, na nekaterih pa je armatura zdrsnila. Razdvojitev polnila je spremenila obnašanje ok­ vira. Horizontalna obtežba se ni več enakomerno prenašala na oba stebra okvira, saj je bil steber na strani delovanja obtežbe podprt s spodnjim, manj poškodovanim delom polnila, medtem ko se je ste­ ber na nasprotni strani lahko neovirano deformiral. Spodnji del polnila je podpiral steber do 2/3 višine in ga tako pretvoril v »kratki steber«. V zgornji tretjini kontaktne površine med polnilom in steb­ rom nastopajoče interaktivne sile so povzročale drobljenje polnila na eni in strižne razpoke na drugi strani. Tako medsebojno delovanje stebra in polni­ la je bilo odločilno za način porušitve celotne kon­ strukcije, ki je nastala s strižno porušitvijo »krat- Slika 7. Primerjava ovojnic histereznih zank »hori­ zontalna sila — etažni pomik oz. rotacija« kega stebra« ob zgornjem vozlišču okvira na strani delovanja horizontalne obtežbe. Na diagramih izmerjenih specifičnih deforma­ cij (slika 8) je dobro vidna »meja razdvojitve polni­ la« in zgoraj opisano obnašanje stebra okvira. Pri stebru na strani delovanja obtežbe je prevladujoč vpliv natezne osne obremenitve vse do izredno moč­ nih poškodb polnila, medtem ko se steber na na­ sprotni strani obnaša kot steber okvira brez polnila. Računski model okvira s polnilom Računski model okvira s polnilom pred razdvojitvijo polnila Pred nastankom diagonalnih razpok v polnilu se okvir s polnilom obnaša kot monolitna konstruk­ cija, katere obnašanje lahko najbolje ponazorimo z obnašanjem enostavne konzolne strižne stene. De- formabilnost, tj. togost stene določa efektivni ho­ rizontalni presek okvira skupno s polnilom, medtem ko je nosilnost strižne stene določena z nosilnostjo samega polnila. S statično analizo smo ocenili, da znaša na meji razdvojitve polnila prispevek okvira k celotni nosilnosti sistema le 2°/#. Čeprav okvir s polnilom v tej fazi obravnavamo kot monolitno konstrukcijo, se med okvirom in pol­ nilom razvijejo interaktivne sile (glej sliko 10), ki karakteriziraj o obnašanje celotnega sistema. Seveda je pogoj za nastanek interaktivnih sil dober stik med polnilom in okvirom. V našem primeru smo ta pogoj zagotovili tako, da smo okvir zabetonirali šele po končanem zidanju polnila. Enačbe, ki jih v nadaljevanju predlagamo za račun nosilnostnih in deformabilnostnih lastnosti konzolne strižne stene, so osnovane na teoriji striž­ ne nosilnosti zidov, ki smo jo razvili na ZRMK (Ref. 5). Na osnovi dosedanjih raziskav obnašanja zi­ dov pri pogojih stalne vertikalne obtežbe in ciklično spreminjajoče se horizontalne obtežbe predlagamo, naj bo referenčna natezna trdnost zidu tisti para­ meter, ki definira nosilnost zidu pri strižni poru­ šitvi. Ta je izražena z znano označbo (Ref. 5): f t, w = - 0,5 Oo + 1/(0,5 o o)2 + (b Tu)a , (3) v kateri je: Tu —- Hu, -n-/Aw (4) V splošnem napetost o0 povzročajo tako in­ teraktivne sile med okvirom in polnilom zaradi horizontalne zunanje obtežbe (slika 10) kakor tudi vertikalna zunanja obtežba, delujoča na prečki ok­ vira. Njeno velikost lahko izrazimo z enačbo: o o = 1 M i a H 1« + (5) Strižno nosilnost zidanega polnila definiramo kot horizontalno obtežbo na meji razdvojitve ppl;- Slika 8. Značilne ovojnice histereznih zank in značilne hiaterezne zanke »horizontalna sila — specifična deformacija«, dobljene z meritvami na glavni armaturi okvirov in polnil ter na površini polnil Slaka 9. Mehanizem obnašanja okvira s polnilom pred in po razdvojitvi polnila b — oblikovni koeficient, hw.lw — višina oz. dolžina zidanega polnila. Efektivno togost konzolne strižne stene (Ke>iv), ki jo v obravnavanem primeru upoštevamo kot za­ četno togost okvira s polnilom (Ke, if), določimo na osnovi predpostavke, da se konstrukcija deformira strižno in upogibno kot konzola: Sika 10. Računski model okvira s polnilom pred raz- dvojitvijo polnila Slika 11. Računski model okvira s polnilom po raz­ dvojitvi polnila nila, enaka pa je strižni nosilnosti enakovrednega zidnega panela. Izrazimo jo z enačbo, ki izhaja iz enačb (3), (4) in (5): 1 hw Aw Hu w = Hg, jf = - ' r r X2 a lw bJ V ir.r i„ t i2 1 x|M h 2“bd IIt1 + A . . f J H V enačbah so: ft,w — referenčna natezna trdnost zidu, a„ — normalna napetost v horizontalnem pre­ seku zidu zaradi vertikalne obremenitve, T« — povprečna strižna napetost v horizontal­ nem preseku zidu pri doseženi nosilnosti zidu, Htt,w — nosilnost zidu na horizontalno obtežbo, H — zunanja horizontalna obtežba, V2 — zunanja vertikalna obtežba, ki deluje na prečko okvira, a — faktor, ki je odvisen od izmer konstrukcije in predpostavljene oblike interaktivnih sil — v obravnavanem primeru znaša a = 7/8 in določa položaj delovanja vertikalne komponente rezultante interaktivnih sil, Aw — površina horizontalnega preseka zidu, Ke. w = Ke, i f h8 3 Ew le ' "f ' Gw Ae - r (7 ) kjer je: Ie — efektivni vztrajnostni moment horizontal­ nega preseka okvira s polnilom (enačba 8), Ae— efektivna površina horizontalnega preseka okvira s polnilom (enačba 9), Ec E0le = Iw + 2 — Ie + 2 — A* (1/2)'2, E\v- An- Iw = t,v lw3/12, in (8) Ae Ay,- -f- 2 Ac kjer so: Aw t\v • lw (9) h, 1 — višina oz. razpetina okvira, Ac, A,r — površina horizontalnega preseka stebra oz. polnila, Ic, I„- — vztrajnostni moment horizontalnega pre­ seka stebra oz. polnila, Gc, Gw — strižni modul betona oz. zidu, x — faktor oblike strižno obremenjenega pre­ seka. Računski model okvira s polnilom po razdvojitvi polnila Po razdvojitvi polnila lahko obnašanje okvira s polnilom najbolje ponazorimo kot kombinacijo obnašanja okvira s tlačno diagonalo, ki podpira ste­ ber okvira na strani delovanja horizontalne obtežbe in ponazarja vpliv polnila ter obnašanja uokvirje­ nega zidu (slika 11). Nosilnost okvira s polnilom (Hu. if) po razdvo­ jitvi polnila lahko izrazimo z enačbo: H«, if = HU. W+Q„, c + Hu,c (10) kjer so: H'«, w — prispevek polnilnega zidu nosilnosti okvi­ ra s polnilom (enačba 11), Qu c — strižna nosilnost kratkega stebra (enačba 12) , Hu. c — upogibna nosilnost stebra (enačba 13), H ,uw Cr Hu w> (H) Q u , C = Agt fy, (12) Hu c = 2 My/h, (13) kjer so: Cr — faktor redukcije strižne nosilnosti, Ast — efektivna površina prereza prečne armatu­ re (stremen), fy — napetost jekla na meji plastičnosti, My — upogibni moment pri doseženi meji plastič­ nosti v armaturi stebra. Pri izpeljavi izraza za nosilnost smo upoštevali, da se polnilo obnaša kot uokvirjen zid in zato lahko obdrži svojo nosilnost do porušitve celotnega siste­ ma (enačba 11). Nosilnost diagonalno podprtega okvira pa lahko enostavno ocenimo, če analiziramo porušni mehanizem, prikazan na sliki 11: steber, ki ga podpira bolj ali manj nepoškodovani del polnil­ nega zidu, se poruši strižno, medtem ko se steber na nasprotni strani poruši upogibno z nastankom plastičnih členkov na spodnjem in zgornjem koncu stebra. Togost polnila se bistveno zmanjša z rasto­ čimi deformacijami, tako da lahko vpliv polnila na togost sistema ponazorimo s tlačno diagonalo, ki podpira steber na strani delovanja horizontalne ob­ težbe na približno 2/3 višine. Togost spodnjega dela polnilnega zidu (Kt), ki je obremenjen s trikotno razporejenimi interakcij­ skimi silami med stebrom okvira in polnilom (slika 11), izrazimo z enačbo (14), togost ekvivalentne dia­ gonale (Ks) pa z enačbo (15): / 5 h3t k ht V1 1 12 Ew It + 2 Gw At J’ m (14) As Ew K3 = ----------- , (15) *8 kjer so: ht — višina trikotnega dela polnila po razdvo- jitvi, At, It — površina in vztrajnostni moment spodnje­ ga prereza trikotnega dela polnila, A3,13 — površina preseka in dolžina ekvivalentne diagonale. Površino prereza ekvivalentne diagonale dolo­ čimo iz pogoja enakosti togosti trikotnega dela pol­ nila in ekvivalentne diagonale: Kt . 13 • cos ß As = ------ -----------, (16) linearno histerezno ovojnico (slika 12), ki jo defi­ nirajo naslednji parametri: Hcr, if — sila pri nastanku razpok v zidanem pol­ nilu, H3jjf — sila pri meji razdvojitve polnila, Ke, if — začetna, elastična togost okvira s polnilom, H u,if — nosilnost okvira s polnilom, Ks>ff — togost okvira s polnilom po razdvojitvi polnila. V tabeli 3 primerjamo izmerjene in izračunane vrednosti parametrov, na sliki 12 pa prikazujemo izračunane in eksperimentalno dobljene histerezne ovojnice. Tabela 3. Primerjava izračunanih in eksperimentalno dobljenih vrednosti parametrov, ki definirajo histrezno ovojnico Pa ra m e te r E no ta R aču n an o M e rje no M e rje no Računano Hc r . f MN 0 .0 2 2 0 .0 3 0 0 .7 3 m 0 . 1 2 7 0 .1 3 2 0 . 9 6y.f Hu,f MN 0 .1 5 3 0 .1 51 1.01 Ke , f Mh/m 1 8 .1 8 1 7 .2 0 0 .9 5 Kc r , f MN/m 7 . 1 4 5 .3 0 0 .7 4 Ky,f MN/m 1 .9 6 1.1 0 .5 6 Slika 12. Primerjava izračunanih in eksperimentalno dobljenih histereznih ovojnic preiskanih okvirov z zidanimi polnili kjer je ß kot med diagonalo in horizontalnim robom polnila. V obravnavanem primeru je višina prereza ekvivalentne diagonale znašala približno 13°/o njene dolžine. Pri izračunu togosti okvira s tlačno diagonalo (sl. 11) smo upoštevali razpokan prerez okvira in nastale plastične členke v nepodprtem stebru. Nosilnostne in deformabilnostne lastnosti pre­ iskanih okvirov s polnili lahko idealiziramo s tri- Zaključek Raziskali smo obnašanje armiranobetonskih okvirov s podajnim zidanim polnilom pri potresni obtežbi, ponazorjeni s kombinacijo stalne vertikalne obtežbe v oseh stebrov in izmenično stopnjevanje, ciklične horizontalne obtežbe v osi prečke okvira. Primerjali smo vpliv treh različnih vrst polnila na nosilnostne in deformabilnostne lastnosti osnovne­ ga armiranobetonskega okvira. Rezultati preiskav so pokazali naslednje: — okviri z zidanimi polnili so imeli ca. 2,2 do 2,6-krat večjo nosilnost kot okvir brez polnila; — izvedba polnila ni bistveno vplivala na no­ silnost in deformabilnost okvira s polnilom. Prak­ tično nobene razlike nismo opazili med obnašanjem okvira z nearmiranim in okvira z armiranim pol­ nilom, nosilnost okvira z armiranim in sidranim polnilom pa je bila za 15 °/o večja od nosilnosti os­ talih dveh preizkušancev; — polnila so približno dvajsetkrat povečala za­ četno togost osnovnega okvira; — okviri s polnilom so svojo polno nosilnost dosegli pri bistveno manjših deformacijah kot sam okvir. Pri velikosti deformacij, ko se je pri preiskavi okvira šele začela plastificirati armatura stebrov, smo pri preiskavah okvirov s polnili ugotovili že močno upadanje nosilnosti. Z analizo rezultatov preiskav in z opazovanjem obnašanja preizkušancev med preiskavo smo lahko dovolj dobro definirali porušni mehanizem siste­ ma. Analiza je pokazala, da se okvir s polnilom do nastanka diagonalnih razpok v polnilu oziroma do strižne porušitve polnila obnaša kot monoliten kon­ strukcijski sistem, ki ga lahko ponazorimo z eno­ stavno strižno steno. Po strižni porušitvi polnila, tj. po razdelitvi polnila na dva dela, pa obnašanje si­ stema najbolje ponazorimo kot kombinacijo obna­ šanja okvira s tlačno diagonalo, ki predstavlja pod­ porni vpliv polnila, in pa uokvirjenega zidu. To pomeni, da je po razdelitvi polnila nosilnost sistema sestavljena iz nosilnosti polnila, ki zaradi svoje duktilnosti oziroma uokvirjenosti obdrži nosilnost do porušitve sistema, ter iz nosilnosti okvira z dia­ gonalo. Togost polnila z naraščajočimi deformaci­ jami bistveno upade, vpliv togosti polnila na to­ gost sistema pa ponazorimo s tlačno diagonalo, ki podpira steber okvira na strani delovanja obtežbe, in katere deformacijske lastnosti so enake lastno­ stim spodnjega, manj poškodovanega dela polnila. Nosilnostne in deformabilnostne lastnosti pre­ iskanega tipa okvirov s polnili smo poskušali tudi izračunati. Predlagamo enostaven analitični model: konzolno strižno steno do razdvojitve polnila in okvir z diagonalo po razdvojitvi polnila, ki, upošte­ vajoč eksperimentalno ugotovljene podatke o me­ hanskih lastnostih vgrajenih materialov, zelo dobro ponazarja s preiskavo ugotovljene lastnosti obrav­ navanega tipa okvira s podaj nim polnilom. Zaradi omejenih zmogljivosti preizkuševalne naprave pa žal nismo mogli preiskati okvirov s polnili vse do porušitve, s čimer bi lahko sledili že nakazanemu upadanju nosilnosti in togosti. Pojav upadanja nosilnosti in togosti, ki je lahko pri okvi­ rih s — predvsem togimi — polnili zelo izrazit, pa moramo poznati, če hočemo analizirati obnašanje tovrstnih konstrukcij pri potresnih obtežbah. Upa­ danju nosilnosti in togosti okvirov s polnili pri na­ raščanju horizontalnih deformacij bomo več po­ zornosti namenili pri bodočih raziskavah. Seznam simbolov Ac, A,,- — površine preseka stebra, zidu oz. polnila Ae — efektivna površina horizontal­ nega preseka okvira s polnilom At, As — površina preseka spodnjega prereza trikotnega dela polnila in nadomestne diagonale Ast — efektivna površina prereza prečne armature (stremen) Cr — faktor redukcije strižne nosil­ nosti zidu oz. polnila Ec, E,v — modul elastičnosti betona in zidu strižni modul betona in zidu horizontalna obtežba horizontalna obtežba pri na­ stanku razpok v stebru okvira in vzdolž diagonale polnila horizontalna obtežba pri plasti- fikaciji armature stebra okvira horizontalna obtežba na meji razdvojitve polnila upogibna nosilnost stebra nosilnost okvira, zidu oz. polni­ la in okvira s polnilom prispevek polnilnega zidu k no­ silnosti okvira s polnilom ali reducirana nosilnost zidu oz. zidanega polnila I„, Iw — vztrajnostni moment stebra ok­ vira in horizontalnega preseka polnila Ie — efektivni vztrajnostni moment horizontalnega preseka okvira s polnilom It — vztrajnostni moment spodnjega prereza trikotnega dela polnila elastična togost okvira, zidu in okvira s polnilom togost okvira pri nastanku raz­ pok in po nastanku plastičnih členkov v stebrih okvira togost okvira s polnilom po raz­ dvojitvi polnila togost trikotnega dela polnila in nadomestne diagonale My — upogibni moment pri doseženi meji plastičnosti v armaturi stebrov okvira Qu. c — strižna nosilnost kratkega stebra Vz — zunanja vertikalna obtežba, ki deluje na prečko okvira Gc, Gw H Her, f HCr, if ■ Hy. J Hs, if Hu. c • Hu. f, Hu, w, Hu, jf ■ Hu, w ' Ke,. f, Ke, w, Ke, if - KCr„ f, Ky, f • Ks> i, ■ Kt. Ks b — koeficient razdelitve strižnih napetosti pri horizontalnem prerezu zidu ft, w — referenčna natezna trdnost zidu fy — napetost jekla na meji plastič­ nosti h, hw, ht — višina okvira, polnila in trikot­ nega dela polnila 1, lw, 18 — razpetina okvira, dolžina polni­ la in dolžina nadomestne dia­ gonale tw — debelina polnila a — faktor, ki določa položaj delo­ vanja vertikalne komponente rezultante interaktivnih sil ß — kot med nadomestno diagonalo in horizontalnim robom polnila e — specifična deformacija X — faktor oblike strižno obreme­ njenega preseka Ah — parameter, ki definira stopnjo upogibne togosti okvira v od­ visnosti od togosti polnila a — odstotek armiranj prereza a0 — povprečna napetost v horizon­ talnem prerezu zidu oz. zidane­ ga polnila zaradi vertikalne obremenitve tu — povprečna strižna napetost v horizontalnem prerezu pri do­ seženi nosilnosti zidu Zahvala Raziskave, o katerih poročamo v tem prispev­ ku, sta financirala Raziskovalna skupnost Slovenije in Jugoslovansko-ameriški skupni odbor za znan­ stveno in tehnološko sodelovanje. Literatura 1. Flora to, A. E., Sozen M. A., Gamble W. L.: »An Investigation of the Interaction of Reinforced Con­ crete Frames with Masonry Filler Walls«, Structural Research Series No. 370, University of Illinois, Urbana 1970. 2. Maiinstone, R. J., »On the Stiffnesses and Strengths of Infilled Frames«, Current Paper CP 2/72, Building Reserch Station, Feb. 1972, Reprinted from Proc. Institution of Civil Engineers, 1971 Supplement (iv), Paper 7360 S. pp. 57— 90. 3. Riddingtion J. R. and Stafford Smith, B. »Ana­ lysis of Infilled Frames Subjected to Racking with Design Recommendations«. The Structural Engineer, No. 6, Vol. 55, June 1977 p-p. 263— 268. 4. Stafford Smith, Bryan and Carter, C., »A Met­ hod of Analysis for Infilled Frames«, ICE, Vol. 44, Sept./Dec. 1969, pp. 31— 48. Turnšek V., Cačovič F.: »Some Experimental Re­ sults on the Strength of Brick Masonry Walls«, Proc. 2 nd International Brick Masonry Conference Stoke-on- Trent, 1971. Razvojno-raziskovalna dejavnost na področju tehnike za obvarovanje čistega okolja UDK 62-73 ANDREJ GAMBERGER 1.0 Uvod O obvarovanju čistega okolja smo — s tehnič­ nega vidika — pričeli na ZRMK razmišljati na za­ četku sedemdesetih let. To je bilo obdobje živahne investicijske dejavnosti, ko smo tudi mi sodelovali pri izgradnji novih postrojenj, predvsem v indu­ striji gradbenega materiala. Vprašanja, ki jih je bilo potrebno obravnavati, so segala tudi na področje ohranitve čistega okolja. Tedaj o tej problematiki še ni bilo veliko predpisov. Investitorji so pozor­ nost posvečali predvsem tehnologiji, manj pa vpra­ šanjem onesnaževanja. Naložbe v tej smeri ne po­ večujejo proizvodnje in naj bi zato ne bile nujno potrebne. Kljub temu smo se na ZRMK zavedali, da bo v prihodnosti reševanje problemov onesnaže­ vanja nujno in bo moralo postati sestavni del reše­ vanja tehnologije. Avtor: Andrej Gamberger, dipl. ing. str., ZRMK, TOZD strojništvo, Ljubljana 2.0 Delo na področju suhe filtracije, z vrečastimi filtri Eden racionalnejših in učinkovitejših načinov za zmanjšanje onesnaževanja je prav gotovo suho filtriranje z vrečastimi filtri, kjer se zaprašeni plin (zrak) očisti do največje možie stopnje, odvisno od pogojev obratovanja. V začetku sedemdesetih let so tudi nekatera naša podjetja izdelovala vrečaste filtre, vendar niso znala veliko povedati o njihovih lastnostih. Tako stanje nas je spodbudilo, da smo pričeli razmišljati o razvoju in raziskavi lastnih filtracij­ skih naprav. V tistem času je bil bolj razširjen vrečasti filter z mehanskim otresanjem vrečic. Tudi mi smo razvi­ li tako napravo, jo vključili v filtracijski sistem kam- noiomske separacije in pričeli preučevati njene lastnosti. Tedaj smo bolj vizualno kot z meritvami ocenjevali zadrževalno sposobnost filtra. Na začetku obratovanja so bile, po opazovanju, filtracijske spo- sobnosti zadovoljive, kasneje pa se je emisija po­ večala. Ena slabih lastnosti naprav z mehanskim otresanjem je, da vrečice niso enako dobro vpete na mehanizmu za otresanje. Rahlo vpete se ne otresejo dobro, močno vpete se rade trgajo in spuš­ čajo prah. Z rezultati raziskav nismo bili zado­ voljni! V ZDA so sistem za otresanje izboljšali tako, da so razvili pnevmatsko otresanje. V Evropi smo sprva še dvomili o učinkovitosti tega načina vzdr­ ževanja filtracijske sposobnosti vrečic, kar pa je ameriška praksa ovrgla in potrdila vsa pozitivna pričakovanja. S podatki, ki so bili dostopni v literaturi, smo se lotili razvoja in raziskave filtra s pnevmatskim otresanjem vrečic, dolžine od 2,5 do 5 m. Pri tem je bil naš namen, da upoštevamo le domače rešitve in raziščemo lastnosti posameznih elementov kot tudi lastnosti cele naprave. Predvsem so nas zanimale lastnosti filtracij­ skega medija, iz katerega izdelujemo vrečice. Do­ mači proizvajalci na tem področju niso imeli iz­ kušenj, zato so bili pripravljeni podpreti naša raz­ iskovalna prizadevanja. Gmotno je pomagala tudi Raziskovalna skupnost Slovenije tako, da smo raz­ vito filtracijsko napravo lahko pričeli vsestransko raziskovati. Prve preizkuse smo opravili na sorazmerno ve­ liki enoti, kjer smo v delo vključili okoli 50 m'3 fil­ tracijske površine. Na tej napravi smo raziskali lastnosti posameznih sestavnih elementov, tako da smo konstrukcijo lahko tudi dopolnjevali do končne oblike. Za preučevanje lastnosti vrečic pa je bila tako velika enota nesmotrna, zato smo se odločili za iz­ delavo modelnega filtra v naravni velikosti, s pri­ bližno 6,4 m- filtracijske površine. Modelno napra­ vo, ki jo prikazuje slika 1, še danes s pridom upo­ rablja Tekstilna tovarna Medvode, ko preverja lastnosti svojih vrečic, če gre za osvajanje novega področja v filtraciji. Rezultati raziskav so pokazali veliko prednost iglanih filtracijskih materialov pred tkanimi. Z iz­ boljšavo tehnologije izdelave se je kakovost doma­ čih proizvodov izenačila s kakovostjo tujih, razen nekaterih specialnih iz vrhunskega razreda (tefloni- zirane vrste). Pri materialih s katerimi smo delali, smo ugo­ tovili kvalitativne odvisnosti filtracijskih para­ metrov v tem smislu, da: — pri večjih zračnih in prašnih obremenitvah, vrečice tudi več prepuščajo, — drobnozrnati materiali lažje »uidejo« in — je potrebno več izpihovati, če so spredaj na­ vedeni pogoji manj ugodni. Žal zakonitih odvisnosti naštetih parametrov nismo mogli ugotoviti, ker je pri filtriranju toliko odvisnih — tudi med delom — spreminjajočih se postavk, da je kaj takega nemogoče. Slika 1. Del preizkusnega sistema za filtriranje z mo­ delnim filtrom površine približno 6,4 m2 in pnevmat­ skim otresanjem vrečic. Desno spodaj je dozirna tehtni­ ca prahu Nekateri primeri iz prakse S prvimi raziskavami smo osvojili osnovno znanje o tehniki filtriranja. Največ pa so k novim spoznanjem prispevali rešeni problemi iz prakse. Pri filtriranju zraka, onesnaženega z volumi­ noznimi delci (mineralna volna, lesno oblanje, oz. žagovina, rastlinska vlakna in pdobno), nastane problem, ki ga literatura običajno ne obravnava. Omenjeni večji delci se naberejo okoli vrečic in v konični zbiralni posodi. Pri mineralni volni npr., ki je sama zase zelo filtracijsko sposobna, lahko ome­ njeno kopičenje dopustimo, pri rastlinskih vlaknih in lesu, kjer nastopa nevarnost požara (eksplozije) in tudi zamašitve, pa moramo vlakna izločiti že pred vstopom v filter, kar pa ni vedno enostavno. Največ težav smo imeli pri filtriranju zraka aspiracijskega sistema krogelnega mlina za mletje petrolkoksa. Na osnovi podatkov naročnika, zbra­ nih v vprašalniku, smo se na predlog uveljavlje­ nega proizvajalca filtrskih medijev odločili za vrsto vrečic. Po zagonu naprave smo ugotovili, da je emisija enkrat večja od dovoljene, pa tudi upor vrečic, se je dvignil nad narmalo. Svoje znanje in kakovost vrečic so na tem problemu preizkusili še trije proizvajalci (2 tuja, 1 domač). Uspeha ni bilo, čeprav so vsi uporabljali svoje laboratorijske preiz­ kusne naprave in izjavljali, da so za omenjeni prob­ lem našli rešitev. Že v času po prvih menjavah ka­ kovosti vrečic smo preverili vrednosti, navedene v vprašalniku. Podatki, zbrani pri resničnih razmerah obratovanja filtracijske naprave, so bistveno spre­ menili sliko stanja. Okoli 25°/o delcev je bilo manj­ ših od: 2 «m (po vprašalniku le 8 °/o). Zaprašenost vstopajočega zraka je znašala 80 g/'m3 in ne 20 g/m3, kolikor so navedli v vprašalniku. S temi podatki so bili seznanjeni tudi dobavitelji vrečic. Mi smo na modelu, slika 1, z vrečicami in prahom iz filtra pri enakih pogojih obratovanja ugotovili, da daje mo­ delni filter enake rezultate kot filter na proizvod­ nem objektu. S tem preizkusom je bilo dokazano, da filter ni slabši od že preizkušenega modela (kar je trdil investitor), temveč so tehnične zahteve tako velike, da jih s standardnimi vrečicami ne bomo mogli zadovoljivo rešiti. Ni dolgo, kar se je na ameriškem in kasneje za­ hodnoevropskem tržišču pojavil nov filtrski medij. Normalni iglani material različnih osnovnih ka­ rakteristik, odvisno od vrste vlakenc, prevlečejo s tanko teflonsko membrano, ki prevzame nalogo filtriranja, saj so pore med vlak en ci široke le nekaj /um. veliko manj kot pri osnovnem iglanem ma­ terialu, kjer so pore široke nekaj deset //m. Ta plast je namenjena teflonski membrani le kot opo­ ra. Cigaretnega dima, ki ga sestavljajo delci ve­ likosti pribl, do 0,l^m, še tako skrbno izdelani iglani material ne zadrži, nova vrsta s teflonsko op­ no pa cigaretnega dima ne prepušča. Na omenjenem modelnem filtru smo pri obra­ tovalnih pogojih, kot smo jih imeli pri prvem preiz­ kusu in z vstavljenimi tefIoniziranimi vrečicami, preiskavo ponovili. Uspeh je bil presenetljiv. Ob­ lak dima petrolkoksa, ki je bil pri prvem preizkusu dobro viden, je sedaj popolnoma izginil, znižal pa se je tudi upor onesnaženih vrečic. Na podlagi dobrih rezultatov na modelnem filtru se je investitor odločil za nakup novih vre­ čic. Rezultat je bil odličen. Pred tem je bila emisija (»pobegli prah«) pribl. 340 mg/m3„ (dovoljena je le 150 mg/m3), po vstavitvi tefloniziranih vrečic pa je bila ugotovljena emisija le še 4,5 mg/m3n, kar po­ meni, da je filter zadržal 99,994 °/o prašnih del­ cev. Po približno 20-mesečnem obratovanju filtrski sistem še vedno zadovoljivo deluje. 3.0. Delo na področju mokre (tekočinske filtracije Kasneje kot s suho, smo se začeli ukvarjati z mokro, oz. tekočinsko filtracijo. Razvoj smo pričeli na tekočinskem filtru s prhami, ki pa ni bil učin­ kovit. Tako smo se odločili za razvoj in raziskavo tekočinskega filtra s peno, ki je gotovo najučinko­ vitejši predstavnik tekočinskega filtriranja. Ta filter smo uporabljali za nevtralizacijo ki­ slinskih hlapov v jedkalnicah in podobnih obratih. Bolj kot na drugih področjih pa se ukvarjamo z aplikacijo tekočinskega filtra s peno v industriji gradbenega materiala, in sicer v proizvodnji hidri- ranega apna. Vse hidrarne pri nas imajo nad hidratorjem vgrajeno čistilno napravo s prho. Šele z našimi ra­ ziskavami smo ugotovili, da gre za izgubo oz. one­ snaževanje v obliki emisije v taki napravi s prho od 0,8 do 2 °/o celotne proizvodnje. To pomeni samo pri hidratorju, ki proizvaja približno 12,6 t/h, v enem letu izgubo okoli 500 t najfinejšega hidrata. Z našo enostopenjsko filtrirno napravo smo uspeli 40-krat zmanjšati emisijo v primerjavi s staro či­ stilno napravo. V proizvodnjo smo vrnili v 1 letu kar 500 t hidrata. Primer tega filtra kaže slika 2. Da bi učinkovitost še povečali — čeprav zadrži naprava že sedaj 99,75 °/o vstopajočega hidratnega prahu — preizkušamo tudi dvostopenjski tekočin­ ski filter s peno. Rezultati bodo znani konec leta 1984. Slika 2. Spredaj je razširjeni del dimnika z napeljavo za prhe starega sistema za čiščenje, zadaj pa nova či­ stilna naprava 4.0. Zaključek Izkušnje pri večletnem delu so pokazale, kako pomembno je preizkušanje pri čimbolj realnih po­ gojih. Približati se, kot le mogoče, stvarnemu sta­ nju in pogojem proizvodnje, pomeni izogniti se ve­ likim razočaranjem in iskanju izhoda v obdobju preizkusnega obratovanja. Vsako zanašanje na srečo se lahko maščuje pri obratovanju. Težave se veli­ kokrat vseeno pojavijo zaradi premajhne skrbi pri vzdrževanju. V industriji se zavedajo, da morajo proizvajalne stroje primerno vzdrževati. Pri filtra­ cijskih napravah pa je običajno tako, da jih že na­ bavijo z odporom, kaj šele, da bi jih zadostno ne­ govali. V tem smislu bo potrebno še veliko vzgoj­ Začetki in razvoj laboratorijske opreme UDK 061.64 + 5 42.2 Namen kontrol je, da spremljajo dogajanja med procesi. Tako je tudi tehnologija izdelave gradbenega materiala podvržena kontroli kakovo­ sti. V gradbeništvu je kontrola pomembna, saj gre navadno za objekte, ki so obsežni in dragi. Prav zaradi tega je nujno, da se ob razvoju novih mate­ rialov in tehnologij razvije tudi ustrezna tehnika metrologije. Pri ustanovitvi Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij SRS so organizatorji računali si tem, da potrebuje raziskovalna organizacija tehnično službo za vzdrževanje raziskovalnih naprav in iz­ delavo pripomočkov pri raziskavah. Tehnična služ­ ba se je kakovostno izboljševala in številčno iz le­ ta v leto povečevala. Razvoj tehnične službe je na­ rekovala tudi gradbena operativa. Ta je za svoje delo potrebovala naprave in aparate za spremlja­ nje kakovosti proizvodnje. Tako je bila tehnična služba venomer pod pritiskom raziskovalcev in gradbene operative, da izdela to ali ono napravo oziroma aparat za preiskavo materiala. V obdobju od leta 1951 do leta 1959 se je teh­ nična služba ukvarjala z vzdrževanjem tehničnih naprav in strojev v Zavodu, z izdelavo pripomoč­ kov za opravljanje preiskav ter z razvojem novih naprav in strojev za nove tehnološke procese v gradbeništvu in industriji gradbenega materiala. Leta 1960 pa je začela intenzivnejše razvijati in izdelovati laboratorijsko opremo za preiskavo materialov in konstrukcij nizke in visoke gradnje. Pri osvajanju novih proizvodov v fazi projek­ tiranja navadno nismo imeli težav. Problemi so se pojavili, ko smo hoteli stroj oziroma napravo izde­ lati. V Jugoslaviji tedaj ni bilo mogoče dobiti ne­ katerih ključnih strojnih elementov, kot so: sen­ zorji, indikatorji, registratorji, pogonski hidrav­ lični sklopi itd. Pomanjkanje elementov smo premoščali z improviziranjem in lastnim razvojem Avtor: Ivo Cerovšek, inž. stroj., ZRMK, TOZD Strojništvo nega dela. Naša raziskovalna dejavnost na področju tehni­ ke za očuvanje čistega okolja je dala dobre rezul­ tate. Raziskovalni dosežki so našli svojo uporabnost v napravah', ki jih, ali jih še bo izdelovala naša in­ dustrija za vzdrževanje čistega okolja v raznih pro­ izvajalnih vejah, s čimer smo dosegli cilj raziskav — razviti nove kakovostne, industrijsko uporabne filtracijske naprave. IVO CEROVŠEK delov laboratorijske opreme. Leta 1965 smo izdela­ li prvo večjo napravo 3000 kN stiskalnico za ugotav­ ljanje trdnosti betonskih preizkušancev. Oblikovno je bila stiskalnica konvencionalno zasnovana, toda v pogledu funkcionalnosti je bila uporabna in še danes rabi svojemu namenu (v laboratoriju GP Ratko Mitrovič v Beogradu). Zahtevnejšo laboratorijsko opremo smo razvi­ jali postopoma. Tako smo npr. najprej izdelovali 400 kN hidravlične stiskalnice na ročni pogon, kas­ neje smo jo preuredili na motorni pogon z zapisom sile in deformacij. Drugi primer je aparat za pre­ iskavo cementa po Vicatu, ki smo ga najprej za­ snovali po tujih predpisih. Ker pa se je izkazalo, da pri takšni izvedbi aparata »človeški faktor« pre­ več vpliva na rezulate preiskave, smo ga razvili dalje v popolnoma avtomatsko delujočega. Proto­ tipno izdelane stroje in aparate smo najprej prak­ tično preizkusili v Zavodu. To je bila priložnost za projektante in konstrukterje, da so »Svoje izdelke« opazovali med uporabo in izsledke s pridom upo­ rabili pri nadaljnjem delu. S takšno metodo dela nadaljujemo in rezultati so zadovoljivi. Posledice razvoja in izdelave laboratorijske opreme so prikazane na sl. 1. Znatnejši porast ob­ sega izdelave je opaziti po letu 1967. Vzrokov za 1976 1977 1976 1979 1980 1981 1962 1983 1984 P rikaz fin a n čn e ra s t i izde lane la b o ra to r ijs k e opreme v TOZD • S tro jn iš tv o . to je več. Prvi je ta, da smo edini pomembnejši proizvajalec tovrstne laboratorijske opreme v Ju­ goslaviji. Drugi pa, da so inšpekcijske službe (na osnovi zakonskih določil) zahtevale od proizvajal­ cev gradbenega materiala, naj spremljajo kakovost proizvodnje. Razvojno delo na področju laboratorijske op­ reme terja sodelovanje strokovnjakov več strok, pa čeravno je aparat namenjen le neki ozki speci- alosti. Tako smo razvili sodelovanje z mnogimi strokovnjaki iz posamezih specialnosti. Glede na to, da nismo imeli domačih standardov oz. literature (to še danes v državnem merilu ni zadovoljivo ure­ jeno), smo uporabili tuje. Tako so bili prvotni apa­ rati izdelani na podlagi tujih standardov in pred­ pisov. S tem pa smo včasih povzročili težave opera­ tivcem, kajti tudi na tem področju ma vsaka dežela svojo specifiko. Sedanji razvoj laboratorijske opreme naslanja­ mo v največji možni meri na domače standarde in predpise. Ko pa gre za aparate za izvoz, moramo le-te prilagoditi zahtevam kupca. Razvoj laboratorijske opreme v Zavodu je na­ ravnan na razvoj novih aparatov in posodobitev obstoječih. Razviti aparati se uporabljajo v grad­ beništvu, industriji gradbenega materiala, kovin­ sko predelovalni industriji, metalurgiji, kemijski, papirni, usnjarski, tekstilni in gumarski industriji. Aparati so zasnovani na sodobnih principih. Upo­ rabljeni so elementi in sklopi zadnjih dosežkov tehnike oziroma elektronike, ki so proizvod doma­ če industrije. V nekaterh primerih pa se moramo še vedno zateči k uvozu zahtevnejših elementov ali sklopov. Trenutno imamo v končni fazi razvoja: — elektronsko krmljeni triaksialni aparat 1000 kN z možnostjo statičnega in dinamičnega obremen j evanj a, — avtomatsko-elektronsko krmiljeno napravo za ugotavljanje vodotesnosti betona, — avtomatski, elektronsko krmiljeni aparat za preiskavo cementa po Vicatu. Tabela I. Časovni pregled proizvodnje laboratorijskih aparatov L e t o p r o i z v o d n j e 1968 1969 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1981 1982 1983 L Konsistometer tip V E -B E ■ 10 10 12 12 12 9 5 22 17 23 20 20 12 19 9 2. Naprava za merjenje vodotesn. 2 2 2 3 1 _ 7 5 6 3 8 7 7 6 4 3 5. Viseči sejalni stroj - 2 3 9 6 6 10 4 6 15 11 13 8 16 8 7 4. Hidr.stiskalnica 3000 kN 2 2 - 5 1 5 5 2 4 6 3 7 3 9 8 3 5. Hidr. stiskalnica 400 kN 3 3 2 4 1 3 _ 2 5 3 1 5 5 6 12 4 6. Bleinov aparat 10 3 9 7 6 6 10 i 7 14 16 9 10 19 15 12 7. Stresalna mizica 3 2 5 3 6 3 10 3 8 5 5 10 10 6 7 6 8. Michaelisova tehtnica 2 10 7 4 8 1 10 5 6 '6 11 15 11 10 24 6 9. StiskLza asfaltne vzorce 3 3 1 6 1 2 5 _ _ - 3 2 9 2 1 3 10. Naprava za pripr.bitum.vzorcev 3 5 B 5 3 3 6 4 _ 2 3 1 5 5 2 1 11. Casagrandejeva treskalica - 2 3 6 5 3 3 2 4 5 7 19 5 7 8. 2 12. Laboratorijski mlin - 1 2 2 2 - 3 - 2 3 5 2 5 5 8 2 13. Le Chatelier prstan 471 300 148 430 652 136 775 375 673 1240 990 1570 440 560 750 580 14. Aparat po Vicatu 20 17 20 26 53 38 49 40 37 50 77 40 42 50 49 50 15. Sušilnik - - _ - 2 - 8 5 '8 6 7 5 1 _ _ - 16. Poroziometer 5 3 7 10 8 13 18 7 — elektronski inklinometer za merjenje leze­ nja in posedanja zemeljskih plasti, — elektronsko krmiljeni trgalni stroj 100 kN, — merilec trdote kovin po Rockwellu z elek­ tronskim senzorjem in digitalno indikacijo, — kovinske etalon ploščice za preverjanje stanja merilcev trdote kovin. Za razvoj novih laboratorijskih aparatov in naprav TOZD STROJNIŠTVO namenja letno nad 10 % dohodka. Ta vlaganja se nam dobro »obrestu­ jejo«, kar je razidno iz sl. 2. Poleg doiseganja ugod­ nih poslovnih rezultatov opravljamo tudi družbeno pomembno vlogo, saj zmanjšujemo uvozno odvis­ nost na tem področju. Nekatere naše proizvode pa celo izvažamo. Večletno proizvodnjo pomembnejših aparatov prikazuje tabela 1. Številčna nihanja v tabeli so odraz: — novo uveljavljenih predpisov, — trenutne potrebe po določenih vrstah apa­ ratur, — investicijske sposobnosti naročnikov. Zavedamo se, da je eden od pogqjev za osvoji­ tev trga tudi hitra intervencija in solidno vzdrže­ vanje aparatur. Zato smo vzporedno z razvojem laboratorijske opreme razvijali tudi servisno de­ javnost za naše aparate. Doseženi uspehi na področju razvoja in izdela­ ve laboratorijske opreme opravičujejo zavodovo poslanstvo na tem področju. V prihodnje namera­ vamo našo usmeritev razvoja poglobiti v razvoj no­ vih aparatur ter posodobitev obstoječih za področje gradbeništva, metalurgije in strojno predelovalne industrije. Naš namen je tudi dajati celotni inže­ niring pri opremljanju in osvajanju celotnih la­ boratorijev za omenjene dejavnosti. IZ NAŠIH KOLEKTIVOV Gradnja jeklarne 2 za železarno Jesenice zaupana Gradisu Gradisovi gradbeni stroji so 8. septembra zakopali v zemljo na Belskem ipolju pri Jesenicah. Tako se je začela gradnja prve faze nove jeklarne, ki bo posto­ poma zamenjala stare martinovke, ki so že iz prete­ klega stoletja. Nova elektro peč ima ekonomsko, te­ hnološko, tehnično, ekološko in družbeno perspektivo. Izbira domačih izvajalcev del in dobaviteljev opreme je bila dokaj težavna, saj se je na natečaj o sposobnosti za gradnjo jeklarne 2 prijavilo veliko de­ lovnih organizacij, med katerimi je posebna komisija priznala sposobnost 25 organizacijam, prijavile so se delovne organizacije iz cele Jugoslavije, razen Cme Gore. Gradbena dela so opredeljena v treh pozicijah. Prva pozicija zajema površinski izkop, kanalizacijo in temelje tehnološke opreme, druga pozicija zajema gradbene objekte (glavna proizvodna zgradba, pomož­ ni prostori jeklarne 2, hala legur, razkladalna po­ staja, različna skladišča in pomožni prostori, črpali­ šča in strojnice, transformatorske postaje itd.), tretja pozicija pa cestno in železniško omrežje. Nova jeklarna bo začela poskusno obratovati fe­ bruarja 1987, čez leto dni pa bo začela redna proizvod­ nja kontinuirano vlitega elektrojekla. Dajala bo pol milijona ton specialnega jekla letno za kovinsko­ predelovalno industrijo. Celotna investicija je vredna 18 milijard dinarjev. Postavljen je temeljni kamen za servis Volvo BM 4. oktobra so Gradisovi delavci zasadili prve lo­ pate na novem gradbišču gradnje servisa za Slove­ nijales in švedskega Volva. Z izgradnjo servisa naj bi bile dane tudi večje možnosti za tesnejše sodelovanje naše industrije z Volvom, ki bi lahko izdelovala posamezne sestavne dele za njihove stroje. S tem bi bile odprte večje mo­ žnosti za uvoz gradbenih strojev znamke Volvo. Proizvodna hala mora biti gotova do junija 1985. Rudnik urana, Zirovski vrh Poskusno odkopavanje rude v zadnjem letu in pol ter stopnja dokončanosti objektov že omogočajo pričetek poskusnega zagona obrata za predelavo ura­ nove rude. Odkopavanje se vrši od roba k središču rudišča in od zgoraj navzdol. Rudišče je dolgo 2 kilometra in široko 150 metrov, razdeljeno pa je v 4 horizonte. Le-ti so med seboj povezani z rampami in jaški od spodnje kote na 430 do zgornje kote na višini 580 metrov. Po raziskovalnem in eksploatacij skem vrtanju gmote obstreljujejo, nato pa jalovino ali rudo z me­ hanizacijo in kamioni prepeljejo na jalovišče oziroma drobilnico. Doslej so v poskusnem odkopu nakopali 60 tisoč ton rude in v kolikor tudi v predelavi ne bo zastojev, si lahko že letos obetamo nekako 20 do 30 ton rumene pogače. V rudniku urana Zirovski vrh, ki še nosi pri­ stavek »v ustanavljanju« je trenutno zaposlenih 370 delavcev, do polnega števila pa bo potrebno še okrog 50 delavcev, predvsem rudarjev. Računalniško vodeni distribucijski center rezervnih delov je pod streho Gradisov TOZD GE Maribor je oktobra lansko leto prevzel projekt gradnje novega distribucijskega centra rezervnih delov v Tovarni avtomobilov v Mari­ boru. Projekti so bili končani v treh mesecih tako, da so gradbena dela začeta prve dni januarja v dokaj neugodnem vremenu. Po rokovnem planu, naj bi gradbena dela bila končana čez leto dni, to je januarja 1985. leta, po namestitvi tehnološke opreme pa naj bi distribucijski center TAM pričel redno obratovati sredi prihodnjega leta. Računalniško vodeni distribucijski center je del srednjeročnega razvojnega načrta Tovarne avtomo­ bilov Maribor, ki bo z realizacijo bistveno dopolnil proizvodni program in omogočil še večji izvoz. Ob izbiri lokacije za gradnjo distribucijskega cen­ tra je bilo treba izhajati iz stališča, da mora lokacija omogočati nadaljnjo širitev do leta 2000 in dalje, da je možna povezava vseh trgovskih funkcij vključno s prodajo vozil in da bo v bližini poti za transport bla­ ga. Objekt je sodobno zasnovan. Konstruiran je po si­ stemu pretočnega skladišča, kjer bo možno v tehno­ loško sklenjeni verigi opravljati vse funkcije od spre­ jema, konzerviranja in zaščite rezervnih delov do predpakiranja, skladiščenja in odpremljanja blaga. V prvi fazi bo objekt zgrajen na površini 14.370 kvadratnih metrov. Tu bodo tri ladje skladišča in nadstrešnica ter upravni aneks. V drugi fazi je pred­ videna gradnja še ene ladje za skladišče. Vir: Gradisov Vestnik SGP GROSUPLJE, GROSUPLJE Nadzidava kotlarne na biotehniški fakulteti Letos v maju je sektor I pričel z deli na gradbi­ šču Beotehnične fakultete — tozd Gozdarstvo. Gradbi­ šče je oddaljeno približno 200 m od gradbišča Bio­ tehniška fakulteta — tozd Lesarstvo. Izvaja se nadzidava obstoječe kotlarne, s katero bo Gozdarska fakulteta pridobila nekaj novih kabi­ netov in predavalnic v skupni površini približno 400 kvadratnih metrov. Sama konstrukcija je armiranobetonska, vendar objekt znotraj pregrajujejo opečne stene iz modular­ nega bloka. Streha je trokapna iz lesne konstrukcije, prekrita z bakreno pločevino. Zanimiva je tudi fasada objekta. Popestrena je s fasadnimi izpustitvami — logiami, ki so steklene, pritrjene na jekleno konstruk­ cijo, ki je zasidrana v ploščo objekta. Skladišče Meles, Škofljica Za investitorja Hoja Ljubljana so pričeli graditi mehanizirano lesno skladišče na Škofljici. Vrednost vseh del je 20 milijonov din, pri čemer je gradbenih del za 7 milijonov din. Na nasutih barjanskih tleh je bilo potrebno izvesti temelje, ki bodo služili kot pod­ stavki za lupilni in čelični stroj, ter sortirne bokse. Gradbena dela gredo sedaj h koncu. Potrebno je še izgotoviti komandni stavbi in traf o postajo z elek­ tričnim omrežjem. Modernizacija informacijskega sistema Posodobitev poslovnega informacijskega sistema se bo kazala predvsem kot razvoj novega stroškovne- ga sistema DO, novega komercialnega informacijskega sistema in kot posodobitev finančnega informacijske­ ga sistema s ciljem zagotoviti dnevno ažurnost fi­ nančnih podatkov. Na področju tehničnega informacij­ skega sistema pričakujejo, da bodo lahko inženirjem in tehnikom zagotovili vsaj evropsko povprečno ra­ čunalniško podporo pri projektiranju, statiki in pri mnogih drugih inženirskih zadevah. Posodobitev po­ slovanja se bo gotovo pozitivno odrazila na obsegu in donosnosti prevzetih del tako doma kot v tujini. Vir: Glasilo SGP Grosuplje Na gradbišču vodovoda Mrzlek V senci večjih in reprezentativnejših objektih gra­ dijo delavci Primorja vodovod Mrzlek. Rekonstrukcija črpališča Mrzlek je tako glede raznolikosti in zahtev­ nosti del kot kratkega roka izvedbe zanimivo gradbi­ šče. Obstoječe črpališče Mrzlek zgrajeno leta 1935 na­ paja s pitno vodo velik del novogoriške občine ter del italijanske Gorice, kamor odteka približno 1/3 celotne količine. Z izgradnjo HE Solkan bo nivo vode za 5 m višji od obstoječih črpak, zato bi voda z vrha vdirala v obstoječe tri vodnjake. Vodnjaki, ki so gra­ jeni tik ob Soči, segajo izpod gladine reke, vendar dobivajo čisto studenčnico iz zelo širokega zaledja, ki sega celo na cerkljansko in škofjeloško območje. Gotovost oskrbe z neoporečno vodo tudi iz zalite­ ga črpališča je pogoj za začetek zalivanja HE Sol­ kan. Pod cesto Nova Gorica — Bovec je že zgrajena nova pogonska stavba, novo črpališče kot nadgradnja starega ter dostopna pot, nad cesto pa bodo objekti dinamičnega usedalnika z armaturno komoro, kontak­ tna komora, ozonska in filtrska postaja s komandno stavbo. Vsi ti objekti so postavljeni na plato, ki so ga dobili z usekom s strmo pobočje in odvozom preko 24.000 m3 žive skale. Objekti so med seboj povezani z velikimi kinetami, po katerih potekajo razvodi in dru­ ge instalacije. Ločena kineta povezuje nove objekte s starim črpališčem in glavnim vodohramom Mrzleka. Vse to je izkopano v trdi skali, objekta pod cesto in nad njo povezuje nov glavni cevovod 0 700 s petimi jaški, od katerih ima vsak svojo namembnost. Cevo­ vod je postavljen v zelo strmo pobočje, zato sta izkop in montaža ob stalnem prometu na cesti ter prekopom ceste zahtevala od vseh veliko truda. Najbolj značilni tehnični podatki Mrzleka so na­ slednji: Sedanje stare črpalke rimajo zmogljivost 3 X 80 = 2401/s ter je vsaka opremljena z elektro­ motorji po 136 KW. Zmogljivost novih črpalk bo 2 X 175, 1 X 120, 1 X 80 1/s z elektromotorji 2 X 250, 1 X 200, 1 X 150 KW. Posebne avtomatske vezave bodo skrbele, da bodo istočasno vklopljene črpalke za ma­ ksimalno kapaciteto 3501/s. Za to količino so načrto­ vane tudi vse ostale naprave. Glavni tlačni cevovod je dimenzije 0 700 z odcepi za staro čistilno napravo 0 400 in novo čistilno napravo 0 500, zaradi velikih inštaliranih moči sta zgrajeni dve trafo postaji, in sicer ena za potrebe črpališča v pogonski stavbi (2 X 630 KW) ter ena za potrebe čistilne naprave v ko­ mandnem delu filtrske postaje (1 X 630 KW). Vsa gradbena dela izvaja tozd NG- enota Nova Gorica. Vrednost del ob zaključku bo dosegla 400 mi­ lijonov dinarjev. Vir: Glasilo Primorje "M* Zadovoljni izvozni rezultati Konstruktor se je usmeril v izvoz kjer dosega za­ dovoljne rezultate poslovanja. Po letu 1985 pa na­ črtujejo tridesetodstotni izvoz proizvodnih zmogljivo­ sti. Lani so izvajali gradbena dela na Madžarskem, v ZR Nemčiji, Sovjetski zvezi in v Iraku. Preko sozda IMOS in poslovne skupnosti Ingra so načrtovali še dela na egiptovskih in nigerijskih gradbiščih, ven­ dar teh del še niso uspeli pridobiti. V deželah kjer so delali so desegli bruto realiza­ cijo 2,239.245 tisoč dinarjev, planirali pa 2,952.472 ti­ soč din. To pomeni, da je 386 konstruktorjevcev, ko­ likor jih je delalo na gradbiščih v teh deželah, realizi­ ralo 76 odstotkov planiranega izvoza. Kako torej oceniti rezultate celotnega poslovanja Konstruktorja v tujini? Za lažjo orientacijo prisluh­ nimo direktorju zunanjetrgovinskega sektorja Rudiju Golobu, ki pravi: »Na splošno lahko ocenimo, da je nastop v tujini bil uspesen tudi glede finančnih re­ zultatov, četudi nismo uspeli uresničiti vseh zastav­ ljenih ciljev.« Likalne naprave na sejmu v Ljubljani Predstavniki obračunske enote Likalne naprave iz temeljne organizacije Gradbena obrt — Klepovod so razstavni v Ljubljani svoj izdelke na specializi­ ranem sejmu opreme za likalno industrijo. Poleg stalnega programa (likalne mize, kotli) so letos na sejmu prvič prikazan prototip ukaimka z elektronsko regulacijo temperature. Elektronsko re­ gulacijo na tem likalniku so razvili v sodelovanju z najvecjim elektronskim možganskim trustom pri nas, s kranjsko Iskro. Razstavljene likalne naprave so vzbudile precej­ šnje zanimanje slovenskih in jugoslovanskih tekstil­ cev, kar dokazujejo tudi sklenjene pogodbe o prodaji naših hkainih naprav. Vrednost ie-ten znaša okrog 4.5UU.0OU dinarjev. Vir: Glasilo Konstruktorja I I VODNOGOSPODARSKO FODJETJ E MARiBOFi______ | Delavci marioorskega Vodnogospodarskega podjetja o nalogah v prihodnjem obuonju Delavci mariborskega Vodnogospodarskega podje­ tja so razpravljali in sklepali o analizi razvojnih mož­ nosti dolgoročnega razvoja vodnega gospodarstva v obdobju laöb—2Uud, in osnovnih opredelitvah za uskla­ jeno izvajanje nalog nadaljnjega vodnogospodarskega razvoja, usmerjan dejavnost v dosego temeljnih ci­ ljev. Vodno območje Drave meri 3266 km2, ki je raz­ deljeno v 8 hidrosistemov m teritorialno pokriva 15 občin podravske in koroške regije ter občino Slov. Konjice. Hidrografska mreža je sorazmerno gosta, saj ima­ jo na tem območju 2 X 418,10 km vodotokov. Od ce­ lotne dolžine evidentiranih vodotokov je 1088 km ni­ žinskih vodotokov in 403 km hudournikov, ki so v neposrednem upravljanju vodnega gospodarstva. Gle­ de na to, da so posamezni odseki vodotokov že regu­ lirani, vstopajo v naslednje dolgoročno obdobje še s 726 km neurejenih pstrug nižinskih vodotokov in 380 km neurejenih hudourniških strug, za kar bo glede na njihovo dolžino in zahtevnost, vsako leto treba obli­ kovati tozadevna sredstva. Za izboljšanja vodnega režima predvidevajo, da bodo v okviru investicijskih del, ki se bodo izvajala po določenih programih in načrtih: — regulirali 96.5 km vodotokov — zgradili akumulacije na Polskavi, Devini, Dra­ vinji z Oplotnico, Pavlovskem potoku, Beli Skrabski, Ložnici, Suhadolnici z Jenino, Lešnici in Drvanji s prostornino okoli 23 mio m3, ter odpravili hujša ero­ zijska žarišča hudournikov. V naslednjih letih načrtujejo izvedbo osuševalnih del po posameznih območjih v obsegu 12.500 ha in namakanje na površinah 2500 ha, skupno torej 15.000 ha melioracijskih del za povečanje proizvodnje hrane. V pogledu vodne preskrbe je iobmočje Drave sred­ nje razvito, saj še vedno okoli 1/3 prebivalstva rešuje zagotavljanje vode v lokalnem ali celo individualnem smislu. Registriranih vodnih virov na območju Drave je z zmogljivostjo 5763I/s, od teh se danes eksploatira v okviru sistemskih vodooskrbnih objektov 1552 I/s. Industrija pa sama poleg tega koristi za tehnološke potrebe okoli 1000 I/s iz zalog pitne vode za nadalj­ njih 500 I/s. Posebno pozornost pa bodo v naslednjem dolgo­ ročnem obdobju posvetili izobraževanju in študijsko raziskovalnim nalogam. Vir: Glasilo delavcev Vodarjev Razvoj Vegrada in organiziranost Nedavno so se ob okrogli mizi zbrali najodgovor­ nejši delavci Vegrada in pregledali dosedanjo organi­ ziranost dn uspehe, ki so jih dosegli pa tudi probleme, ki zavirajo nadaljnji razvoj. Glavni podatki iz razprave: — Razviti inženiring do take mere, da bodo ob­ vladovali tržni, finančni in proizvodni inženiring za potrebe TOZD, ki bodo izvajale dela na področju ce­ lotne Jugoslavije in v inozemstvu. — Združiti majhne TOZD z večjimi, ker že samo majhno število zaposlenih v TOZD povzroča velike težave v organiziranosti, povzroča velike stroške re­ žije, onemogoča kadrovsko nadomeščanje in selekcijo itd. — Racionalizirati delo v službah, preprečiti jalovo delo in dupliranje dela. — Ojačati zunanje-trgovinsko dejavnost dn or­ ganizirati vse potrebno za nemoteno delo in spremlja­ nje rezultatov. — Bolje urediti odnose med TOZD, ki poslujejo med seboj v odvisnosti (interne cene, dohodkovni od­ nosi). Na osnovi analiz, ugotovitev in uskladitev stališč bodo posamezna nerešena vprašanja temeljito obde­ lali in pripravili za samoupravne organe strokovne predloge. Na gradbišču v Kopru Delavci Vegrada gradijo za Luko Koper tri večje objekte. To je Operativni center kontejnerskega termi­ nala. Sestavlja ga 110 prostorskih elementov in ima okoli 2000 kvadratnih metrov površin. Drugi objekt, ki ga prav tako gradijo :s prostorskimi elementi je dislociran obrat družbene prehrane, velik okoli 750 kvadratnih metrov, sestavljen pa je iz 32 celic. Poleg omenjenih dveh objektov, gradijo skupaj s Stavbenikom iz Kopra še gostinski obrat z zakloni­ ščem. V objektu bo velika samopostrežna restavracija ter obratna ambulanta. Ta objekt je sestavljen iz 53 celic, imel pa bo okoli 1500 kvadrantih metrov. Skupna vrednost vseh del, ki jih bodo opravili za Luko Koper znaša okoli 300 milijonov dinarjev. Vir: (Glasilo GIP Vegrad I ZDRUŽENO GLASILO MARIBORSKIH GRADBENIKOV Izvoz gradbincev Maribor Izvozna prizadevanja mariborskih gradbenikov segajo v davna šestdeseta leta. Že takratna gospo­ darska reforma je narekovala prodor na tuja gradbe­ na tržišča, današnje težave pa so prazadevanja še bolj zaostrile. To zlasti velja za zadnja tri oziroma štiri leta, ko so večja gradbena podjetja iz Maribora razširila svojo dejavnost na zahtevnih zunanjih trgih v raznih deželah Evrope in tretjega sveta. Tako so samo v lan­ skem letu naši gradbinci gradili v Avstriji, na Mad­ žarskem, v Sovjetski zvezi, Vzhodni Nemčiji, ZR Nem­ čiji, Alžiru, Iraku, Iranu, Kuvajtu, Libiji, Združenih arabskih emiratih in drugod. V teh državah so mariborski gradbeniki podpisali pogodbe za izgradnjo oziroma montažo raznih ob­ jektov: od stanovanjskih sosesk, trafo postaj, vodnih zajetij, petrokemičnih kompleksov, cementarn, do gradnje mostov, cestnih priključkov, hidroelektrarn in nukleark. Ponekod jim je celo uspelo prevzeti iz­ gradnjo objektov na ključ, kar pomeni, da niso samo gradili, ampak so tudi projektirali, dobavljali in mon­ tirali notranjo opremo številnih objektov. Kot je iz doslej povedanega mogoče razbrati, se nujnosti izvoza dejavnosti v mariborskih gradbenih organizacijah dobro zavedajo. Danes že lahko govo­ rijo o določenih pa čeprav začetniških uspehih, med drugim o dragocenih izkušnjah in pridobljenega zna­ nja, kar poleg ustvarjenega deviznega priliva (50 od­ stotkov) lanskoletnega celotnega prihodka je Hidro- montaža realizirala z delom v tujini) uvršča nekatere mariborske gradbene organizacije med 250 največjih tovrstnih podjetij v svetu. To pa že dosti pomeni, saj vemo, da je treba tujino najprej dobro spoznati, pre­ den je mogoče v njej dobro tržiti ali pa vsaj dobiti delo. Nova spoznanja in izkušnje ter navezovanje sti­ kov z raznimi poslovnimi partnerji na gradbiščih v tujini so priložnost, ki jo je treba v največji meri izkoristiti. Nova soseska v Mariboru Delavci Konstruktorja in Stavbarja so pričeli v septembru graditi novi stanovanjski soseski, C 1 in C 2 v središču mesta. Gre za pričetek zazidave me­ stnega središča s tako imenovanimi »plombami«, na področju med [Partizansko cesto in med ulicami heroja Šlandra, heroja Bračiča in Mladinsko ulico. Konstruktorjevi delavci so pričeli graditi petin­ trideseti stanovanjski objekt v vrednosti okoli 191,3 mi­ lijona dinarjev, ki ga bodo dogradili do konca prihod­ njega leta, Stavbarjevi delavci pa bodo v šestanjstih mesecih dogradili triinšestdeset stanovanjski objekt, katerega vrednost je okoli 260 milijonov dinarjev. Vir: Združeno glasilo Maribor SGP SLOVENiJACESTE JUBLJANA Svečana otvoritev proizvodne hale V mesecu juliju je bila v tovarni Alples v Že­ leznikih svečanost, povezana z otvoritvijo nove pro­ izvodne hale tozda Fonsko in garniturno pohištvo, ki so gradili delavci ljubljanskih Gradenj in sodelujočih tozdov SCT. Dela so se pričela v oktobru 1982, gradbe­ no pa je bil objekt zaključen v dogovorjenem roku, v jeseni. Vrednost opravljenih del je 220 milijonov di­ narjev, v novi montažni hali pa je 6 tisoč površinskih metrov novih proizvodnih zmogljivosti, namenjenih predvsem izvozu. Tečaji tujih jezikov V zaostrenih gospodarskih razmerah v domovini je za delovno organizacijo delo v tujini izrednega po­ mena. Za znanje tujih jezikov postaja vse pomemb­ nejše, to ne velja samo za vodilne in vodstvene de­ lavce na gradbiščih v tujini, od katerih se zahteva dobro znanje jezika, ki je osnova komuniciranja v konkretnem delovnem okolju. Tudi vsak delavec, ki potuje v tujino se mora na potovanju nekako znajti in potrebuje za osnovno komuniciranje vsaj skromno znanje tujega jezika, ki pa mu bo prišlo prav tudi med samim delom. Zato so organizirali več lastnih tečajev nemščine, angleščine in francoščine. Da bi bila omogočena udeležba čim širšemu krogu intere­ sentov so tečaji potekali neposredno po zaključku delovnega časa in na sedežih posameznih tozdov in DSSS. Nova asfaltna baza Nova asfaltna baza tipa »Aman« z zmogljivostjo 150 ton asfalta na uro že obratuje. To je prva tovar­ na asfalta v Jugoslaviji, kjer je možno dodajati zmesi tudi naravni asfalt, selenico. V Smodinovcu bodo iz­ delovali predvsem liti asfalt in asfaltni beton za ob­ rabne sloje. Montažna dela so opravili delavci tozda Mehanični obrati, nadzor pa je opravil Strojni inže­ niring. Stroj za betonske polizdelke Na velikem proizvodnem platoju tozda IBK so pred kratkim preskusili delovanje novega stroja za izdelo­ vanje novega stroja za izdelovanje betonskih polizdel­ kov — SCV tip HK-131. Izdelali so ga v tozdu Me­ hanični obrati po licenci avstrijske firme Krapinger in je prvi tak stroj, narejen v SCT. Namenjen je pro­ izvodnji robnikov, zidakov, parkirnih elementov itd. Tega, ki so ga posneli je kupila delovna organizacija Binačka Morava iz Niša. Razen hidravlike, ki je uvo­ žena, so vsi sestavni deli narejeni doma. Ciklus za izdelavo posameznega izdelka iz betona traja približno eno minuto. Vir: Glas kolektiva SGP PIONIR, NOVO MESTO ' *V Pionirjev prednapeti beton V začetku leta 1984 je v tovarni gradbenih ele­ mentov »TOGREL« stekla proizvodnja konstrukcij­ skih elementov iz prednapetega betona. Zaradi vrste konstrukcijskih elementov, ki so v proizvodnem planu podjetja so se odločili za stranski način prednapenjanja (predhodno napenjanje) sistema Hoyer. Proizvodnja elementov poteka na napenjalni stezi, ki je v TOGRELU dolžine 50 m in ima na za­ četku in na koncu sidrni nosilec. Glede na konstruk­ cijo kalupov je na stezi možno istočasno izdelovati več nosilcev (z obstoječim kalupom dva dolžine 24,0 m ali več ustrezno krajših). Beton za prednapete elemente je običajno viso­ kih mark (MB 400 — MB 500), ki mora zaradi težnje po čim krajšem proizvodnem ciklusu elementov v kratkem času doseči visoko začetno trdnost, pri ka­ teri je beton že sposoben prevzeti obtežbo, ki se nanj prenese iz pramenov po rezanju (MB 300). Zato cen­ tralni laboratorij SGP Pionir v sodelovanju z ZRMK izdeluje natančne recepture betonov in opravlja stal­ ne kontrole kvalitete vgrajenega betona. SGP »PIONIR« ima do sedaj osvojeno tehnologijo proizvodnje »I« prednapetih nosilcev višine 120 cm ali 150 cm, dolžine 9,0 m— 24,0 m, z rastrom poveča­ nja dolžin 3,0 m (9,0, 12,0, 15,0 18,0 21,0; 24,0 m). Širina gornje pasnice je 50 cm, spodnje v kateri so nameščeni prameni za prednapenjanje, pa 30 cm. »I« nosilci lahko služijo kot vzdolžni nosilci dvokap- nih hal, nosilci žerjavnih prog, nosilci medetažnih konstrukcij in podobno. V pripravi je program glavnih strešnih dvokapnih nosilcev z naklonom 80 za osne razpone hal od 15,60 m do 24,0 m z rastrom povečanja dolžine 1,20 m (15,60 16,80, 18,0, 19,20, 20,40, 21,60, 22,80; 24;0m); širino zgornje pasnice 50 cm in spodnje 30 cm, proizvodnja PB streš­ nih »I« gredic dolžine 9,0 m ter mostni nosilci, ki so kombinacija kabelskega napenjanja za prevzem kori­ stne obtežbe in strunskega napenjanja, za prevzem lastne teže. Vir: Glasilo Pionir IMP LJUBLJANA Velik posel Klime Celje v Libiji Že lani je Klimin tozd Industrijska proizvodnja preko Smelta dal ponudbo za izdelavo opreme in mon­ tažo preizkuševališča motorjev v Libiji v skupni vrednosti 36 milijonov deviznih dinarjev. Po podpisu pogodbe v letošnjem maju so zaradi izredno kratkih rokov za dobavo in montažo opreme, pričeli takoj urejati dokumentacijo, naročati materiale in tehno­ loško obdelavo. Pogodba obsega izdelavo celotnega preiskusnega kanala, dušilnega dela na sesalni in tlačni strani, po­ mičnih vrat in elementov za dušenje komandnega prostora ter montažna dela na objektu v Libiji z rokom dokončanja 15. 10. 1984. Mariborčani presegajo plan Montaža Maribor je za letos zapisala v plan, da bo imela za 50 milijonov dinarjev izvoza, od tega 20 milijonov v I. polletju. Realizirala pa je blagovni izvoz v višini 24.300,000 dinarjev. Od tega je hilo pe­ tino izvoza na klirinško področje (ventilatorji v Sov­ jetsko zvezo). Izvoz storitev pa ji je prinesel 11,500.000 dinarjev. Tako je bil skupen izvoz tega tozda v ome­ njenem obdobju 35.800.000 dinarjev. S tem je tozd za 79 odstotkov presegel polletni plan izvoza. Izvažal je predvsem v Irak in Sovjetsko zvezo, nekaj pa tudi v Zvezno republiko Nemčijo. Sončni sistem za izvoz Klimat je letos razvil napravo termosol za izkori­ ščanje sončne energije za pripravo tople vode. S tem izdelkom želi zadostiti potrebam po enostavnih siste­ mih na jugoslovanskem tržišču, hkrati pa namerava termosol plasirati na konvertibilno tržišče posebno v dežele Bližnjega vzhoda, saj je tržna analiza pokazala, da se podobni sistemi masovno vgrajujejo v tem delu sveta. Termosol je enostaven direkten termosifonski si­ stem za izkoriščanje sončne energije z enim sprejem­ nikom sončne energije (SSE 84-1, SSE 84-2) in hra­ nilnikom toplote (ki ima prostornino 100 oziroma 150 litrov). Poraba vode se v sprejemniku sončne energije ogreva in pretaka direktno v hranilnik toplote, kjer se akumulira in po potrebi odvzema iz sistema. Pre­ tok vode v sistemu omogoča naravna cirkulacija tako, da odpade uporaba odtočne črpalke (dodatno mehan­ ska energija ni potrebna). Termosifonski sistem je enostaven, dokaj poceni. Sistem Termosol je konstrukcijsko izdelan v dveh variantah: 1. kot kompaktna enota brez konstrukcije. Iz naših kolektivov 260 Gradbeni vestnik, Ljubljana 1984 (33) 2. kot enota z nosilno konstrukcijo za spreminja­ nje naklonskega kota. Kompletna enota se uporablja za direktno name- terase, balkone in podobne dostopne prostore. Naprava naj bo po možnosti obrnjena proti jugu (azimut nič stopinj) oziroma največ ± 15° od smeri jug. ščanje na strehe oziroma nadstreške, enota z nosilno konstrukcijo pa za postavitev na vrtove, dvorišča, Vir: Glasnik IMP Lojze Cepuš VESTI IN INFORMACIJE Jugoslovanski sejem gradbeništva in gradbenih materialov z mednarodno udeležbo v Gornji Radgoni od 1. do 7. aprila 1985 Aprila naslednje leto bo že tretja sejemska prire­ ditev, ki v Gornjo Radgono privabi vse tiste, ki so za­ interesirani na nadaljnjem razvoju gradbeništva in in­ dustrije gradbenega materiala v naši republiki in širši domovini. Kot zadnji sejem, bo tudi ta spremljan s strokov­ nim posvetovalnim programom. Pod geslom »Kadri gradbeništva in izobraževanja« bodo ves čas trajanja sejma izvajane aktivnosti za usmerjanje mladih obiskovalcev v gradbene poklice. Na panojih bodo prikazani podatki o gradbenem šol­ stvu, na policah pa razstavljeni razpoložljivi učbeniki in skripta. Predvajani bodo filmi in diapozitivi o grad­ beništvu in gradbenih poklicih ter dajane informacije mladim obiskovalcem zainteresiranim za gradbeni­ štvo. Vloženi bodo napori, da učenci 7. in 8. razredov osnovnih šol organizirano obiščejo sejem in seveda tudi paviljon s kadrovsko-izobraževalno aktivnostjo. Institut za konstrukcije, potresno inženirstvo in računalništvo pri FAGG UEK v Ljubljani bo orga­ niziral posvetovanje s področja računalništva. Posve­ tovanje bo zajelo: Organizacijo in delovanje kluba uporabnikov programske opreme za gradbeništvo v SRS, Računalniško projektiranje gradbenih konstruk­ cij in predstavitev Programske opreme za analizo to­ plotnega delovanja konstrukcijskih sklopov. Komisija za gradbeno mehanizacijo pri SZ GIGM Slovenije organizira posvetovanje, na katerem bo obravnavana problematika gradbene mehanizacije in opreme. Na posvetovanju, ki naj bi imelo vsejugoslo­ vanski značaj, bo prikazan razvoj gradbene mehani­ zacije in opreme doma in v svetu, izvedena pa bo tudi tehnično komercialna predstavitev razvojnih in pro­ izvodnih programov domače industrije strojev in opreme s posebnim poudarkom na novitetah. To bo tudi priložnost, da se proizvajalci in uporabniki grad­ bene mehanizacije in opreme neposredno pogovorijo o problematiki s katero se srečujejo. Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije bo skupaj z Elektrotehniško zvezo Slovenije priredila posvetovanje o pomenu in graditvi hidro­ elektrarn na Savi in Muri. Posvetovanje bo zajelo problematiko projektiranja in gradnje hidrocentral, prikazani pa bodo tudi ekološki aspekti izgradnje teh večnamenskih objektov. Navedeni program je potrdil Prireditveni odbor sej­ ma, ki je zasedal dne 5. 11. 1984 pod predsedstvom na­ mestnika RKIG Slovenije tov. S. Škulja. Zaželimo organizatorjem uspešno realizacijo svo­ jih zamisli! Franc Cačovič, dipl. inž. LETO X X V - 7 SEPTEMBER 1984 Radialne napetosti v zakrivljenih lesenih lepljenih nosilcih (drugi del) Preiskave staranih epruvet Ker so lesene lepljene konstrukcije večkrat izpostavljene neugodnim atmosferskim vplivom (vlaga, spremenljiva temperatura, agresivno ozrač­ je), smo na ZRMK izvršili tudi preiskave epruvet, staranih v neugodnih klimatskih razmerah. Na staranih vzorcih, ki so bili sistematično izbrani iz istega kosa lesa, smo v primerjavi z vzorci, hranje­ nimi v normalnih klimatskih pogojih, dobili skoraj pri vseh vzorcih nižje trdnosti. Za prečni nateg je znašalo to zmanjšanje celo ca. 20 °/o, povečal pa se je tudi odstotek porušitev po lepilu. Rezultati preiskav vzorcev, ki so bili pospešeno starani 15 dni (izmenično 8h izpostavljeni tempera­ turi + 5° C, 16h pa + 30° C, pri 99 °/o relativni vlaž­ nosti), nato pa zaradi izenačitve vlage 24h hranjeni v normalnih klimatskih razmerah (20° C, relativna vlažnost 65 °/o), so v primerjavi z rezultati nestara- nih preizkušancev prikazani v tabeli 2 (preiskanih je bilo 2 X 6 = 12 vzorcev). Vzorci Ou,l s (MPa) (MPa) V (°/o) %. porušitve po lepilu nestarani 1,76 0,34 20 9 staram 1,38 0,25 19 14 Opombe: 3,2 cm lamele Tabela 2. Primerjava nateznih trdnosti nestaranih in staranih vzorcev Koeficient zmanjšanja prečne natezne trdnosti, ki smo ga dobili pri preiskavah, je verjetno visok tudi zaradi sorazmerno majhnega prečnega preseka obremenjenega dela (2 X 4,5 cm), vendar je bilo staranje kratkotrajno, konstrukcije pa so v eksploa­ taciji izpostavljene neugodnim klimatskim razme­ ram bistveno daljši čas. Preiskave so bile narejene na nezaščitenih preizkušancih, vendar lazurni pre­ mazi, ki jih pri nas uporabljajo za zaščito lameli- ranih konstrukcij, preprečujejo samo kapilarno vpijaje vode, omogočajo pa difuzijo vodnih par. Tudi s temi preiskavami bomo nadaljevali, saj je vpliv klimatskih pogojev, ki jim je izpostavljena konstrukcija skupaj z ostalimi faktorji, lahko bi­ stvenega pomena za varnost konstrukcije. Pojav prečnih nateznih napetosti v konstrukcijah Če se omejimo na upogibno obremenjene ele­ mente iz lameliranega lesa, lahko ugotovimo, da nastanejo prečne natezne napetosti v konstrukcijah v dveh primerih: pri nosilcih z ravno osjo pri spre­ menljivi višini, pri zakrivljeni osi nosilca pa tudi pri konstantni višini. Pri nosilcih z zakrivljeno osjo in konstantno vi­ šino so prečne natezne napetosti odvisne od obre­ menitve preseka in od radija zakrivljenosti. Po nemških predpisih (DIN 1052) se te napetosti do­ ločijo po enačbi. 1 Oj_f max M w Rm ki ji ustreza enačba predloga jugoslovanskega pra­ vilnika 3 M Po tem predlogu se na enak način določajo tudi natezne napetosti za nosilce z nekonstatno vi­ šino, ki jih moramo za element, prikazan v sliki 1, kontrolirati v prerezu na začetku krivine in v srednjem prerezu. Pokaže se, da dobimo pri enako­ merni obtežbi večje računske radialne napetosti v prerezu na začetku krivine. Nemški projektanti pa za račun omenjenih strešnih nosilcev pogosto uporabljajo diagrame prof. K. Möhler j a iz univerze Karlsruhe. Ti po­ dajajo koeficiente za določitev vzdolžnih in radial­ nih napetosti ( in x± ) v odvisnosti od razmerja a = hm/2 Rm in naklona zgornjega pasu /5(°). Po tem načinu dobimo maksimalne radialne napetosti v prerezu na sredini razpetine. Primeri porušitev strešnih nosilcev zaradi radialnih nateznih napetosti S pojavom kritičnih radialnih napetosti smo se najprej srečali pri poškodbah oz. porušitvi elemen­ tov strešne konstrukcije treh kmetijskih objektov. To so bili prostoležeči nosilci z zakrivljeno osjo in razpetino 13,65 m. Na slikah 4 in 5 so prikazane ti­ pične poškodbe omenjenih elementov: vzdolžna raz­ poka v srednjem delu razpetine, ki je opazna na po enem nosilcu v dveh objektih, ter porušitev enega od nosilcev v porušenem objektu. Iz stanja po po­ rušitvi lahko sklepamo, da je nosilec počil zaradi prevelikih nateznih napetosti, posledica tega pa je bila upogibna porušitev preostalega dela prereza. Slika 4. Vzdolžna razpoka v srednjem delu nosilca Slika 5. Porušitev strešnega nosilca Potrditev, da strešni nosilci odpovedujejo za­ radi radialnih nateznih napetosti, smo dobili tudi pri obremenilni preizkušnji strešnega nosilca enake oblike z razpetino 16,3 m. Na nosilec smo nalagali obtežbo po fazah, pri čemer smo kontrolirali ver­ tikalne deformacije. Pri obtežbi, ki je bila le 16% večja od računske, je nastala hipna porušitev za­ radi radialnih napetosti (brez predhodnega pove­ čevanja vertikalnih deformacij). Diagram, ki prika­ zuje odvisnost vertikalnega pomika od obtežbe, je prikazan na sliki 6, način porušitve pa na sliki 7. Pri obeh porušitvah smo samo registrirali po­ jav in način porušitve, nismo pa določili velikosti mejnih radialnih napetosti pri porušitvi. To smo dobili pri preiskavi saniranega (zlepljenega) nosilca razpetine 16,3 m v laboratoriju. Določili smo jo na osnovi izmerjenih specifič­ nih deformacij (z lističi dolžine 12 cm) in ob upo- Slika 6. Diagram obtežba-vertikalni pomik pri obre­ menilni preizkušnji strešnega nosilca Sika 7. Detajl porušitve nosilca števanju izmerjenega modula elastičnosti pravo­ kotno na vlakna (E j_ = 330 MPa). V tabeli 3 je podana primerjava »izmerjene« radialne napetosti pri porušitvi z računskimi vred­ nostmi, določenimi po osnutku jugoslovanskega pravilnika in z diagrami K. Möhlerja. MER -TU K. M. Prerez On, 1 (MPa) (Xq, I (MPa) On, 1 (MPa) Opombe: na začetku krivine — 0,53 — 2 cm lamele v sredini 0,63 0,44 0,72 Tabela 3. Primerjava radialnih napetosti pri porušitvi Rezultati se med seboj razlikujejo, razvidno pa je, da so netezne napetosti pri porušitvi manjše od nateznih trdnosti, dobljenih pri enoosnem nateznem j* preizkusu (za 2 cm lamele znaša 0 lop | = 1,2 MPa), kar potrjuje domnevo o neugodnem delovanju kombinirane upogibno-tlačne obremenitve. Poleg preiskav saniranega nosilca razpetine 16,3 m smo v laboratoriju ZRMK izvršili tudi pre- MER JU K. M. Prerez On, 1 (MPa) On, 1 (MPa) On, 1 (MPa) na začetku krivine 0,8 0,9 — v sredini 1,2 0,7 1,0 Opombe: 3,2 cm lamele Tabela 4. Primerjava radialnih napetosti pri porušitvi za nosilec razpetine 13,65 m Tudi pri teh preiskavah ugotavljamo razlike med vrednostmi izmerjenih in izračunanih vredno­ sti. Meritve nam kažejo, da nastopajo maksimalne radialne napetosti v prerezu v sredini razpetine in da so precej večje od vrednosti, izračunanih po predlogu jugoslovanskega pravilnika za lesene lep­ ljene konstrukcije. Da bi ugotovili točnejše napetostne razmake v zakrivljenih nosilcih, smo na ZRMK pričeli raču­ nati omenjene nosilce s pomočjo metode končnih elementov. Nosilec smo obravnavali kot ortotropno steno, upoštevali pa smo tudi dejanske razmere na podporah (trenje). Ker smo s preiskavami ugo­ tovili, da velja linearna odvisnost med obtežbo in deformacijo do porušitve, lahko konstrukcijo v vseh fazah obremenjevanja obravnavamo kot elastično. Prve analize rezultatov kažejo, da dobimo mak­ simalne natezne napetosti v radialni smeri v sred­ njem prerezu (v nevtralni osi) in so večje od vred­ nosti, dobljenih z izrazi iz omenjenih predpisov. iskave nosilnosti treh strešnih nosilcev razpetine 13,65 m. Dva nosilca sta bila enaka porušenim strešnim nosilcem omenjenega kmetijskega objekta (izdelana monolitno, z radijem zakrivljenosti R = 5,0 m), en nosilec pa je imel sleme montirano nak­ nadno, radij zakrivljenosti pa je znašal 11,5 m. Pri porušitvi obeh vrst nosilcev se je pokazalo, da se monolitni nosilci z majhnim radijem zakriv­ ljenosti porušijo zaradi radialnih napetosti v sred­ njem prerezu (način porušitve razviden s slike 8), nosilec s konstantno višino v zakrivljenem delu in večjim radijem pa zaradi strižnih napetosti v bli­ žini podpore (slika 9). Slika 8. Porušitev nosilca z radijem 5,0 m Slika 9. Porušitev nosilca z radijem 11,5 m in naknad­ no monitarnim slemenom Tri pri tej preiskavi smo merili specifične de­ formacije v radialni smeri in jih primerjali z ra­ čunskimi. Ta primerjava je za enega osnovnih no­ silcev za stanje ob porušitvi prikazana v tabeli 4. Zaključek Opisne poškodbe in opravljene preiskave kaže­ jo, da je treba pojavu prečnih nateznih napetosti v lameliranem lesu posvetiti večjo pozornost. Te na­ petosti so namreč za les neugodne in nevarne iz več razlogov: porušitev zaradi njih nastopi hipno, brez predhodnega povečevanja deformacij, in v pre­ rezu se najprej poruši najšibkejše mesto, ne da bi se obremenitev prenesla na sosednje — močnejše lamele. Natezne trdnosti so odvisne od širine lamel in se zmanjšujejo, kadar so konstrukcije izpostav- neugodnim klimatskim vplivom. Pri preiska­ vah konstrukcij pa se je izkazalo, da se porušne na­ tezne napetosti zmanjšajo tudi zaradi istočasnega delovanja upogibnih in tlačnih napetosti. Na osnovi preiskav smo ugotovili, da so po predlogu jugoslovanskega pravilnika za lesene kon­ strukcije iz 1. 1979 dopustne prečne natezne nape­ tosti previsoke, ter da dobimo z izrazi za določitev maksimalnih računskih radialnih napetosti preniz­ ke vrednosti. Nadalje predpisi dopuščajo za srednjo polovico višine preseka uporabo lesa nižjega kvalitetnega razreda, medtem ko so radialne napetosti največje ravno v tem delu. Vse to vodi do ugotovitve, da ra­ dialne napetosti v konstrukcijah niso zaželjene oz. naj bodo minimalne. To dosežemo na najenostav­ nejši način s povečanjem minimalnega radija za­ krivljenosti. Vendar tudi omejitve minimalnega radija v naših predpisih niso zadosti ostre. Pri preiskavah se je pokazalo, da so nastale porušitve zaradi radial­ nih napetosti pri obtežbi, ko upogibne napetosti še niso bile izkoriščene, čeprav so imele konstrukcije radij zakrivljenosti v dopustnih mejah: za nosilec razpetine 16,3 m, lepljen iz lamel debeline 2 cm, bi znašal minimalni dopustni radij po predpisih 3,0 m — izveden je bil 5 m radij, pri nosilcu z raz- petino 13,65 m (lamele 3,2 cm) pa bi bil dopusten radij 4,8 m (izveden 6,0 m). Ker je potrebno izvajati ne samo varne, am­ pak tudi ekonomične konstrukcije, bi bilo potrebno s predpisi usmeriti projektanta do konstrukcij takšnih oblik, kjer se bodo neugodne lastnosti lesa, med katere prav gotovo spada natezna trdnost pra­ vokotno na vlakna, pojavile v čim manjši možni meri. Povzetek V referatu so opisani pojavi poškodb oz. porušitev lameliranih lesenih lepljenih konstrukcij, ki so na­ stali zaradi prekoračitve nateznih napetosti pravokot­ no na vlakna oz. lepljene spoje. V zvezi s temi pojavi so bile na ZRMK izvršene preiskave nateznih trdnosti na nestandardnih epruvetah (enoosni preizkušainci), ki so bile hranjene v normalnih klimatskih razmerah oz. pospešeno starane pri neugodnih pogojih (spremenlji­ va temperatura in visoka vlaga). Na osnovi preiskav epruvet ter na osnovi meritev karakterističnih specifičnih deformacij v radialni sme­ ri na elementih, ki so bili prezkušani v laboratoriju, smo ugotovili, da so prečne natezne trdnosti lesa pri istem kvalitetnem razredu odvisne od širine lamel, klimatskih pogojev, zlasti pa od kompleksnega na­ petostnega stanja konstrukcije (neugodna kombina­ cija tlačnih in upogibnih napetosti). Iz preiskav na­ dalje izhaja, da so v predlogu novega jugoslovanskega pravilnika za lesene konstrukcije iz 1. 1979 podane dopustne prečne natezne napetosti previsoke, da so računske vrednosti radialnih napetosti pri omenjenih upogibnih elementih prenizke ter da predpisi dopušča­ jo takšne radije zakrivljenosti, kjer nastajajo poru­ šitve zaradi radialnih nateznih napetosti že pri ob­ težbah, pri katerih upogibne napetosti še niso dzkorišče- Literatura 1. Pravilnik za lesene konstrukcije (delovni osnu­ tek 1979). 2. Holzbauwerke (DIN 1052, oktober 1969). 3. K. Möhler: Prilog proračuna lijepljenih lame­ liranih drvenih konstrukcija (referat, Cavtat 1977). Jelena Srpčič, dipl. inž. gradb. Summary In this paper some problems involved in the design of glued laminated wood structures are discribed, as well concerning the preparation of new codes for wood structures. Following several typical failures of simply- supported curved beams of various heights, a num­ ber of laboratory and in situ — tests were carried out. In some of the tests the quality of the material used was investigated, and in others the behaviour of struc­ tures. Emphasis was placed on the research into ten­ sile strength in the transverse direction, in normal climatic conditions, and at various temperatures and high moisture content. Tests of typical curved roof — elements were also carried out, in which strains in the radial direction were measured. Two strengths, the strength of the specimen in simple axial tension and the tensile strength when subjected to bending and an axial load, were compared with the tensile streinghts proposed in the new Yugoslav code for wood structures (Draft Code, 1979). They were also compa­ red with numerical expressions given in above — mentioned code for the calculation of radial stresses, and with the diagrams published by dr. K. Möhler of Karlsruhe University. Popravek Po opravljeni korekturi v tiskarni je med uredništvom in ZRMK prišlo do sprememb, ki v prvih krtačnih odtisih niso bile usklajene in popravljene. Te napake so: na strani 250 v legendi (levi stolpec, 24. vrsta) a — pravilno je q na strani 262 (oziroma na 2. strani Informacij št. 255) je tabela 3 pravilna: m er JU K. M. °n.l °n,i on, j. Opombe: (MPa) (MPa) (MPa) na začetku krivine — 0,53 — 2 cm lamele v sredini 0,63 0,44 0,72 Tabela 3. Primerjava radialnih napetosti pri porušitvi na str. 263 je tabela pravilna: Prerez „m er On,x (MPa) JU K. M. , On.i on>i Opombe: (MPa) (MPa) na začetku krivine 0,8 0,9 — v sredini 1,2 0,7 1,0 cm lamele Tabela 4. Primerjava radialnih napetosti pri porušitvi za nosilec razpetine 13,65 m Za neljube napake, ki so bile ugotovljene med tiskom, se opravičujemo. Uredništvo LETO X X V - 8 OKTOBER 1984 Umetne marmorne plošče UDK 691.215 + 666.97 1.0 Uvod Umetne marmorne plošče so iz betonskega blo­ ka izrezane plošče z vidno strukturo. Bloke izdelu­ jemo iz odpadnih okrasnih kamnin in cementnega veziva. Na predlog DO MINERAL iz Ljubljane smo iz­ delali raziskovalno nalogo Uporaba odpadnega kamna pri proizvodnji marmornih blokov iz kam­ nolomov Lesno brdo in Drenov Grič. Osnovna zahteva je bila izdelati plošče zado­ voljivega videza s primernimi mehansko-fizikalnimi lastnostmi. Da bi ugotovili primernost uporabe odpadnih kamnin za izdelavo plošč na osnovi cementnega ve­ ziva, smo opravili laboratorijske preiskave osnovnih materialov, betonov ter načinov vgrajevanja. Na podlagi rezultatov, ugotovljenih v laboratorijih ZRMK, se je pričela poizkusna proizvodnja umet­ nih marmornih plošč v betonarskem obratu DO Mi­ neral iz Ljubljane. 2.0 Laboratorijske preiskave 2.1 Osnovni materiali Na podlagi predhodnih preiskav osnovnih ma­ terialov: — črne okrasne kamnine iz kamnoloma Drenov Grič, zdrobljene in frakcionirane v nazivne frak­ cije 0/2, 2/4, 4/7, 7/10, 10/15, 15/30 in nad 30 mm; — rdečkaste okrasne kamnine iz kamnoloma Lesno brdo, zdrobljene in frakcionirane v nazivne frakcije 0/2, 2/4, 4/7, 7/10, 10/15, 15/30 in nad 30 mm; — trboveljskega čistega cementa PC45B; — puljskega belega cementa BPC45B; — dodatkov — črno barvilo, superplastifikator Zeta in plastifikator cementol Delta; je bilo ugotovljeno, da navedeni materiali izpolnju­ jejo zahteve veljavnih jugoslovanskih standardov in so primerni za izdelavo betonov. Na podlagi barve okrasnega kamna in cementa smo se odločili za tri po videzu različne vrste umet­ nih marmornih plošč, in sicer: — črna marmorna plošča s sivim cementom, — črna marmorna plošča z barvilom in sivim cementom, — rdeče marmorne plošče z belim cementom. 2.2 Načini vgrajevanja Sveže betonske mešanice smo pripravljali na tri različne načine: Slika 1. Otrjevalne krivulje in primerjava malt M C -M R MC (v/c = 0,45; v/c = 0,50; v/c = 0,55) cement — PC45-B Trbovlje agregat — Drenov Grič frakcija 0/8 mm MR (v/c = 0,45; v/c = 0,50; v/c = 0,55) cement — B PC 45-B Pula agregat — Lesno brdo frakcije 0/8 mm — določene količine odpadnega kamna, frakci­ je 16/63 mm, smo vnašali v naprej pripravljeno os­ novno malto (0/8 mm + 16/63 mm); — iz frakcioniranega odpadnega kamna v skupni sestavi 0/63 mm smo pripravljali mešanico tako kot pri običajnih betonih (0/63 mm); — v betonsko mešanico skupne sestave 0/32 smo vnašali določeno količino odpadnega kamna, frakcije 32/63 mm. 2.2.1 Dvokomponentni način vgrajevanja Lastnosti pripravljanih betonov so odvisne od lastnosti osnovnih malt in načina vnašanja kame­ nine. Za vsako vrsto odpadnega okrasnega kamna smo preiskali lastnosti treh različnih malt (različ­ nih po vrednosti v/c). Rezultati tlačnih trdnosti malt so razvidni iz diagrama slike 1. Pripravljene osnovne malte smo vlivali v kalu­ pe dimenzij 30 X 30 X30 cm, v slojih višine 15 cm in med vibriranjem vnašali določeno količino od­ padne kamnine frakcije 16/32 mm. Primerjava rezultatov tlačnih trdnosti med be­ tonom (16/63 mm) imalto (0/8 mm), pripravljenih z agregatom Lesno brdo in cementom B PC 45-B Pula, je prikazan v diagramu slike 2. Slika 2. Otrjevalne krivulje in primerjava maita-beton MR - MR + A MR (v/c = 0,45; v/c = 0,50; v/c = 0,55) cement — B PC 45-B Pula agregat — Lesno brdo frakcije 0/8 mm MR + A (v/c = 0,45; v/c = 0,50; v/c = 0,55) cement — B PC 45-B Pula agregat — Lesno brdo frakcije 0/8 mm + 16/63 mm V V diagramu slike 3 je prikazana primerjava re­ zultatov tlačnih trdnosti med betonom (16/63 mm) in malto (0/8 mm), pripravljenih z agregatom Dre­ nov Grič in cementom PC 45-B Trbovlje. Primerjava rezultatov tlačnih trdnosti betonov MC + A (0/8 + 16/63 mm) in MR + A (0/8 + 16/ 63 mm) je podana v diagramu slike 4. Slika 3. Otrjevalne krivulje in primerjava malta-be- ton MC - MC + A MČ (v/c = 0,45; v/c = 0,50; v/c = 0,55) cement — PC 45-B — Trbovlje agregat — Drenov Grič frakcije 0/8 mm MC + A (v/c = 0,45; (v/c = 0,50; v/c = 0,55) cement — PC 45-B — Trbovlje agregat — Drenov Grič frakcije 0/8 mm + 16/ 63 mm Slika 4. Otrjevalne krivulje in primerjava betonov MC + A — MR + A M C-A (v/c = 0,45, v/c = 0,50, v/c = 0,55) cement — PC 45-B — Trbovlje agregat — Denov Grič frakcije 0/8 mm + 16/ 63 mm M R-A (v/c = 0,45, v/c = 0,50, v/c = 0,55) agregat — Lesno brdo frakcije 0/8 mm + 1 6 / 63 mm Iz primerjave rezultatov je razvidno, da betoni oziroma malte, pripravljane s trboveljskim cemen­ tom, izkazujejo od 20—50 % večje trdnosti pri istih vrednostih v /c . Vzrok je slabša kakovost belega ce­ menta. Slika 5. Otrjevalne krivulje in primerjava betonov MC + A, MCA in MCAB MC + A (v/c = 0,45, v/c = 0,50) cement — PC 45-B — Trbovlje agregat — Drenov Grič frakcije 0/8 + 0/63 mm MCA (v/c =0,45, v/c = 0,50) cement — PC 45-B — Trbovlje agregat — Drenov Grič frakcije 0/63 mm MCAB (v/c = 0,45, v/c = 0,50) cement — PC 45-B — Trbovlje agregat — Drenov Grič frakcije 0/8 + 0/63 mm Barvilo — črno oksidno Poleg preiskav tlačnih trdnosti smo na betonih preiskovali tudi: — upogibno trdnost, — vodotesnost, — prečno natezno trdnost, — vodovpojnost, — odpornost proti obrabi, — odpornost na vpliv zmrzovanja in odtaljeva- nja ter — deformacije. Iz dobljenih rezultatov navedenih preiskav smo ugotovili podobne zakonitosti kot pri tlačnih trdno­ stih. 2.2.2 Vgrajevanje kot pri običajnih betonih Za betone, pripravljene po tehnologiji običaj­ nih betonov, smo uporabljali drobljen okrasni ka­ men skupne sestave 0/63 mm iz kamnoloma Drenov Grič. Preiskali smo samo tlačne trdnosti, vpliv bar­ vil na tlačno trdnost in deformacije. Rezultati so podani v diagramu slike 5. Primerjava rezultatov v diagramu slike 5 kaže, da: — barvilo dodano betonu zmanjšuje tlačno trd­ nost glede na etalon za približno 10 °/o. — tlačne trdnosti pri istem v/c za betone, vgra­ jevane po dvokomponentnem načinu z deležem ce­ menta od 280—300 kg/m3, kažejo praktično enake trdnostne karakteristike kot pri običajnih betonih z deležem cementa od 400—430 kg/m3. Časovni potek tehnoloških deformacij — krče­ nja betona smo ugotavljali za vse tri vrste betonov. Rezultati so podani v diagramu slike 6, iz katerega je razvidno, da so poteki krčenja v mejah normale. Pripravljani betoni niso bili zmrzlinsko odpor­ ni, kar je bilo pričakovati glede na način vgraje­ vanja sveže mešanice (močno vibriranje). 3.0 Poskusna proizvodnja Na podlagi rezultatov laboratorijskih preiskav smo izdelali betonske bloke v betonarskem obratu DO Mineral v Ljubljani. Beton smo vgrajevali v jeklen kalup dimenzij 240 X 105 X 37 cm. Beton smo vgrajevali v slojih, tako da smo na sloj betona skupne sestave 0/32 mm med stalnim vibriranjem dodajali agregat frakcije 32/63 mm. ČASOVNI POTEK KRČENJA BETONA Betonske bloke smo negovali do starosti 7 dni, Pri starosti 28 dni so bili razrezani na jermeniku v plošče debeline 1,5 cm, širine 37 cm in različnih dol­ žin (120, 60 in 30 cm). Tehnologija izdelave umetnih marmornih plošč je primerna za predelavo vseh vrst odpadnih okras­ nih kamnin. Uporaba umetnih marmornih plošč je zaradi zmrzlinske neobstojnosti omejena. Uporabljamo jih lahko za notranje obloge, tlake, stopnišča oziroma povsod tam, kjer niso izpostavljeni vlagi in zmrzo­ vanju. Raziskovalno nalogo je financirala RSS, sofi­ nancirala pa DO Mineral iz Ljubljane, ki tudi že redno proizvaja umetne marmorne plošče — MAR- MIN PLOŠČE. ZRMK: Tomo Gečev, dipl. inž. gr. in Janez Gjura, dipl. inž. arh., DO Mineral: Anton Cuk UMETNI MARMOR »MARMIN« Iz kamnine Lesno Brdo Iz kamnine Drenov Grič Izdelki iz umetnega marmorja »MARMIN« so izrezani iz betonskih blokov izdela­ nih iz odpadnih okrasnih kamnin in cementa. OSNOVNE KOMPONENTE: zdrobljena okrasna kamnina z velikostjo zrn do 63 mm, cement, dodatki betonu. OSNOVNE LASTNOSTI BETONA: Prostorninska masa Tlačna trdnost Upogibna trdnost Prodor vode Obraba pri brušenju — 2460 kg/m3 (JUS B.B8.032) — 50 M Pa (JUS U.M1.020) — 5 MPa (JUS U.M1.011) — največ 10 cm (JUS U.M1.015) — 17 cm3/50 cm2 (JUS B.B8.015) UPORABA: Umetni marmor MARMIN je primeren material za izdelavo notranjih oblog za tla in stene, stopnic, polic . . . Postopek izdelave umetnih marmornih plošč je razvil Zavod za raziskavo ma­ teriala in konstrukcij — TOZD Inštitut za materiale v sodelovanju z Delovno or­ ganizacijo Mineral. FASADNE PLOŠČE IZ LAHKOAGREGATNEGA PENOBETONA KONSTRUKCIJA TERVOL PREZRAČEVALNI PROSTOR FASADNA PLOŠČA Penobeton je beton z umetno uvedenimi zračnimi porami. Zračne pore prepre­ čujejo poškodbe betona zaradi zmrzali in omogočajo pripravo penobetonov prostorninskih mas od 400 do 2000 kg/m3. OSNOVNE KOMPONENTE: Lehnjak »Jezersko«, ekspandirana glina, opečni zdrob, cement, penilo in dodatki. OSNOVNE LASTNOSTI PENOBETONA: Prostorninska masa — 1650 kg/m3 Tlačna trdnost — 22 MPa Upogibna trdnost — 4 MPa Prodor vode — največ 2 cm Zmrzlinska obstojnost — M 200 (JUS B.B8.032) (JUS U.M1.020) (JUS U.M1.011) (JUS U.M1.015) (JUS U.M1.016) Postopek izdelave fasadnih plošč je razvil v sodelovanju z gradbenim podjetjem Tehnik iz Škofje Loke in delovno organizacijo Marmor Hotavlje Zavod za razis­ kavo materiala in konstrukcij — TOZD Inštitut za materiale.