Ptuj, petek, 9. avgusta 2013 letnik LXVI • št. 62 V. d. odgovornega urednika Simona Meznarič Cena: 1,10 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257 oglasnih straneh. Štajerski V Aktualno Komunala iz rdečih številk z veliko razumevanja upnikov O Stran 3 Torek: Tednikov kopalni dan Temačni Park ^gJ^F Današnji kupon s 50% popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku vsak torek do vključno 10.9.2013, Kupon velja za nakup ene vstopnice, _, izplačilo v gotovini nI možno. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. | Informacije: 02 749 45 301 Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90 CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC- Štajerski v digitalni knjižnici: www.d I i b.si Štajerski T Ptuj • Ožbaltov sejem Vročina razredčila obiskovalce in sejmarje V tednu, ko naj bi mesto praznovalo 500. obletnico sprejema drugega mestnega statuta, sprejet je bil 5. avgusta leta 1513, dogodka sicer ni bilo, zato pa se tradiciji ni izneveril Ožbaltov sejem. NK Zavrč • Komu točke v Domžalah? O Strani 11 NK Maribor • Tretja zaporedna evropska jesen O Strani 11 %WUJ www.radio-ptuj.si Tega so letos prestavili na 7. avgust. Pospraviti je bilo treba po ptujski poletni noči in sejemski prostor usposobiti za prodajo. Z mestnih ulic in trgov je bilo v prvi vrsti treba sprati posledice veseljačenja. Ožbaltov sejem, ki je tudi najstarejši ptujski letni sejem, se omenja že leta 1300, ko je trgovanje potekalo pod Ož-baltovo cerkvijo v predmestju Kaniža. Sčasoma so se vsi ptujski letni sejmi, mesto je znano tudi po Jurjevem in Katarini-nem sejmu, preselili v mestno jedro in njegove bližnje ulice, kjer potekajo še danes. Visoke temperature in sprememba sejemskega dneva so zredčile kupce in prodajalce. Letos niso šle v prodajo niti metle, ki so bile prejšnja leta pravi mali sejemski hit, čeprav je območje, ki bi ga bilo treba pomesti, veliko. MG Foto: Črtomir Goznik 'PQdraVieiČeprav se veliko govori inpiše o■ krizi v podjetje gradbeništvu, pa slika deloviš&vžiL občinah Podravja kaže precej drugačno sliko;■ odprtalo številnagradbiščajjki jih. financirajo ■.občinski firoračuni,f$evW^ državnega in evropikega.denarja^^^^^^^^^^^^^^ ..........1 " sffis^S i sn » Leskovar, gotof si« Kidričevo • Člani civilne iniciative in nestrankarskega gibanja ter krajani dveh naselij so na ponedeljkovem protestnem shodu ponovno zahtevali odstop župana. O Stran 24 Tednikova akcija NAJ PRODAJALKA/ PRODAJALEC POHORJE Bi RESORT .C H www.pohorje.org 1 1 Več na oglasnih straneh. re: Perutnina Ptuj Štajerski TEDNIK 2 Štajerski Po Sloveniji petek • 9. avgusta 2013 Ptuj • O javnem redu in miru v času velikih prireditev Na vabilo za prireditve tudi kažipot do stranisc?! Tradicionalna ptujska poletna noč je prejSnji petek in soboto privabila okrog 20 tisoč obiskovalcev, večinoma od drugod. Dogajanje je bilo lepo razporejeno, pripravljavci so se potrudili, da bi v teh dneh čim bolj zadovoljili zabave željne obiskovalce. Tudi za olajšanje po preveč popiti tekočini in najedanju so dobro poskrbeli, kljub temu pa se je stari del mesta spremenil v pravo javno stranišče ... V petek so ob gostinskih WC-jih imeli obiskovalci ptujskega poletnega dogajanja na voljo enajst montažnih stranišč, v soboto 18 ali dva več kot na sobotnem dogajanju v preteklih letih. Tudi letos so namestili tudi stranišče za potrebe invalidov. Stalo je v Miklošičevi ulici. Mestni redarji so skupaj s policijo po besedah Roberta Brkiča izvajali predvsem preventivne aktivnosti, za samo varnost pa so na prireditvenem prostoru skrbeli varnostniki zasebnega varovanja. Čeprav je po odloku o javnem redu in miru pljuvanje, uriniranje ali opravljanje velike potrebe po ulicah, pločnikih, parkiriščih, rekreacijskih poteh in drugih javnih površinah prekršek (za katerega sicer še nihče ni bil kaznovan, le opomnjen), pa je bilo staro mestno jedro po nočni zabavi v katastrofalnem stanju. Stranišče na avtobusni postaji spet zaprto Oba dneva je bilo do polnoči odprto tudi edino ptujsko javno stranišče. Ptuj bi sicer po ugotovitvah potreboval še najmanj tri javna stranišča. Četudi gre za že staro ugotovitev, se na tem področju nič ne spreminja na bolje. Vmes so zaprli tudi stranišče na avtobusni postaji. Najstarejše mesto v Sloveniji je po novem mesto le s postajališčem, kot da bi šlo za naselje. Inšpektorji so svoje povedali že pred leti, da avtobusna postaja ne more obratovati brez javnih stranišč. Resnici na ljubo so jih po inšpekcijskem pregledu za kratek čas odprli, a naj bi van-dali opravili svoje. Raje, kot bi jih ponovno usposobili, so jih zaprli, z avtobusne postaje pa sneli napis avtobusna postaja. Zdaj je volk sit in koza cela, na potnike pa seveda nihče več ne misli. Neuradno je sicer slišati, da bodo stranišča ponovno odprli, MO Ptuj pa se z novim lastnikom Veolie pogovarja o tem, da jih bo prevzela in predala v upravljanje podjetju Javne službe Ptuj, da sloves mesta ne bo več trpel. Najstarejše slovensko mesto bo tako do svojih dnevnih migracijskih obiskovalcev znova vzpostavilo prijaznejši odnos. Stranišč dovolj, le kulture je Se vedno premalo Na pojav onesnaževanja ptujskih ulic in trgov v času velikih ptujskih prireditev že nekaj časa opozarjajo tudi v ČS Center. Predsednica sveta ČS Branka Bezeljak ocenjuje, da je bila letošnja ptujska poletna noč, ki si jo je tudi sama podrobneje ogledala, dobro zasnovana, tudi stilna opredelitev dogajanja je bila dobra. Odločitev o glavnini dogajanja na mestni tržnici je po njenih besedah pohvale vredna, prav tako tudi odločitev o vključitvi mladih ptujskih glasbenikov v prireditev. »Ko je mesto prazno, ni čisto v redu, ko pa je mesto (pre)polno, nastanejo drugi problemi, o katerih sicer pripravljavci prireditev razmišljajo, tehnične rešitve pa so že bolj zapletene,« ocenjuje Be-zeljakova. Že sedaj bi se morali pogovarjati o tem, kako te probleme rešiti ob prvih večjih prireditvah v starem mestnem jedru. Za lulanje in kakanje 100 evrov kazni V poglavju odloka o javnem redu in miru v MO Ptuj iz leta 2010 pod naslovom Varstvo javnega redu in miru je v šesti alineji 4. člena zapisana prepoved o pljuvanju, uriniranju ali opravljanju velike potrebe na ulicah, pločnikih, parkiriščih, rekreacijskih poteh in drugih javnih površinah, namenjenih sprostitvi in rekreaciji občanov ali igri otrok. Zagrožena globa za kršitev je 100 evrov. Kot so povedali v mestnem redarstvu, je doslej ni plačal še nihče. Kot vse kaže, v bodoče več ne bo šlo tako naprej, saj je bila slika po petkovi in sobotni ptujski poletni noči precej klavrna. Bruhanje pa po ptujskem odloku o javnem redu in miru ni prekršek, iz odloka so ga po temeljitem premisleku izbrisali. Odločilo je dejstvo, „da se to dogaja mlajšim osebam, ki niso vajene alkohola. Zanje je pomembnejše, da jih spravimo z ulice, kot pa kaznujemo. Samo bruhanje je verjetno težje zadrževati kot na primer uriniranje," so v letu 2010 ugotavljali pripravljavci odloka. v i-.-VV . Foto: Črtomir Goznik Najbolj priljubljena ulica za kakanje in lulanje je Aškerčeva Največ pripomb, pritožb, ki jih vsako leto obravnava svet ČS Center, v katerem Branka Bezeljak aktivno dela že osmo leto, je povezanih z javnimi stranišči. Tudi zato si je letos ogledala dogajanje na vseh prizoriščih. Njena laična ugotovitev je, da je bilo poskrbljeno za kemična stranišča. Ne more pa mimo tega, da je veliko obiskovalcev brez kulture in osnovnega spoštovanja do okolja. Moški (pogosteje kot ženske) gredo raje mimo postavljenih stranišč in se olajšajo tako rekoč brez sramu na vhodna vrata, v hodnikih stavb, na njihovih dvoriščih, na spomenikih ... »To res ne sodi v kontekst dogajanja. Mislim, da nihče ne bi bil prav srečen, če bi mu domačo vrtno ograjo, vhodna vrata v hišo polulal ali pobruhal,« pravi Bezeljakova. Vsi bi takoj zagnali velik vik in krik. Taisti ljudje pa to lahko brez slehernih sankcij počnejo v starem mestnem jedru. Za iztrebljanje so Ptuj • Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje na območju mest in naselij, na območjih, ki so določena za stanovanjsko in drugačno kompleksno gradnjo, na območjih, za katera je sprejet prostorski izvedbeni načrt ter na drugih območjih, ki so opremljena z vodovodnim in električnim omrežjem. Območje, na kate- rem se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, določi občina. Med ljudmi se je v preteklih dneh porajalo vprašanje, zakaj letos še niso dobili položnic za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Medtem ko naj bi položnice v nekaterih občinah že prejeli, so se Ptujčani spraševali, kdaj jih bodo preje- li tudi sami. Kot smo izvedeli, Davčna uprava Republike Slovenije nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) odmerja na podlagi podatkov, ki jih prejme od vsake posamezne občine. Odločbe za odmero NUSZ bodo zavezancem z območja občine Ptuj izdane v zakonsko predvidenem roku, in sicer v avgustu, oziroma naj- obiskovalci najpogosteje uporabljali Aškerčevo ulico, kratko ulico, ki vodi do Vrazovega trga, ki še nima imena oziroma tabel, del Jadranske ulice (pod stopnicami), Grajsko ulico v celoti, vključno s stopnicami, Zelenikovo, Vodnikovo ulico in ulico Viktorina Ptujskega. Stari del mesta smrdel huje kot javno stranišče Po končanem dogajanju je tako smrdelo, kot da je celo mesto eno samo javno stranišče. Na nekaterih območjih je zaudarjalo še v ponedeljek in torek, kljub temu da so glavne ulice takrat že sprali. Pohvale vredno je delo čistilcev, ki so vso navlako, ki so jo pustili veseljaki, s ptujskih ulic in trgov v Uvodnik glavnem spravili že v zgodnjih nedeljskih urah. Treba je vedeti, da zaradi strukture pločnikov v mestu, ki smo jih pokvarili z nekimi arhitekturnimi rešitvami, skorajda ni mogoče uporabljati strojev, da je treba večino območja očistiti ročno, z metlami. „Ne vem, kaj bi se še dalo narediti, da mesto po velikih prireditvah ne bi bilo tako posvi-njano. Morda bi bilo priporočljivo dodatno osveščanje ljudi v stilu, da so ulice in trgi starega mestnega jedra naši domovi, da niso javna stranišča. Tudi jim povedati, da lahko javno stranišče na Ptuju uporabljajo brezplačno, da jim po olajšanje ni treba za prvi grm, na prva vrata, hodnik, dvorišče, ob tem pa imajo na voljo še številna montažna stranišča," še dodaja Branka Bezeljak. MG Položnice bodo izdane še ta mesec Ker smo v preteklih dneh in tednih v naše uredništvo prejeli kar nekaj vprašanj, ki so se nanašala na izdajo položnic za plačilo nadomestila stavbnega zemljišča, smo na Davčni upravi RS povprašali, kako je s tem. kasneje v septembru. Davčni organ mora namreč skladno z Zakonom o davčnem postopku izvršiti odmero do 31. marca za tekoče leto oziroma v treh mesecih po prejemu podatkov, ki jih davčnemu organu posreduje občina. Tako je bojazen, da Ptujčani ne bi dobili položnic, (na žalost) odveč. Patricija Kovačec V vročici poletnega dne Slovenski muli človek je že po naravi nebogljen, kaj pa šele v bitki s pravno državo, ki deluje samo za velike in bogate. Jakličev primer je najnovejši dokaz, kako deluje sistem te drža ve. Kdor čaka, dočaka, seveda če ima denar. In gospod ga je imel in ga še ima. Na koncu ga je „ rešila" lokalna skupnost s spremembami prostorskega načrta, tako da je po osmih letih vse po črki zakona. Zdaj ko ni več črnograditelj, se lahko vsem smeji v brk. Nekaterim, ki so grdo pisali o njem, lahko celo zažuga tudi s preganjanjem, ker so očrnili njegovo ime, morale sicer ne. V tej rekordni vročini, ko se tudi oblastniki zavedajo, da je vroče in da nam bo jeseni še bolj vroče, ker v neznani poti iz krize je najboljša guljenje do zadnje krpice, se človek sprašuje, od kod neki še takšna potrpežljivost. Ni še tako dolgo, ko so se čez noč zgodili protesti za veliko manj reza. Davčne dolžnike se še naprej ujčka, zaplemb premoženja ni, siva ekonomija še naprej cveti. Tisti, ki bi vse to lahko učinkovito preganjali, pa sedaj dobesedno porivajo prste v zemljo, da bi morebiti odkrili črnega zalivalca male krpice zemlje, na kateri si ta prideluje zdravo zelenjavo in krpa družinski proračun. Če bi delali v interesu naroda in njegove lepše prihodnosti, bi hitro in učinkovito udarili. Tako pa seznami dolžnikov še naprej ostajajo le seznami, posvečeni pa imajo še naprej prste v marmeladi. Za male podjetnike pa je lahko poguben že samo en račun, ki ga ne bodo izdali za kavico ali špricar. V vročici poletja 2013 je ustrelila tudi ena od poslank z idejo o šolskih uniformah. Kot da bi bilo oblačilo osrednji problem naše šole in socialne neenakosti. Ta je drugje, v nezmožnosti zagotavljanja brezplačne osnovne šole, ustvarjanja pogojev, spodbudnega okolja za razvoj talentov in s tem prihodnosti. Bolj kot uniforme bi moralo politike skrbeti vedno slabše gospodarsko in socialno stanje v državi, ne pa oblačilo šolarja oziroma uniforma, ki je vse prej kot znanilka lepše prihodnosti. Majda Goznik Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. V. d. odgovornega urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 9. avgusta 2013 Aktualno Štajerski 3 Ptuj • Poslovanje Komunalnega podjetja Ptuj Iz rdečih številk z veliko razumevanja upnikov »Ob prevzemu vodenja Komunalnega podjetja (KP) Ptuj, 1. oktobra lani, sem si zadal tri cilje: izvedbo sanacijskega programa, vključujoč reprogramiranje obveznosti, ureditev konsolidacije lastništva na način, da bo podjetje v javni lasti, in poslovno leto 2012 končati s pozitivnim rezultatom,« je cilje enoletnega mandata začasnega vodenja KP Ptuj opisal direktor Janko Širec. »Začasno vodenje KP Ptuj sem prevzel z velikim izzivom in motivacijo, da je vendarle poslovanje podjetja možno sanirati. Kot nadzorniku mi je bila situacija v podjetju poznana, prav tako sem imel podatke, kdo so poslovni partnerji. Dela sem se lotil z vso vnemo,« je pojasnil Širec in med največjimi težavami sprotnega poslovanja KP Ptuj navedel odprte finančne obveznosti. Te so po njegovih besedah uspeli reprogramirati, in sicer na način, da so s pogodbami podaljšali ročnost odplačevanja. »Dogovore dosledno spoštujemo in obveznosti sproti poravnavamo,« dodaja direktor Širec. Največ težav izvira iz leta 2010 Finančnica v KP Ptuj Tanja H. Sternad je dejala, da so bila minula leta za poslovanje podjetja zares turbulentna. »Največje poslovne težave izhajajo iz leta 2010, eskalirale so potem v letu 2011. Ob že tako neugodni gospodarski situaciji sta se na našem območju v tem obdobju zgodila dva velika stečaja gradbenih podjetij, s katerima smo poslovali (op. a. KP odprodalo svoj delež v Čistem mestu KP Ptuj je letos v začetku leta po dveh desetletjih izstopilo iz lastništva podjetja Čisto mesto. Solastnik je bilo vse od njegove ustanovitve leta 1992. »Sanacijo KP izvajamo tudi z odprodajo nepotrebnega premoženja. V Čistem mestu smo imeli 27-odstotni lastniški delež, ki smo ga prodali za ceno 120.000 evrov,« je povedal direktor Janko Širec in na vprašanje, kdaj bodo objavili poročilo o poslovanju družbe za leto 2012, odgovoril: »Po seji skupščine delničarjev, ki bo konec meseca avgusta.« CPM in Nizke gradnje). Leta 2011 smo v nekem trenutku prišli do točke likvidnostnega primanjkljaja v višini milijon evrov in pol. Soočili smo se z visokim tveganjem za nastop insolventnosti in treba je bilo narediti neko prelomno točko. Družba je pripravila program finančnega prestrukturiranja. Glede na višino dolgov se je porajal dvom o uspešnosti izpeljave sanacijskega programa. Kljub temu smo do konca 2011, tudi s pomočjo razumevanja naših upnikov, uspešno izpeljali prve korake reševanja podjetja. Z upniki smo sklenili sporazume o prestrukturiranju obveznosti. Odprtih obveznosti Precej znižali kratkoročne in nekoliko zvišali dolgoročne obveznosti Leta 2011 je KP Ptuj v svoji zgodovini delovanja prvič iz poslovanja zabeležilo negativen poslovni rezultat. Izguba je znašala dobrih 800.000 evrov. Na dan 31. 12. 2011 je imela družba za dobrih 220.000 evrov dolgoročnih in za dobrih šest milijonov evrov kratkoročnih obveznosti. Poslovanje v letu 2012 je bilo na osnovi Programa finančnega prestrukturiranja pozitivno. Zabeležili so okrog 10 milijonov evrov prihodkov in ustvarili dobiček v višini dobrih 100.000 evrov. Na dan 31. 12. 2012 so dolgoročne obveznosti znašale dobrih 465.000 evrov, kratkoročne pa 4,6 milijona evrov. smo imeli takrat za okrog 1,4 milijona evrov. Vse obveznosti do zunanjih dobaviteljev iz tega naslova (torej obveznosti iz leta 2010 in 2011) so v tem trenutku poravnane. Izjema je del preostanka dolga do naše hčerinske družbe Top energija. Tudi na tem področju se obveznosti rešujejo. Komunala je prevzela obveznosti Top energije do Adria plina, dolg odplačujemo obročno.« Leto 2011 še končali z izgubo 800.000 evrov Leto 2011 so končali s precej visoko izgubo v višini Foto: Črtomir Goznik Poslovanje KP Ptuj so predstavili Tanja H. Sternad iz službe za finance in računovodstvo, direktor Janko Širec in vodja dejavnosti gospodarskih javnih služb pri KP Ptuj Rado Vek. dobrih 800.000 evrov. Lani se je poslovanje stabiliziralo, skupna realizacija je znašala dobrih deset milijonov evrov, poslovanje je bilo pozitivno. »Zabeležili smo dobiček v višini enega odstotka realizacije prihodkov, torej okrog 100.000 evrov. S tako imenovano konzervativno politiko poslovanja, ki je bila potrebna za zagotovitev likvidnosti in poplačilo tekočih ter starih obveznosti, smo poslovali tako v letu 2012 in 2013. Sledili smo zastavljenim ukrepom in ciljem racionalizacije poslovanja. Med drugim smo znižali maso plač za zaposlene, z racionalizacijo nabave smo znižali materialne stroške, bistveno smo znižali stroške zunanjih storitev itd., precej se je v letu 2012 znižalo tudi število zaposlenih,« je povedala Tanja H. Sternad. Z dvigom bonitetne ocene se zdaj lahko prijavljajo na razpise Skladno z uspešno zastavljeno sanacijo poslovanja podjetja se je dvignila tudi bonitetna ocena pri Ajpesu. Danes podjetje nosi boniteto štiri, medtem ko je ta v obdobju minulih let padla na sedem. Ajpes boniteto ocenjuje od ena do deset, pri čemer je deset najslabša, ena pa najboljša ocena. »Dvig bonitetne ocene nam omogoča prijavo na vse javne razpise za pridobivanje dela. Bonitetna ocena pa ni samo posledica poslovnega rezultata ob koncu leta, ampak gre za splet več faktorjev: odprtih terjatev, ažurnih plačil dobaviteljem ... Menim, da trenutna bonitetna ocena dokazuje stabilnost našega poslovanja,« je razložil direktor Širec. V zadnjem letu dni (oziroma zadnjih nekaj mesecih) se je izvedla tudi konsolidacija lastništva podjetja, in sicer v smeri, da KP Ptuj postane podjetje v stoodstotni javni lasti. Trenutno je v lasti lokalnih skupnosti 98,51 odstotka podjetja, manjka jim torej še samo slabega 1,5 odstotka. »Ko bomo podjetje v 100-od-stotni javni lasti, nam bodo občine lahko neposredno podelile koncesije, in sicer tako za dejavnost oskrbe s pitno vodo kot za dejavnost odvajanja in čiščenja odplak.« Nujno potrebne posodobitve sistema, najprej v Brstju KP Ptuj na območju regije s pitno vodo oskrbuje 75.000 prebivalcev v 23 občinah. V 17 občinah so celotni, v šestih pa delni upravljavci sistema. Črpališče pitne vode in nadzorni sistem, preko katerega nadzorujejo celoten vodovodni sistem, sta v Skorbi. Tam je sedem površinskih in pet globinskih vodnjakov. Za dvig kakovosti pitne vode imajo v omrežju še šest globinskih vodnjakov, omrežje je sestavljeno iz dobrih tisoč kilometrov vodovodnih cevovodov, na ka- terih je 55 prečrpališč, 27 vo-dohranov s prečrpališči in deset samostojnih vodohranov. Letno načrpajo okrog 3,5 milijona kubičnih metrov vode, ki jih distribuirajo čez 24.000 odjemnih mest. Začetki gradnje vodovodnega sistema na območju regije segajo v leto 1956, kar pomeni, da je sistem ponekod že dokaj dotrajan. Vodja dejavnosti javnih gospodarskih služb pri KP Ptuj Rado Vek: »Največja vlaganja bi bila v tem trenutku potrebna v izgradnjo globinskega vodnjaka v naselju Brstje. To bi na levem bregu reke Drave pripomoglo k dvigu kakovosti pitne vode. Na obstoječih globinskih vodnjakih bi bilo za usedanje mangana in železa treba namestiti filtre.« Kakšno je stanje cevovoda pod Dravo? »Ena izmed največjih neznank je kakovost obstoječega cevovoda pod reko Dravo,« še pravi Vek in nadaljuje: »Vod je star 35 let, v kakšnem stanju je, pa nam ni znano. Ta cevovod želimo nadomestiti z novim, ki bi bil čez Puchov most. Zelo veseli bi bili tudi inovacij na vozliščnih jaških, s katerimi bi lahko odkrivali okvare na omrežju.« Za izboljšanje sistema vo-dooskrbe namerava KP Ptuj v prihodnje v sodelovanju z ZRS Bistra Ptuj kandidirati za sredstva iz evropskega kohe-zijskega sklada (RRP, finančna perspektiva 2014-2020). Iz tega naslova bi na območju, ki ga oskrbujejo s pitno vodo, obnovili okrog 160 kilometrov cevovodov. Z obnovo bi zmanjšali izgube na sistemu, ki sicer po besedah direktorja Širca trenutno znašajo okrog 25 odstotkov, neuradno pa se govori o nekoliko višji številki. Prav tako bi z obnovo sistema izboljšali kakovost pitne vode. Projekt je ocenjen na dobrih 30 milijonov evrov. Mojca Zemljarič Znižali število zaposlenih V KP Ptuj je bilo v celotni zgodovini obstoja podjetja zaposlenih največ 210 sodelavcev. Po prenosu nekaterih dejavnosti na Javne službe Ptuj se je število zaposlenih zmanjšalo na okrog 150. Danes podjetje zaposluje okrog 155 sodelavcev. deležniki (v %) prej 31.7.2013 Mestna Občina Občina Občina Občina Občina Občina Občina Občina Občina Občina Občina Občina Kidričevo Hajdina Markovci Majšperk Gorišnica ^pej"" Dornava Žetale Podlehnik Destrnik Juršinci Andraž 43,11 57,84 7,32 7,32 2,06 2,06 2,04 7,52 1,51 2,87 1,28 9,82 1,01 1,67 0,67 0,67 0,46 0,46 0,38 0,38 0,37 0,37 0,31 0,3 0,18 0,18 Občina Trnovska vas 0,18 0,18 Občina Zavrč 0,12 3,36 Občina Cvetko Omerovic ^aPOS/e^ Cirkulane Jožef Refija , . ' zaposleni 0 3,5 7,9 0 6,01 0 25,09 1,49 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 9. avgusta 2013 Podravje • V občinah so odprta številna gradbišča V roke gradbenih podjetij se stekajo milijoni evrov javnega denarja Čeprav se veliko govori in piše o krizi v gradbeništvu, pa slika delovišč v 21 občinah Spodnjega Podravja kaže precej drugačno podobo; v času poletja so namreč odprta številna gradbišča, ki jih financirajo občinski proračuni, seveda (z veliko) pomočjo državnega in evropskega denarja. Foto: Črtomir Goznik Gradbinci in javne finance V spletni aplikaciji Supervizor smo preverili, koliko sredstev so posamezna podjetja, ki na območju regije trenutno izvajajo največje investicije, v minulih letih prejela iz naslova javnih financ (torej od ministrstev, organov v njihovi sestavi ali od občin). Izplačila so bila izvedena v obdobju januar 2003-avgust 2013. Mojca Zemljarič PODJETJE ZNESEK IZPLAČIL (v evrih) Cestno podjetje Ptuj 122.844.393,23 Cestno podjetje Murska 61.398.182,04 Sobota Komunalno podjetje Ormož 50.542.242,17 Asfalti Ptuj 47.543.296,54 Komunalno podjetje Ptuj 36.221.225,49 GP Project ing Ptuj 31.312.950,62 Strabag gradbene storitve Ljubljana 21.955.080,56 *Strabag AG, podružnica Ljubljana 24.666.763,74 Geodetski zavod Celje 20.008.496,33 AJM Pesnice 17.895.225,83 Komunala Slovenske 16.781.874,86 gorice Gradia Celje 14.910.810,83 Dolinka inženiring Beltinci 11.209.174,41 Gradbeništvo Milan Pintarič 10.822.954,02 Spodnja Ščavnica IGD Holermous gradnje 331.415,5 Ormož *IGD Holermous 9.395.743,99 investicijsko gradbena družba Emil Grobelnik Žalec 7.665.251,28 Knuplež, d. o. o., Zg.Velka 6.677.701,12 Plima Žalec 5.645.461,05 Jožef Žolger Majšperk 5.602.248,99 SGP Mesner Zg. Kungota 5.035.410,11 EM-Grad Spodnja Hajdina 1.787.037,79 MarkoMark Pobrežje 1.680.640,92 Branko Ciglar Dornava 1.446.735,55 Nival Invest Pobrežje 798.079,73 Kograd Slovenske Konjice 771.397,05 Gradnje Starše 541.453,29 Elektrotehnika Milošič Ptuj 456.460,66 Štajerles trade Podgorci 395.291,46 Kamnoseštvo N&N Lenart 310.843,50 Energoinvest Ljubljana 110.414,91 Betonica Maribor 92.526,85 Po zgolj kratkem pregledu nekoliko večjih naložb (nad 100.000 evrov) po občinah pa je tudi hitro jasno, kateri gradbinci so bili na javnih razpisih najuspešnejši; da so nekatera od podjetij kot najugodnejši ponudniki podpisala tudi izvajalske pogodbe »na zalogo«, pa tudi ni več nobena skrivnost. Destrnik V Destrniku urejajo poslovno cono Janežovski Vrh; gre za komunalno ureditev približno 0,63 hektarja zemljišč, projektantska vrednost vseh del je ocenjena na 685.424 evrov (sofinanciranje v višini 501.312 evrov zagotavlja Evropski sklad za regionalni razvoj), izvajalec del je Cestno podjetje Ptuj. Duplek V Dupleku teče prenova in prizidava kulturnega doma Korena, vrednost vseh del je 454.293 evrov (sofinancira MKO), glavni izvajalec del Knuplež, d. o. o. V izvedbi je drugi sklop del medobčinskega projekta izgradnje regionalnega vodovoda s sanacijo cest, pogodbena vrednost vseh del z aneksom za nujna nepredvidena dela znaša 1.462.054,11 evrov. Viri financiranja so trije, in sicer kohezijski sklad 71 %, država 12,5 % in posamične obči- Foto: Črtomir Goznik Na Ptuju med drugim urejajo rondo na Puhovi. ne 16,5 %. Izvajalec na obeh sklopih je Komunala Slovenske gorice. Gradi se tudi vodovod Vin-ce-Vurberk, pogodbena vrednost vseh del je 886.316,86 evrov, projekt je sofinanciran iz kohezijskega sklada, izvajalec del pa prav tako Komunala Slovenske gorice, dela bodo končana v letu 2014. Juršinci V občini teče energetska sanacija OŠ Juršinci, vrednost prenove je približno 500.000 evrov (sofinancer je MzlP), izvajalec del je Gradbeništvo Milan Pintarič iz Sp. Ščavnice. Nadgradnja vrtca, vrednost projekta je slab milijon evrov, sofinanciranje v višini 200.000 evrov zagotavljajo iz RRP, izvajalec je prav tako Gradbeništvo Pintarič. Celovita infrastrukturna ureditev središča Gabrnika s krožiščem, projekt se izvaja dvofazno; prva faza je ovrednotena na 970.000 evrov, druga faza pa na 2,2 milijona evrov (sofinancer druge faze je DRSC v višini 1,9 milijona evrov), izvajalec pa je Cestno podjetje Ptuj. Starše V teku je energetska sanacija OŠ Starše, dela izvajata podjetji Betonica, d. o. o., iz Maribora in Kograd iz Slovenskih Konjic. Vrednost pogodbe je 307.285,17 evrov (sofinan-cer v višini 267.280 evrov je MzIP). V teku je obnova javne razsvetljave, vrednost projekta je približno 300.000 evrov, izvajalec pa Energoinvest, d. o. o., Ljubljana. Teče tudi gradnja sekundarne kanalizacija v občini Starše, ocenjena vrednost projekta je 1,6 milijona evrov, izvajalsko podjetje pa Gradnje Starše. V prihodnjih dneh pa je predvidena še obnova ceste Zlatoličje-Starše; ker spada projekt v program odprave posledic po lanskih poplavah, ga financira proračun RS, izvajalec pa še ni znan. Foto: Črtomir Goznik Eden največjih projektov v Juršincih je ureditev centra Gabrnika. petek • 9. avgusta 2013 Tednikov objektiv Štajerski 5 V več občinah teče energetska sanacija osnovnih šol (na posnetku OŠ Videm). Foto: Črtomir Goznik Trnovska vas V avgustu načrtujejo začetek rekonstrukcije regionalne ceste skozi naselji Biš in Ločič, sofinancerja projekta sta ob občini še DRSC in DARS, sočasno bo občina urejala še kanalizacijo v Bišu, za kar namerava pridobiti sofinancerski delež iz MKO ali RRP. Skupna vrednost obeh naložb je ocenjena na dva milijona evrov, izvajalec pa Cestno podjetje Ptuj, ki naj bi dela dokončalo naslednje leto. Sveti Andraž V občini Sveti Andraž po zbranih informacijah v tem času nimajo odprtih gradbišč. Mestna občina Ptuj V MO Ptuj zaenkrat še potekajo dela v dominikanskem samostanu, investicija I. faze znaša dobrih 4,27 milijona evrov, od tega je mestni proračun udeležen z 2,217 milijona evrov. Izvajalec del je avstrijsko podjetje Strabag. Pri Knjižnici Ivana Potrča Ptuj poteka sanacija opornega zidu in ureditev parkirišča, kar bo stalo dobrih 114 tisoč evrov, financerka je v celoti MO Ptuj. Izvajalec del je GP Project ing, d.o.o. Urejanje rondoja na Puhovi cesti bo stalo dobrih 361.000 evrov. Dela so se pričela junija in morajo biti končana do septembra, izvajalec del pa je Cestno podjetje Ptuj. V teku je tudi sanacija kulturne dvorane Rogoznica, ki bo skupaj stala dobrih 639.000 evrov, edini financer je MO Ptuj, izvajalec del pa Project ing., d. o. o. Po poletnih počitnicah pa so večje investicije še novogradnje javne razsvetljave, ureditev križišča z avtobusnim postajališčem v Sp. Ve-lovleku, energetska sanacija stavb Vrtca Ptuj (predvidoma naj bi začeli sanacijo dveh od sedmih stavb) in začetek gra- dnje OŠ dr. Ljudevita Pivka. V letu 2014 pa MO Ptuj načrtuje začetek štirih večjih investicij, če ji bo uspelo na razpisih pridobiti tudi evropska sredstva. V sklopu II. faze naj bi se nadaljevala dela v dominikanskem samostanu, načrtuje se rekonstrukcija Mestnega trga ter energetska sanacija OŠ Olge Meglič in OŠ Breg. Hajdina V Občini Hajdina je v zaključni fazi izgradnja kanalizacijskega sistema v Slovenji vasi, Gerečji vasi in Hajdo-šah, vrednost projekta znaša 287.000 evrov, izvajalec je Cestno podjetje Ptuj. V Dražencih so pri koncu dela na izgradnji pločnika z razsvetljavo v skupni vrednosti 101 tisoč evrov, izvajalca sta Cestno podjetje Ptuj in Elektro Maribor. V centru občine je v izgradnji pločnik, vrednosti del znaša 180.000 evrov, ter pločnik z razsvetljavo na Sp. Hajdini, kjer je vrednost del 157.000 evrov. Izvajalec v obeh primerih je Cestno podjetje Ptuj Pločnik in javno razsvetljavo pa gradijo tudi na relaciji Skorba-Hajdina. Vrednost in- vesticije je 139.000 evrov, izvajalca pa sta Cestno podjetje Ptuj in Elektro Maribor. Največji projekt, ki ga v občini Hajdina načrtujejo v letih 2013 in 2014, je izgradnja kanalizacije na celotnem območju občine, kjer je še ni. Stala bo 700.000 evrov, od tega znašajo evropska sredstva 187.000 evrov in sredstva države 106.000, v načrtu je še komasacija (195.000 evrov) in ureditev vaškega središča v Slovenji vasi (104.000 evrov). Kidričevo V Kidričevem se ta mesec začenja obnova dvorca Sterntal, projekt je vreden 1.470.518 evrov (sofinanciranje v višini 923.914 evrov), projekt bo končan septembra 2014, izvajalec del pa je GP Project ing, d.o.o. V teku je izgradnja sekundarne kanalizacije Cirkovce-Stražgonjca v dolžini dobrih 7 km, projekt je vreden 1,2 milijona evrov (višina sofinanciranja 700.000 evrov), dela izvaja Cestno podjetje Ptuj. Prav tako se na osnovi jav-no-zasebnega partnerstva gradi objekt Zdravstvenega doma s stanovanji v vrednosti 780.000 evrov, izvajalec je GP Project ing, d.o.o. V izvajanju je tudi projekt ureditve centra Cirkovc, kjer je v zaključni fazi krožišče, vredno okoli 400.000 evrov. Izvajalec del podjetje EM Grad s Sp. Hajdine. V zaključni fazi so dela na cesti Lovrenc na Dravskem polju v vrednosti 230.000 evrov, izvajalec je Cestno podjetje Ptuj, v načrtu je še energetska sanacija dveh OŠ (Boris Kidrič in Lovrenc), za kar teče postopek izbire izvajalca del. Markovci V občini Markovci je v teku energetska sanacija OŠ v vrednosti 990.181 evrov (sofinanciranje iz MzIP znaša 764.986 evrov), izvajalec del je GP Project ing, d.o.o. Pred kratkim je bila končana infrastrukturna ureditev tretje faze obrtne cone Novi jork, kar je veljalo dobrih 110.000 evrov. Izvajalec del je bilo Komunalno podjetje Ptuj. Ta teden so podpisali pogodbo za ureditev prostora za razstavo stalne zbirke etnološke dediščine, vključno z izgradnjo osebnega dvigala ob občinski stavbi. Vrednost Foto: Črtomir Goznik Bančne garancije za gradbince Banke: najbolj problematične so zahteve razpisni-kov-investitorjev NLB za svoje komitente nemoteno izdaja garancije po standardnih kriterijih, kjer banka najprej oceni reference, se pravi možnost izpeljave projekta komitenta glede na razpisani projekt. Pri svoji odločitvi nadalje banka upošteva boniteto komitenta in znotraj le te plačilno sposobnost in kapitalsko ustreznost. Ocena navedenega je podlaga za odločitev banke o odobritvi in izdaji garancije za resnost ponudbe in v nadaljevanju garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Glede na njihove obsežne izkušnje v postopku prijave na razpise v NLB poudarjajo, da ni najbolj problematična pridobitev bančnih garancij, temveč nesorazmernost zahtev za finančna zavarovanja od razpisnikov javnih naročil. Na to problematiko redno, preko portala javnih naročil, opozarja tudi Ministrstvo za finance, ki apelira na razpisnike, naj ne postavljajo ponudnikom zahtev po nesorazmernih oblikah zavarovanj, kot so na primer poleg garancij še različne vrste zavezujočih izjav za financiranje. Omenjeno namreč predstavlja največjo oviro pri prijavah na razpisane projekte, saj stroškovno in kapitalsko obremenjuje ponudnika. Nova KBM pri svojem delovanju upošteva in spoštuje slovensko zakonodajo ter načela strokovnosti, profesionalnosti in skrbnost dobrega gospodarstvenika. V skladu s sprejeto politiko banke in internimi navodili Nova KBM za odobritev storitvene garancije potrebuje ustrezno dokumentacijo, vezano na posel, za katerega se pridobiva garancija in podatke o poslovanju družbe, vključno z navedbo zavarovanj za izdano garancijo ter drugih informacij, kot so reference, do sedaj unovčene garancije in podobno. Zahtevana dokumentacija je odvisna od kompleksnosti posla, ne glede na to pa mora biti posel ustrezno razdelan v smislu podatkov o predračunski vrednosti, finančni konstrukciji, denarnim tokom, terminskim planom, specifikaciji izvajalcev oziroma podizva-jalcev, ki bodo na projektu sodelovali, morebitne sklenjene predpogodbe, pogodbe ali ponudbe. Na osnovi celovito pridobljenih podatkov in dokumentov banka oceni kreditno sposobnost družbe oziroma njen garancijski potencial, ki je osnova za odločanje o odobritvi garancije. Garancija mora biti tudi ustrezno zavarovana. Zaradi posebnosti, ki jih ima posamičen projekt ali posel in ne nazadnje tudi poslovanje ter izkušnje gradbenih družb, ne moremo govoriti na splošno, v kakšnih primerih banka zavrne izdajo garancije. Če družba ne izkazuje ustreznega garancijskega potenciala ali je njena boniteta neustrezna, hkrati pa ne more zagotoviti ustreznih zavarovanj za garancijo ter ima zgodovino večkrat unovčenih garancij, je odločitev banke ali njenega ustreznega organa odločanja lahko negativna. Patricija Kovače c investicije je 256.897 evrov (sofinanciranje MKO v višini 180.117 evrov), izvajalec del je Gradia, gradbeno podjetje Celje Načrtujejo še gradnjo kolesarske steze Bukovci-Markov-ci, za kar je odprt javni razpis za izvajalca del, vrednost investicije pa je 245.841 evrov, gradnjo večnamenskega centra v Sobetincih, za gradnjo centra za medgeneracijsko druženje v Stojncih še iščejo izvajalca, vrednost naložbe pa je 132.284 evrov. Markovci pa skupaj z Gorišnico in Ptujem čakajo še na izvedbo več milijonov evrov vredne druge faze kanalizacije. Majšperk Največja letošnja naložba v Majšperku je nadgradnja vrtca, ki se je začela v teh dneh, končana pa bo v letu 2014. Vrednost naložbe je okoli 790.000 evrov (sofinanciranje iz RRP znaša 481.000 evrov), izvajalec del je GP Project ing, d.o.o. V zaključni fazi je modernizacija ceste Belšak-Dobrava v vrednosti 165.000 evrov, prepričani pa so, da bodo lahko končali tudi gradnjo pločnika Lešje -druga faza, kjer je glavni investitor DRSC, delež občine pa znaša okoli 80.000 evrov. Izvajalec del je Jože Žolger s.p. 6 Štajerski Tednikov objektiv petek • 9. avgusta 2013 Še letos bodo začeli tudi gradnjo cestnih odsekov Po-luce-Kosovo sedlo in Sitež-Jelovice v vrednosti 908.000 evrov (sofinancerski delež iz razpisa Južna meja znaša 759.000 evrov), dela bodo končana v letu 2014, izvajalec del pa je prav tako Jože Žol-ger s.p. Sicer pa so letos dokončali tudi nekaj investicij, ki so bile začete lani, kar nekaj pa jih še načrtujejo. Zavrč V Zavrču nadaljujejo izgradnjo kanalizacije v naselju Hrastovec. Celotna vrednost investicije je 538.854 evrov (skupni delež državnega sofinanciranja 292.300 evrov), dela naj bi bila končana do konca letošnjega leta, izvajalec del je Cestno podjetje Ptuj. V načrtu je še energetska sanacija OŠ Zavrč v vrednosti 146.417 evrov in sanacija primarnega vodovoda Formin - Zavrč, ki se financira iz državnega proračuna. Žetale V Žetalah so začeli modernizacijo lokalne ceste Strajna-Prekože-Potni vrh ter lokalne ceste Zg. Ravno-Globočec-Potni vrh. Gre za dve cesti, ki tvorita celoto v skupni dolžini šest kilometrov. Investicija je dvoletna in mora biti v celoti končana do septembra naslednje leto. Skupna vrednost naložbe je okrog 910.000 evrov. Investicija se sofinancira iz razpisa „Južna meja" v višini 760.000 evrov. Izvajalec del je podjetje Asfalti Ptuj. Podlehnik V občini Podlehnik je v teku modernizacija dveh cestnih odsekov; lokalna cesta MMP Gruškovje-Zgornje Gruškovje je ovrednotena na 704.000 evrov (levji delež sofinanciranja je zagotovljen iz razpisa Južna meja), izvajalec del je Cestno podjetje Foto: Črtomir Goznik Sanacije so deležni tudi občinski Ptuj po pogodbeni vrednosti 581.025,20 evrov. Iz istega vira in v enakih sofinancer-skih deležih se financira tudi rekonstrukcija lokalnih cest Kozminci-Strajna-Ro-dni Vrh. Projekt je vreden 972.000 evrov, dela pa izvaja družba Asfalti Ptuj po pogodbeni vrednosti 765.687,16 evrov. Izvedba obeh projektov bo trajala dve leti. Prav tako je Občina Podlehnik na podlagi 21. člena Zakona o financiranju občin uspešno pridobila sredstva za sanacijo zemeljskih usadov. Projekt se izvaja v tem letu, njegova vrednost pa je 194.000 evrov. Cirkulane V občini Cirkulane je v teku več investicij. Podjetje MarkoMark s Pobrežja je izvajalec energetske sanacije poslopja tamkajšnje osnovne šole. Vrednost naložbe je dobrih 324.000 evrov (sofinan-cerski delež MzIP je 195.000 evrov).V šoli bo občina obnovila še računalniško učilnico in zbornico, dela naj bi bila Foto: Črtomir Goznik Prenovo doma v Rogoznici v celoti financira MO Ptuj. vrtci, domovi in dvorec Sterntal. končana do konca avgusta. Cestno podjetje Ptuj je v občini Cirkulane izvajalec modernizacije treh cestnih odsekov: Pristava-Pohor-je (vrednost obnove znaša 213.000 evrov) ter Mali Okič in Veliki Okič (vrednost obnove slednjih je slabih 800.000 evrov). Za lokalno cesto Pristava-Pohorje je Občina uspešno pridobila sredstva po 23. členu ZFO, obnova ceste v Malem in Velikem Okiču je skupni projekt z Občino Videm in je prav tako stoodstotno financirana (razen DDV) iz naslova razpisa Južna meja (707.000 evrov). Videm Na območju občine Videm se pravkar končuje gradnja komasacijskih cest na območju Lancove vasi. Vrednost del je 171.000 evrov, izvajalec je podjetnik Emil Grobelnik iz Žalca, naložbo pa je v celoti (razen DDV) financiralo MKO. V obrtni coni poteka gradnja infrastrukture za 19 parcel. Pogodbena vrednost je 915.000 evrov, izvajalec pa Cestno podjetje Ptuj s po-dizvajalcema Komunalnim podjetjem Ptuj ter domačim podjetjem Elektrotehnika Mi-lošič. Dela bodo končana do konca tega meseca. 70 odstotkov investicije bodo pokrili iz sredstev RRP. Tudi v Vidmu poteka energetska prenova poslopja OŠ. Dela izvaja podjetje MarkoMark. Obnova bo končana predvidoma 30. oktobra. Vrednost del je 528.000 evrov, MzIP pa je sofinanciralo v znesku nekaj manj kot 400.000 evrov. V teku je tudi dvoletni projekt izgradnje kanalizacijskega sistema s čistilno napravo za 3500 PE za naselje Pobrež-je, del Vidma in Dravinjskega Vrha. Pogodbena vrednost del je 2,3 milijona evrov, izvajalca pa Cestno podjetje Ptuj in Komunalno podjetje Ptuj. Iz naslova RRP bo naložba sofi- nancirana približno v deležu ene tretjine, in sicer 793.000 evrov. Dela po pogodbi morajo biti končana konec julija prihodnje leto. Gorišnica V občini Gorišnica je trenutno v teku samo ena naložba, to je komasacija kmetijskih zemljišč. Vrednost del je 396.000 evrov, od MKO je občina uspešno pridobila 330.000 evrov, dela pa izvaja Geodetski zavod Celje. Konec naložbe je predviden jeseni prihodnje leto. Na portalu javnih naročil ima Občina objavljene razpise za izbiro izvajalcev za izvedbo več naložb: kanalizacije Cunkovci, transformatorske postaje Muretinci s kablovo-dom, namakalnega sistema Gorišnica-Moškanjci - I. faza, obnovo ceste Moškanj-ci-Zagojiči-Borl in obnovo mostu čez dovodni kanal HE Formin v Gorišnici. Nekatere izmed naštetih naložb bodo končane še v tem, nekatere pa v prihodnjem letu. V teku je zbiranje ponudb za ureditev parkirišča pri Dominkovi domačiji, pripravljajo pa tudi javno naročilo za izvedbo energetske prenove poslopja OŠ Gorišnica. Dornava V občini Dornava končujejo gradnjo cest na komasacijskem območju Ptujsko polje ena in Ptujsko poje dve, kjer gre skupno za dobrih 16 kilometrov cest. Vrednost gradbenih del, ki jih izvaja Branko Ciglar, s. p., je dobrih 270.000 evrov, ostalih splošnih stroškov pa je še za dobrih 30.000 evrov. Prav tako je podpisana pogodba za gradnjo Kulturnega centra v Dornavi. Vrednost projekta je 1,6 milijona evrov, izvajalec del pa Cestno podjetje Ptuj. Ormož V Ormožu imajo v tem času v teku za okrog 15 milijonov evrov investicij. Največja med njimi je 10 milijonski projekt oskrbe s pitno vodo v porečju Drave (ormoško območje). Izvajalec del je Komunalno podjetje Ormož v sodelovanju s Cestnim podjetjem Murska Sobota. Naložba se financira iz Kohezijskega sklada EU (85 %), proračuna RS in občinskega proračuna; dela naj bi bila končana do konca oktobra leta 2014, skupaj se bo obnovilo in zgradilo 43 km vodovodnega sistema. V teku je gradnja kanalizacije s čistilno napravo za naselji Osluševci in Cvetkovci. Pogodbena cena del je 2,1 mi- Ptujsko • Poslovati prenehalo kar 155 gradbincev V 3 letih in pol ob delo okoli 800 delavcev Foto: Črtomir Goznik Številna večja in manjša gradbena podjetja oz. samostojni podjetniki so hitro po tem, ko je udarila vsesplošna gospodarska kriza (ki sicer še zdaleč ni kriva za prav vse stečaje gradbincev), svoje poslovanje končali; veliko med njimi s stečajem. Po podatkih, ki jih je posredovala OOZ Ptuj, je tako od leta 2009 do letošnjega junija zgolj na ptujskem območju gradbeno dejavnost odjavilo kar 155 gradbenih podjetij in podjetnikov (s. p. in družb), največ v letu 2012, ko se je iz dejavnosti odjavilo 51 pravnih oseb. 2009 2010 2011 2012 24 43 26 51 2013 (januar-junij) 11 Leto Št. odjav gradbenih dejavnosti (s. p. in družbe) »Ob torej najmanj toliko osebah (155 oseb - s. p. in družbeniki družb) je po naši oceni in poznavanju strukture in velikosti gospodarskih subjektov, ki so dejavnost v navedenem obdobju odjavili, izgubilo delo več kot 700 delavcev - skupno torej okrog 850 oseb. Naši člani so bili tudi večja gradbena podjetja, kot so: NGP Nizke gradnje Ptuj, d. d., Gradis gradbeno podjetje Gradnje Ptuj, d. d., OPTE Ptuj, d. o. o., MTD, d. o. o., ki so končala v stečaju,« je pojasnil sekretar OOZ Ptuj Boris Repič. Majda Goznik petek • 9. avgusta 2013 Tednikov objektiv Štajerski 7 Foto: Črtomir Goznik Kdo plača škodo vozniku na cestnih gradbiščih Ko potekajo dela na ali ob cestiščih (asfaltiranje in modernizacija cest, gradnja pločnikov, javne razsvetljave, kanalizacije in podobno) poteka promet po cesti običajno enosmerno izmenično. Vozniki morajo v tem primeru vožnjo prilagoditi razmeram na cestišču. V takšnih primerih veljajo strožje omejitve hitrost, namesti se ustrezna prometna signalizacija. Na zavarovalnice smo naslovili vprašanje, kako bi bilo z uveljavljanjem odškodninske odgovornosti v primeru dela na cesti, ki je enosmerno odprta za promet, pri tem pa bi si voznik, na primer, poškodoval avtomobil. Adriatic Slovenica: »V primeru ugotovljene odgovornosti zavarovanca bi zavarovalnica v okvirih sklenjene pogodbe za zavarovanje odgovornosti oškodovancem poplačala njihove odškodninske zahtevke namesto zavarovanca.« Zavarovalnica Triglav: »Če bi se ugotovilo, da je do škode prišlo zaradi napake izvajalca oziroma zavarovanca (slabo zaščiteno gradbišče, neustrezno označeno gradbišče ...), potem bi zavarovalnica škodo izplačala iz naslova odgovornosti. Če je za škodo odgovoren izvajalec, potem se škoda poplača iz naslova odgovornosti, seveda v primeru, da ima izvajalec sklenjeno ustrezno zavarovanje. Če pa je škoda posledica na primer prehitre vožnje, neupoštevanja navodil in opozoril, potem ne moremo govoriti o odgovornosti izvajalca gradbenih del.« Zavarovalnica Maribor: »Pri zahtevkih iz zavarovanja odgovornosti je vedno potrebno poiskati temelj, ki se ugotavlja pri vsakem škodnem dogodku posebej. Za škodo je odgovoren in jo mora povrniti tisti, ki jo je povzročil. Če bi bilo ugotovljeno, da je do škode prišlo zaradi napake ali opustitve dejanja izvajalca del, bi zavarovalnica v skladu s pogoji in zavarovalno pogodbo prevzela izplačilo odškodnine.« Mojca Zemljarič lijona evrov, izvajalec gradnje je Komunalno podjetje Ormož, rok za dokončanje investicije je 31. avgust prihodnje leto. Naložba se v višini do 1,7 milijona evrov financira iz naslova RRP, preostali delež so lastna sredstva Občine. Gradnja kanalizacije s čistilno napravo poteka tudi v naseljih Trgovišče, Mihovci in Velika Nedelja. Dela izvaja družba Nival Invest s Pobrežja skupaj z izvajalcema Plima iz Žalca in MarkoMark s Pobrežja. Pogodbena cena za izvedbo del je 1,1 milijona evrov, v večini pa se bodo dela financirala iz naslova RRP. Rok za dokončanje del je prav tako 31. avgust 2014. Za pogodbeno vrednost nekaj manj kot 900.000 evrov se v občini Ormož izvaja modernizacija cest. Dela morajo biti izvedena do konca tega meseca, izvajalec pa je družba Asfalti Ptuj. Sofinancerski delež (dobrega pol milijona evrov) je Občina pridobila od MGRT. V teku so ureditev in razširitev lokalne ceste Gomila-Vitan ter izgradnja pločnika in javne razsvetljave v naselju Kog. Dela izvaja Komunalno podjetje Ormož, končana morajo biti najkasneje maja prihodnje leto. Naložba se financira izključno iz lastnih sredstev Občine, njena vrednost je dobrega pol milijona evrov. Ob glavni cesti Ormož-Ptuj, v naselju Trgovišče, poteka gradnja hodnika za pešce in javne razsvetljave. Dela izvaja podjetje Asfalti Ptuj, vrednost investicije je slabih 200.000 evrov, naložbo v celoti financira Občina Ormož. Predvideni zaključek del je v maju prihodnje leto. Občina Ormož je uspešno kandidirala na razpisu družbe Petrol in pridobila sredstva za energetsko sanacijo poslopja OŠ Stanka Vraza in vrtca v Podgorcih. Dela na šoli izvaja podjetje Dolinka inženiring iz Beltincev, vrednost pogodbe je dobrih sto tisoč evrov, od tega polovico prispeva družba Petrol, polovico pa Občina. Obnova vrtca v Podgorcih pa stane okrog 56.000 evrov, izbrana izvajalca sta družba AJM iz Pesnice in domače podjetje Štajerles trade iz Podgorcev. Vrednost sofinanciranja podjetja Petrol bo do višine 25.800 evrov, preostali del je strošek Občine. Dela na obeh objektih bi morala biti končana 23. avgusta. Kmalu se bo v Ormožu pričela še gradnja garaž na dvorišču občinske stavbe ter ceste v Cvetkovcih in Trgovišču, do konca leta pa imajo v načrtu tudi objavo razpisov za izbiro izvajalca del za gradnjo kanalizacije v Miklavžu pri Ormožu in Ivanjkovcih ter za gradnjo pomožnega nogometnega igrišča, kar bo Občina v celoti financirala iz proračuna. Središče ob Dravi Občina Središče ob Dravi trenutno izvaja projekt obnove vodovoda na relaciji Ormož-Središče, faza ena in odsek Obrež. Izbrani izvajalec del je Komunalno podjetje Or- mož. Skupna vrednost investicije je dobrih 600.000 evrov, od tega so iz naslova RRP uspešno pridobili 417.000 evrov nepovratnih sredstev. 142.000 evrov je lastnih sredstev Občine Središče ob Dravi, Občina Ormož prispeva 42.000 evrov. V Središču v kratkem pričakujejo tudi odobritev evropskih sredstev za projekt izgradnje kanalizacije in čistilne naprave. Sveti Tomaž V občini Sveti Tomaž gradijo cesto v naselju Savci v skupni dolžini enega kilometra. Vrednost investicije je 91.000 evrov, letos nameravajo obnoviti tudi cesto Koračice in cesto Rakovci-Voršič, prav tako sta v načrtu še ureditev avtobusnega postajališča v Savcih in investicijsko vzdrževanje Cajnkarjeve domačije. MZ, MG, PK in OM Foto: Martin Ozmec Zavarovanje gradbišč za primere odškodninske odgovornosti POZOR GRADBIŠČE Foto: Črtomir Goznik m Foto: Črtomir Goznik V haloških občinah gradijo predvsem ceste. Za zavarovanje gradbišča običajno poskrbi izvajalec del, lahko pa tudi investitor, odvisno od dogovora v pogodbi. Kakšni so pogoji in možnosti zavarovanja odškodninske odgovornosti na gradbiščih, smo se pozanimali pri treh slovenskih zavarovalnicah: Zavarovalnici Maribor, Triglav in Adriatic Slovenica. Zavarovanje predpisuje Zakon o graditvi objekta (32. in 33. člen), ki pravi, da za neposredno škodo, ki nastane tretjim osebam (če škoda izvira iz njihovega dela in njihovih pogodbenih obveznosti), odgovarjajo investitor objekta, projektant, ki je izdelal projektno dokumentacijo, izvajalec gradnje, nadzornik in revident projektne dokumentacije. Zakon nadalje pravi, da morajo projektant, izvajalec, nadzornik in revident pred začetkom opravljanja dejavnosti zavarovati in imeti ves čas svojega poslovanja zavarovano svojo odgovornost za škodo, ki bi utegnila nastati investitorjem in tretjim osebam v zvezi z opravljanjem njihove dejavnosti. Nekatera gradbena podjetja imajo sklenjeno tako imenovano krovno oziroma generalno zavarovalno polico, s katero so zavarovana vsa gradbena dela, ki jih izvajajo. Gradbeno zavarovanje običajno krije škodo, ki nastane zaradi požara, strele, eksplozije, viharja, toče, padca letala, manifestacije in demonstracije, izliva vode, mraza, ledu in snega, snežnega plazu, dežja, odtrganja in zrušenja zemljišča ter zemeljskega usada, škodo zaradi gradbene nezgode, nespretnosti, malomarnosti in naklepa, škodo zaradi vlomske tatvine. Zavarovalno kritje je možno razširiti na škodo zaradi poplave, visoke vode, talne vode, zemeljskega plazu ter na zavarovanje odgovornosti izvajalca del. Zavarovani so objekti v gradnji (novogradnje, dograditve, nadgradnje, popravila adaptacije), lahko tudi obstoječi objekt, gradbeni in instalacijski material, gradbeni deli in elektrostrojna oprema, ki so namenjeni za vgraditev izključno v zavarovani objekt. Zavarujejo se lahko tudi oprema in pomožni objekti, razen stvari, ki imajo značaj osnovnih in obratnih sredstev izvajalca del. Predmet zavarovanja je lahko tudi obstoječi objekt, na katerem se izvajajo dograditve, nadgradnje, popravila ali adaptacije, pomožni gradbeni material (gradbeni les, leseni montažni elementi in podobno) ter orodje v uporabi, stvari delavcev in poslovno-tehnična dokumentacija, vključno z gradbeno knjigo. Omeniti velja, da zakon o graditvi objektov določa, da mora imeti izvajalec za ves čas svojega poslovanja zavarovano svojo odgovornost za škodo, ki bi utegnila nastati investitorjem in tretjim osebam v zvezi z opravljanjem njihove dejavnosti. Minimalna zavarovalna vsota po tem zakonu je določena v višini 41.729 evrov. Če tega zavarovanja izvajalec nima sklenjenega, zakon določa denarno kazen v višini od 8.346 do 20.865 evrov. Gradbišča so običajno zavarovana v sklopu zavarovanja splošne civilne odgovornosti iz opravljanja dejavnosti podjetij. V času gradnje pa se za vsak gradbeni objekt oziroma gradbišče lahko sklene posamično gradbeno zavarovanje. Mojca Zemljarič 8 Štajerski Po naših občinah petek • 9. avgusta 2013 Zavrč • Ob 17. občinskem prazniku s podžupanjo Marto Bosilj Izjemen razvoj celotne občine na vseh področjih Podžupanja občine Zavrč Marta Bosilj je v prazničnem pogovoru ob 17. občinskem prazniku izpostavila pomembne dosežke in vsesplošen razvoj občine, za kar gre po njenih besedah največja zahvala županu Miranu Vuku. "Naš župan Miran Vuk je nastopil mandat novembra 1998 in v času njegovega županovanja je občina Zavrč dosegla izjemen razvoj na področju infrastrukture, društvene dejavnosti in športa,« je poudarila podžupanja Marta Bosilj. „Vse, kar smo zgradili ali obnovili, lahko opazi vsak, če obišče našo občino. Urejeno je čudovito nogometno igrišče, obnovljen gasilski dom, asfaltirane ceste, razsvetljava, pločniki ... Celotna občina je opremljena z vodovodnim, dobršen del pa tudi s kanalizacijskim omrežjem. Župan pa ima tudi veliko pozitivnih predlogov za nadaljnji razvoj občine, ki jo uspešno vodi v vseh pogledih, saj zna vzpostaviti kontakt z vsemi strankami in občani, ki ga obiščejo. Zato smo mu občani hvaležni za njegovo uspešno vodenje in zadovoljni, če bo občino vodil tudi v naslednjem mandatu." Sicer pa so v občini Zavrč kljub razmeroma skromnemu proračunu veliko novega postorili tudi v obdobju od zadnjega občinskega praznika, saj so bili uspešni pri pridobivanju evropskih in državnih sredstev: „Zgraje-na sta nov pločnik in javna razsvetljava v naselju Gori-čak, vrednost investicije je 359.071 evrov, pri čemer smo 86.163 evrov prejeli iz državnega proračuna, razliko pa je zagotovila Občina Zavrč. Zgrajena je bila Foto: M. Ozmec Podžupanja občine Zavrč Marta Bosilj: „V času županovanja Mirana Vuka je občina Zavrč dosegla izjemen razvoj na področju infrastrukture, društvene dejavnosti in športa." Vizija podjetja ISM VUZEM: • nudenje najvišje kakovosti v zadovoljstvo naših kupcev in spoštovanje njihovih želja, • ohranjanje prepoznavnosti podjetja na vseh tržiščih v Evropi in ostalih državah (Amerika, Mehika, Kitajska, Rusija, Brazilija ...), • zagotavljanje korektnosti (strokovnost, upoštevanje časovnih rokov, konkurenčnost... ISKRENE ČESTITKE OB PRAZNIKU OBČINE ZAVRČ fekalna kanalizacija v delu naselij Goričak in Hrasto-vec, vredna 527.845 evrov, operacijo je delno financirala EU, od koder smo prejeli 439.6243 evrov, preostalih 88.221 evrov pa smo zagotovili iz proračuna občine Zavrč. Nadaljujemo z gra- dnjo kanalizacije v naselju Hrastovec sever, ki bo veljala 538.854 evrov. Tudi to operacijo delno financira EU z 292.928 evri, iz občinskega proračuna bomo zagotovili 160.305 evrov, ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pa naj bi primakni- lo 85.620 evrov. Čez poletje potekajo dela pri energetski sanaciji OŠ Zavrč, ki bo veljala 146.417 evrov, delež prispevka skupnosti je 101.642 evrov, Občina Zavrč pa bo zagotovila 44.774 evrov. V izgradnji je tudi sanacija primarnega vodovoda Formin-Zavrč, ki je bil poškodovan v lanskih novembrskih poplavah, saniran pa bo iz državnega proračuna.« Sicer pa v občini Zavrč uspešno delujejo tudi društva in organizacije, ob čemer podžupanja Marta Bo-silj poudarja: "V naši občini imamo kar precej društev, ki jim župan in svetniki znamo prisluhniti, zato jih finanč- no podpiramo. Upam si trditi, da smo v zadnjem času v Sloveniji postali poznani predvsem po nogometu, saj se je nogometni klub Zavrč uvrstil v prvo slovensko nogometno ligo. Imamo tudi uspešno mlado in obetavno športnico Veroniko Domjan, državno prvakinjo v metanju diska. Seveda so dejavni tudi člani prostovoljnega gasilskega društva, na področju kulture nas razveseljujejo pevci skupine Trta, pa ljudske pevke, dobro deluje TD s svojimi sekcijami, gospodinje, čebelarji, lovska družina, rejci drobnice, društvo upokojencev, posebej pa nas zadnja leta razveseljuje dejstvo, da se povečuje tudi število rejcev konj." Smelo pa so zastavljeni tudi načrti občine Zavrč v prihodnjem letu. Po besedah podžupanje bodo veliko vlagali predvsem v cestno infrastrukturo: » V načrtu je rekonstrukcija javne poti Gorenjski Vrh-Šentjanž in Gorenjski Vrh-Felfar, vrednost investicije znaša prek 700.450 evrov, pri čemer pričakujemo pomemben delež sofinanciranja. Načrtujemo tudi postavitev usmerjevalnih tabel po občini Zavrč. Bosiljeva je pogovor končala s čestitkami občanom in občankam ter povabilom na osrednjo občinsko proslavo v soboto. OM Podravje • Prometna varnost ob polletju boljša Najbolj ogroženi kolesarji Čeprav se je splošno stanje prometne varnosti na območju Policijske uprave Maribor v prvi polovici letošnjega leta izboljšalo, policisti ugotavljajo, da je ogrožena varnost kolesarjev. Kot pojasnjujejo na policijski uprav Maribor, se je stanje prometne varnosti kolesarjev poslabšalo predvsem v juliju, ko je bilo v prometnih nesrečah na območju PU Maribor udeleženih 26, lani v tem času pa le 19 kolesarjev. V teh prometnih nesrečah je letos en kolesar žal umrl, medtem ko ni lani umrl nobeden. Sicer pa sta bila letos dva kolesarja huje, 19 pa lahko telesno poškodovanih. V mnogih prometnih nesrečah so kolesarji zaradi kršitev cestnoprome-tnih predpisov tudi povzročitelji prometnih nesreč, predvsem zaradi nepravilne strani in smeri vožnje ter neprilagojene hitrosti. Kolesarji so v cestnem prometu v primerjavi z vozniki večjih vozil slabše vidni, zato jih vozniki motornih vozil tudi težje opazijo. Zato lahko kolesarji vplivajo na večjo varnost tudi tako, da so oblečeni v svetlejša oblačila ter da se pred posameznimi manevri v prometu temeljito prepričajo, ali so jih vozniki motornih vozil opazili. Posebej je treba za večjo vidnost skrbeti v nočnem času in ob zmanjšani vidljivosti, ko je treba imeti na sprednjem delu kolesa prižgano belo luč za osvetljevanje ceste, na zadnji strani kolesa pa rdečo pozicijsko luč, na zadnjem delu kolesa pa mora biti nameščen še rdeč odsevnik ter na obeh straneh pedalov in na kolesih rumeni ali oranžni odsevniki. Poleg tega policisti kolesarjem svetujejo, da vozijo previdno in skrbijo za lastno varnost, voziti morajo po desni kolesarski stezi glede na dovoljeno smer vožnje, po vozišču pa naj vozijo le, ko ni posebnih kolesarskih površnih, tako da vozijo čim bližje desnemu robu vozišča. Na pot naj se odpravijo v ustreznem psihofizičnem stanju, kajti vo- Foto: M. Ozmec Kolesarji, mlajši od 14 let, morajo imeti med vožnjo na glavi pripeto zaščitno kolesarsko čelado. žnja pod vplivom alkohola je za kolesarje izjemno nevarna; obvezno pa naj uporabljajo le ustrezno opremljena in tehnično brezhibna kolesa, pri vožnji v parih ali skupinah pa naj vozijo le drug za drugim, izjema velja le na kolesarski poti. Avgusta poostrena akcija policistov Da bodo s kolesom varno vozili tudi otroci, veljajo zanje še posebna pravila: samostojno sme voziti kolo v prometu le otrok, ki je star najmanj osem let in ima pri sebi veljavno kolesarsko izkaznico. Otrok do 14. leta, ki nima opravljenega kolesarskega izpita, pa sme voziti kolo v cestnem prometu le v spremstvu polnoletne osebe, ki lahko ob upoštevanju prometnih razmer spremlja največ dva otroka, medtem ko lahko otrok do 6. leta vozi kolo le na pešpoti ali v območju za pešce, v spremstvu polnoletne osebe pa tudi v območju umirjenega prometa. Za otroke do 14 let na kolesih so čelade obvezne, priporočljive pa tudi za starejše kolesarje. K večji varnosti kolesarjev v cestnem prometu lahko s previdno in strpno vožnjo v veliki meri prispevajo tudi vozniki motornih vozil. Ponoči in ob zmanjšani vidljivosti naj uporabljajo predpisane luči, pri tem pa poskrbijo, da z njimi ne zaslepijo nasproti prihajajočih kolesarjev. Da bi zagotovili večjo varnost kolesarjev v prometu, bodo na območju PU Maribor v avgustu poostrili nadzor cestnega prometa nad kršitvami, povezanimi s kolesarji. Poseben poudarek bo namenjen ugotavljanju kršitev voznikov motornih vozil, povezanih z ogrožanjem kolesarjev, in kršitev kolesarjev, ki najbolj vplivajo na varnost te kategorije udeležencev cestnega prometa. -OM petek • 9. avgusta 2013 Kmetijstvo, podeželje Štajerski 9 Dornava • Delovni obisk ministra Židana Obljubil ukrepe za hitrejše povračilo škode V ponedeljek je minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan v okviru delovnega obiska obiskal Pomurje in Ptuj, kjer se je na terenu seznanil s škodo po suši in si ogledal njene posledice. Tako se je med drugim ustavil tudi v Dornavi, kjer si je ogledal od suše uničene obdelovalne površine kmetije Dejana Cigule. Ocena škode se spreminja iz dneva v dan. Medtem ko je še pred nekaj dnevi veljalo, da je suša največ škode povzročila na obali, vzhodu in severovzhodu naše države, je danes jasno, da je suša neizprosna po vsej domovini. Najbolj so zaradi suše prizadeti praši-čerejci, ker zaradi suše ni koruznega klasja. Eden takih je tudi Dejan Cigula, mladi prevzemnik iz Dornave, ki ima letos 16 ha koruze, od tega je 9 ha na območju, kjer je suša že v celoti uničila pridelek. S katastrofalnimi posledicami suše se srečuje že več let zapored, za lansko škodo, ko mu je suša uničila vso koruzo, ni od države prejel še niti centa. Za njegovo kmetijo, ki šteje 600 glav, tovrstne posledice po- menijo pravo katastrofo, saj se ukvarjajo izključno s prašičerejo. Kaj bodo storili, ni vedel povedati, vsekakor pa upajo na pomoč države. Minister Židan obljublja interventno pomoč Nastala škoda še ni ocenjena, kljub temu pa poznavalci menijo, da je razsežnost škode podobna tisti iz leta 2003, ko je suša prizadejala škode za 128 milijonov evrov. Minister Dejan Židan je ob obisku dejal, da so se s predstavniki kmetijstva dogovorili za tri interventne ukrepe. Prvi je, da bodo odškodnine za ško- Dejan Cigula in minister za kmetijstvo koruze Foto: PK in okolje Dejan Židan ob ogledu od suše ožganega pridelka Sodnje Podravje • Suša v vinogradih Izjemno zahtevno leto za vinogradnike Pomanjkanje padavin in visoke temperature ne prizanašajo niti vinogradnikom. Posledice suše se v teh dneh začenjajo čutiti tudi v vinogradih in sadovnjakih. O stanju v vinogradih in o pričakovani kakovosti pridelka smo povprašali Vinka Mandla, direktorja Ptujske vinske kleti. Vinko Mandl je prepričan, da je letošnje leto za vinogradnike izjemno zahtevno, saj je zahtevalo ogromno tako rednih kot izrednih ukrepov. Najprej jih je zahtevala izjemna in nadpovprečna vlažnost, tako da je stanje v vinogradih, ki jih obdelujejo kooperanti Ptujske kleti v Slovenskih goricah in Halozah, povsem obvladano. »Trenutno je razvojna faza grozdja primerljiva z letnikoma 2011 in 2012, ki sta bila po kakovosti nadpovprečna. Zato veliko sonca v preteklem obdobju tudi izjemno dobrodej-no vpliva na razvoj grozdja za letnik 2013.« Pri tem poudarja, da so kakršnekoli napovedi o tem, kakšna bo trgatev, še pre-uranjene. Kot je dejal, je vinska trta sicer pregovorno odporna na temperaturna in vlažnostna nihanja, toda ekstremne situacije, kakršnim smo priča zadnje dni, bodo zelo različno vplivale na razvoj grozdja na posameznih legah, pri tem bodo svoje odigrale tudi sortne in druge značilnosti posameznih vinogradov, njihova starost, obremenitev ter drugi ukrepi, ki jih izvajajo vinogradniki. V pričakovanju letine, podobne lanski Kot nam je povedal direktor Ptujske vinske kleti, letos pričakujejo količinsko podoben letnik kot lani. »Pričakujem, da bomo odkupili podobne količine grozdja belih sort in nekoliko večje količine grozdja rdečih sort, predvsem zaradi napovedi dobre prodaje našega rose pinky chick.« Sicer pa dodaja, da so sedanje razvojne panoge takšne, da trgatve še ne more natančno napovedati. Njen termin bo namreč v marsičem odvisen tudi od vremenskih razmer v avgustu, obsega padavin, temperaturnih nihanj in številnih drugih parametrov, ki vsako leto spremljajo razvojne faze grozdja, še posebej njegovega dozorevanja. Ne moremo pa zgrešiti napovedi, da se bo trgatev začela septembra. Odkupnih cen ne bodo nižali V Ptujski vinski kleti vso pozornost namenjajo zagotavljanju optimalnih odkupnih cen za grozdje, pridelano v Halozah in Slovenskih goricah. Foto: Črtomir Goznik V ptujski kleti letos načrtujejo količinsko enak odkup belega grozdja kot lani, rdečega naj bi odkupili nekaj več, odkupne cene pa bodo po besedah direktorja Mandla ostale enake lanskim. »Zaenkrat smo v situaciji, ko zaradi znanih likvidnostih zaostritev v celotni državi vinogradnikom nakazujemo plačila za grozdje, še preden je vino tudi dejansko prodano oziroma plačano. Krizne razmere na trgu so namreč zaostrene tudi v segmentu same potrošnje, kar pomeni, da so mnogi naši konkurenti tudi z območja Štajerske začeli prodajati vina celo pod lastno ceno, v Ptujski kleti pa smo se kljub temu odločili, da prodajnih cen ne bomo več zniževali, ampak bomo konkurirali s kakovostjo naših polnitev. Glede na to, da so naše polnitve največkrat najvišje ocenjene na svetovnih vinskih ocenjevanjih v zadnjih letih, smo prepričali s kakovostjo, kar je tudi naš najpomembnejši adut na dolgi rok.« Odkupne cene grozdja bodo letos zaradi opisanih razmer na vinskem trgu za vinogradnike, ki so partnerji Ptujske kleti, ostale enake in jih zaradi ekonomskih in tržnih razmer ne bomo dodatno zniževali. »Bomo pa zahtevali kakovost, ki nam bo tudi v prihodnosti omogočala nadaljevanje beneficiranja na način, ki bo z okusi in sortnimi značilnostmi pullusa, haložana in pinky chicka še naprej prepričeval potrošnike, da lahko za ceno naših steklenic dobijo največ,« je povedal Vinko Mandl. Tudi pri tem ne nameravajo spreminjati do sedaj uveljavlja-nega sistema, 14 obročnih plačil za posamezni letnik. Patricija Kovačec do, ki jo je povzročila suša v lanskem letu, hitreje izplačali, tako bodo odločbe izdane že do konca avgusta. Ti postopki namreč lahko običajno trajajo tudi do nekaj let. Drugi del dogovora je bil, da letos predčasno pričnejo z akontacijami neposrednih plačil kmetijam, ki jim je najtežje. In kot tretje se bo ponovno sprožil postopek popisa škode, ministrstvo pa bo zatem pripravilo program sanacije. Židan pričakuje, da bo sklep o sanaciji izdan najkasneje jeseni in da se program lahko začne v najkrajšem možnem času izvajati. Minister še predlaga, da se kmetje v čim večji meri obrnejo na strokovne službe, kjer jim lahko svetujejo, kako vsaj delno preprečiti ali ublažiti posledice suše. »Kljub vsem naprednim tehnološkim ukrepom pa se je treba zavedati, da je letos ekstremna suša in niti tovrstni ukrepi v taki suši ne pomagajo.« Po ministrovih besedah situacije ne bi preprečili niti namakalni sistemi. Ti bi morda v nekaterih regijah ublažili razmere, vsekakor pa to ni celostna rešitev. Patricija Kovačec Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule je predsednica Zveze kmetic Slovenije, ki združuje več kot 80 lokalnih društev kmečkih in podežel-Foto: pk skih žena in ima preko 7000 članic. Kot predsednica daje poudarek na izobraževanje kmečkih žena, ohranjanje tradicionalnih običajev in kuhinje, promocijo tradicionalnih izdelkov, zavzemanje za pravice podeželskih žena, skrb za preprečevanje nasilja nad ženskami, otroci in mladoletniki ter razvoj podeželja. Kmečke žene si morajo izboriti boljši status Uletova meni, da je poslanstvo gospodinj zelo močno, po njenih besedah so prav gospodinje na kmetijah tiste, ki vzdržujejo tradicijo priprave hrane in s tem ohranjajo pravo kakovost le-te. Ves čas morajo skrbeti tudi za pridobivanje novih znanj, tudi v številnih društvih, kjer prav pod okriljem Zveze prirejajo številna izobraževanja. Vloga gospodinje je, kot sama pravi, pomembna tudi pri vzgoji otrok. Tista klasična oblika družine, kjer je mati skrbela za otroke, nekako izginja, ženska mora ob vsem delu, ki ga ima, mojstrsko opravljati še to. »Zmeraj poudarjam, da mora vsak poskrbeti najprej zase, imeti sebe najraje, kajti če si ti v dobri kondiciji, šele takrat lahko deliš dobro tudi drugim, če pa pozabiš nase, ti moči pojenjajo, takrat ne moreš pomagati.« Nova zakonodaja potiska kmečke žene v slabši položaj Čeprav je kmečka žena osnova vsake družine, pa je država že pred leti potisnila gospodinje in kmečke žene v slabši položaj, z uvedbo določenih davkov pa se jim obetajo še slabši časi. Na vprašanje kaj bi morala država storiti za kmečke žene in gospodinje, da bi bile v enakopravnem položaju kot tiste ženske, ki so zaposlene drugje Uletova odgovarja: »Še vedno sem prepričana, da smo ženske preveč potrpežljive in čakamo doma, da bo nekdo nekaj naredil, a samo od sebe zagotovo ne bo nič prišlo. Ženske bi si morale, kljub vsemu delu, najti čas in se pridružiti ostalim tako na lokalnem kot tudi na državnem nivoju, v trenutkih, ko se odloča o davkih in ostalih pomembnih zadevah, ki se jih tičejo. Ne bi smele dovoliti, da o tem odločajo ljudje, ki njihovega okolja, dela in načina življenja sploh ne poznajo. Živeti kmečko življenje ali pa ga opazovati od daleč, je zelo velika razlika. Mnogi tega ne priznajo, pa vendar je res, da so kmečke ženske potisnjene na stran in v prihodnosti si bodo morale izboriti boljši status. Kmečke ženske so povsod dobrodošle, kjer se dela, kadar pa se o čem odloča, se odmaknemo in to ni prav. Če bi bile glasnejše, bi se marsikatera stvar prej uredila, če bomo čakale doma, pa ne verjamem, da nas bo kdo slišal.« Uletova še dodaja, če se uresniči to, kar je sedaj zakonsko predvideno, se postavlja vprašanje, ali bodo številne naše kmetije preživele. »O teh davkih smo se v preteklih tednih pogovarjali s pristojnimi institucijami. Močno upam, da se bodo stvari obrnile na bolje. Prepričana sem, da če bodo uvedeni vsi napovedani davki, bo marsikatera kmetija ugasnila in bojim se, da se bo naše podeželje, ki je tako lepo obdelano, s tem tudi zapustilo in postaralo, iz česar pa ne bo vrnitve. Želim si, da bomo skupaj z vlado in ministrstvi našli skupno pot, ki bo za vse dobra. in da se to ne bo zgodilo.« Patricija Kovačec 10 Štajerski Kultura petek • 9. avgusta 2013 Ptuj • Info QR-table v starem Ptuju Promocija mesta na moderen način V torek je Samo M. Strelec skupaj še s tremi soustvarjalci javnosti predstavil 33 QR-tabel, s katermi bi se Ptuj kot najstarejše slovensko mesto promoviral na zelo moderen način. Predložek mestu, kot projekt imenujejo člani civil-noiniciativne avtonomne konstruktivne akcije CAKA, je darilo mestu Ptuj ob njegovem prazniku. Idejo so ustvarili štirje Ptujčani, poleg že omenjenega Sama M. Strelca še Rina Zemljak, Mateja Toplak in Gorazd Orešek. Pobuda je označiti vse kulturne spomenike in druge turistično zanimive lokacije s QR-kodami, ki bi obiskovalcem Ptuja omogočile, da s pametnim telefonom ali tabličnim računalnikom izvedo več o našem mestu. »To so table, podobne tablici s hišno številko. Turist pride do nje, v žepu ima pametni telefon, ki ga uporabi za odčitanje kode, in ta mu začne v sliki in besedi, v želenem jeziku, angleščini, nemščini ali slovenščini, sporočati, kaj gleda,« je Samo M. Strelec na praktičen način pojasnil delovanje vzorčnega modela QR-table ob Orfejevem spomeniku na Foto: Črtomir Goznik Samo M. Strelec in Gorazd Orešek sta mnenja, da je čas, da se še enkrat pokaže, da Ptuj ni zagledan samo v svojo preteklost, ampak je zaljubljen tudi v svojo prihodnost. Slovenskem trgu. Table bodo nameščene na 33 turističnih lokacijah, med drugim tudi ob minoritskem in dominikanskem samostanu, vendar pa vse, razen vzorčne ob Or- QR-koda je nadgradnja bar kode, ki jo poznamo iz trgovin. Gre za dvodimenzionalno kodo, ki omogoča, da vanjo shranimo ne več samo številko, pač pa nekoliko več vsebine. Za uporabo QR-tabel mora biti na telefonu naložena aplikacija QR Reader, in ko bo telefon približan kodi, bo ta uporabnika povezala z določeno vsebino ali pa prikazala besedilo. fejevem spomeniku, iz katere je razvidna ideja, zaenkrat ostajajo na nivoju osnovne informacije. Da bi bilo tudi drugih 32 turističnih točk opremljenih s sliko in govorjeno besedo, bodo županu predlagali, da njihov predlog implementira v ptujsko turistično ponudbo in tako eno najstarejših slovenskih mest promovira tudi z enim od najmlajših komunikacijskih orodij informacijsko-komu- nikacijske tehnologije. Da bi projekt zaživel v svoji polni podobi, so nujni brezžična povezava po vsem mestu ter finančna sredstva, da se za preostale točke pripravijo predstavitveni posnetki in besedila. Kot so v nogometnem žargonu dejali ustvarjalci ideje, je njihov predlog le predložek iz ozadja, zmagoviti gol pa naj zabije osrednji napadalec, to je župan. Patricija Kovačec Ptuj • Uspešno šolsko leto Ljudske univerze Letos prvič tudi z zlatimi maturantkami Šolsko leto 2012/2013 si bodo v Ljudski univerzi Ptuj še posebej zapomnili. Izobrazili so tudi dve zlati maturantki, Nino Kolenko in Heleno Habjanič, ki sta na poklicni maturi dosegli nadpovprečen rezultat, za kar jima je čestital tudi minister za izobraževanje Jernej Pikalo. Maturitetna spričevala v programih Ekonomski tehnik in Predšolska vzgoja so podelili 8. julija, pred njimi so spričevala o zaključnih izpitih dobili udeleženci izobraževanja Trgovec. Svečane podelitve maturitetnih spričeval se je udeležilo 60 udeležencev izobraževanja, od tega se jih je uspeha veselilo 57. »Dosegli so 95-odstotni uspeh, kar nas zelo veseli in potrjuje, da svoje delo dobro in zavzeto opravljamo, predvsem pa učinkovito in prijazno za udeležence,« je ob letošnji podelitvi maturitetnih spričeval povedala direktorica LU Ptuj Klavdija Markež. S svojim delom LU Ptuj pomembno prispeva k dvigu izobrazbene ravni v lokalnem okolju in k zmanjševanju brezposelnosti, ki je na tem območju še vedno zelo pereč problem. „Ne bomo se ustavili zgolj pri srednješolskem izobraževanju, našim maturantom in tudi ostalim ponujamo vključitev v višje- in visokošolske študijske programe. Vabimo pa jih tudi v neformalne programe vse-življenjskega učenja in druga usposabljanja, ki jih izvajamo sami ali pa v sodelovanju z univerzami in drugimi institucijami. Vsem, ki se bodo do konca avgusta letos vpisali v katerikoli srednješolski pro- gram, ki ga izvajamo pri nas, ponujamo 10-odstotni popust na šolnino, dodajamo pa še kupon za brezplačni 30-urni tečaj tujega jezika po izbiri. Tudi s tem želimo prispevati svoj delež k lažji odločitvi za vključitev v izobraževanje in s tem povečati možnosti za zaposlitev. Prepričani smo, da bomo tudi s tem udeležencem olajšali pot do želene izobrazbe," je še ob enem uspešnem letu na LU Ptuj dejala Marke-ževa. MG Zlata maturantka Helena Habjanič ob sprejemu spričevala Foto Arhiv LU Ptuj Tednikova knjigarnica Ob 120. obletnici rojstva Lovra Kuharja Prežihov Voranc, s pravim imenom Lovro Kuhar, kanonski pisatelj, njegovi knjigi Solzice (1949) in Samora-stniki (1940) sta obvezni slovenskim osnovnošolcem in srednješolcem, je bil rojen pred 120 leti, natančneje 10. avgusta 1893 v Podgori pri Kotljah na Koroškem. Njegova starša, mama Marija in oče Ivan, sta bila najemnika na posestvih grofa Thurna in sta se selila s kmetije na kmetijo, šele čez leta sta si prislužila lastno zemljo. V družini so bili še trije bratje in mama je imela močan vpliv na dečka, ki je pozneje s toliko ljubezni opisoval težko življenje in zgodbe s Koroške. Kot navajata knjigi Slovenski književniki: rojeni od leta 1870 do 1899 (Marjeta Žebovec. Ljubljana: Karantanija, 2006) in Šolski album slovenskih književnikov (Alenka Kepic Mohar. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2007), je imel Lovro Kuhar težko, a lepo otroštvo in ga je popisal v črticah z naslovom Solzice. V domačem kraju je končal dveletno tako imenovano utrakvistično šolo, ljudsko šolo, kjer je pouk potekal v nemščini, le dve uri na teden sta bili v slovenskem jeziku, torej maternem jeziku velike večine učencev. Že kot šolar je bil strasten bralec Mohorjevih knjig, po končani »dveletki« in dveletnem premoru je začel obiskovati zadružno šolo, kjer se je dobro učil, a se mu je priskutila matematika. Že pri štirinajstih je Lovro začel pisati črtice in pošiljal jih je glasilu celovških Slovencev Mir in reviji Domači prijatelj, ki jo je urejala pisateljica Zofka Kveder. Prve poslane zgodbe so bile tudi objavljene. Med prvo svetovno vojno je bil avstrijski vojak, dezertiral je v Italijo in bil v odsotnosti obsojen na smrt. Bil je poslan v jugoslovansko legijo in leta 1919 se je vrnil domov. Najprej je delal kot tesar in dninar, nato pa je dobil službo uradnika v Jeklarni Ravne, kjer je ustanovil organizacijo komunistične partije. Bil je eden prvih članov Komunistične partije Jugoslavije, njen član je postal leta 1920. Zaradi politične aktivnosti je moral leta 1930 emigrirati, živel je na Dunaju, v Parizu, Berlinu, Moskvi in drugod po Evropi. Že pri tridesetih je izdal prvo knjigo (Povesti, 1925), a njen neodmev v javnosti mu je vzel pogum. Kot pisatelj z izjemnim pripovednim in oblikovalnim darom se je uveljavil v tridesetih letih, glavnino njegovega dela sestavljajo trije veliki romani: Doberdob (1940), Požganica (1939) in Jamnica (1941), kot pravi Janez Mušič v knjigi Veliki album slovenskih pisateljev (Ljubljana: Mladika, 2004). Toda prvo srečanje slovenskih najmlajših bralcev je zagotovo povezano s slikanico, kjer je na naslovni platnici naslikan fantičev torzo v prevelikem plaščku. Fantič je svetlolas in ljubek, naslov slikanice pa precej nenavaden, saj je besedica iz naslova devžej otrokom praviloma neznana in je tudi ni najti v sodobnem Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1994). Levi devžej (1962, slikanico je ilustrirala Jelka Reichman) pomeni žep na levi strani oblačila, pripoved o malih lačnih sirotah pa je z ilustracijami Reichmanove neverjetno ljubka, pa tudi etnološka v svojih podobah iz davnih dni. V spomin na pisateljevo rojstvo in kot vabilo k branju, ki se dogaja sredi visoke zime, preberite odlomek pripovedi Levi devžej: ... Pozimi, kadar je ležal visok sneg, seje vila do soseda globoka gaz. Desno in levo od gazi seje razprostiralo gladko, belo polje, preko njega pa so sepojale lačne vrane. V tej gazi se je včasih pokazalo pet črnih pik, ki so se od soseda začele pomikati proti naši hiši. Spredaj je migala največja pika, tej pa so sledile vedno manjše pike. Zadnja pika je bila čisto majhna in jo je bilo komaj opaziti v gazi. Te črne pike so bili sosedovi otroci, ki so šli k nam. Najstarejša pika je bila stara deset let, najmlajša pa komaj tri leta. Tri pike so bili dečki, dve piki sta bili deklici. Sosedovi niso radi puščali otrok k nam, ker jim je bilo sitno zadelj njihove revščine. Zato so se otroci naskrivaj odtrgali od hiše, kadar se je le dalo . Liljana Klemencic P.s.: Branje je najboljše dejanje v tej vročini! Nogomet Velik uspeh nogometašev Maribora Stran 12 Plavanje Dve medalji za Loro Grobelšek Stran 12 Taekwondo Ivan Konrad Trajkovič Nogomet S Kostanjškom so cilji visoki Stran 13 Stran 13 Mali nogomet ŠD Rim zmagal doma Sport Športni napovednik Stran 14 Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíúiiajt¿ fiai na íuáounim. ífitiíu! RADIOPTUJ «fe» ¿filetee www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, Zavrč Zakaj v Domžalah ne bi slavili? Veličina ekipe je v tem, da je poraz ne vrže iz tira ter da se po njem pobere. To nepisano nogometno pravilo bi lahko veljalo tudi za nogometaše Zavrča, ki so v 4. krogu prvoliga-škega tekmovanja prvič klonili pred svojo publiko. Gorica je bila boljša v vseh segmentih nogometne igre in zasluženo vknjižila tri točke ter uresničila smele napovedi pred prvenstvom. Domačinom tokrat nič ni šlo od nog in poraz je bil neizbežen. Toda tekme si v Prvi ligi Telekom Slovenije sledijo v hitrem ritmu, zato časa za objokovanje ni, saj se že v soboto belim ponuja nova priložnost za izgubljene točke. Vtis iz preteklega obračuna bodo Zavrčani skušali popraviti v Domžalah, ki so v prejšnjem krogu prav tako prejele bolečo zaušnico od drugega novinca v ligi, Krke. Novome-ščani so v tekmi, ki je bila bržčas odigrana v najbolj vročih nogometnih pogojih v zgodovini slovenske lige, saj je bilo v času tekme kar 39 stopinj, povsem nadigrali Domžalča-ne, ki bodo v soboto tako kot četa Viktorja Trenevskega skušali popraviti bled vtis. Moštvo iz osrednje Slovenije je pred letošnjim letom dodobra prevetrilo svoje vrste, namesto številnih mladih nogometašev je v klub prišlo precej tujcev iz prostora nekdanje države. Rumeni so poleg vsega že v 1. predkrogu Lige Evropa končali tudi evropske nastope, tako da jim ostaja le še prvenstvo in domač pokal. Na sobotnem večernem srečanju so varovanci ekscentričnega Stevana Moj- Foto: Črtomir Goznik Doris Kelenc - eden najboljših igralcev Zavrča v prvih štirih krogih tekmovanja silovica favoriti, Doris Kelenc in druščina pa se bodo svojim privržencem, ki jih tudi v Domžalah ne bo manjkalo, skušali opravičiti za slabšo predstavo proti Primorcem in slaviti, seveda pa gostje ne bi bili nezadovoljni niti s točko. V štajerski ekipi lahko ponovno pričakujemo nekaj sprememb v ekipi, Zavrč je namreč ekipa, ki praktično nobene tekme ne odigra z enako postavo. Tudi tokrat lahko v začetni ekipi pričakujemo kakšno presenečenje. Srečanje z Domžalami bo prvo od dveh zaporednih gostovanj, pred potjo v predmestje Ljubljane pa je optimističen tudi Rok Buzeti: »Nad Domžale moramo kreniti agresivno, saj gre za mlado, poletno in hitro ekipo z dobrim trenerjem, ki goji hiter in napadalen nogomet. Prav gotovo se bo igralo za gol več, tako da lahko pričakujemo ogromno priložnosti in upam da jih bomo mi izkoristili več kot Domžalčani.« tp Nogomet • 2. SNL, AiuminiJ Kidričani ne bežijo od vloge favorita V soboto se bo s tekmami Veržej - Roltek Dob, Kalcer Radomlje - Šampion (obe ob 17.30) in Krško - Šenčur (18.00) pričela sezona 2013/14 v 2. SNL. V nedeljo ji bodo sledila preostala moštva, para sta Šmartno - As Mas Tech Ankaran in Bela krajina - Aluminij. Že bežen pogled na seznam sodelujočih ekip nam pove, da krog favoritov za vrh ni pretirano širok. Izpostaviti je treba ekipi Aluminija in Rolteka Doba, ki sta se v zadnjih letih redno uvrščali na mesta, ki vodijo v 1. ligo. Kidričani so izziv enkrat zavrnili in enkrat sprejeli, Dob ga je dvakrat zavrnil. V Kidričevem se nedvomno zavedajo, da so favoriti vsaj iz enega razloga. Zelo resno so se namreč pripravljali za nastop v prvoligaški konkurenci, a je nazadnje po spletu odločitev priložnost za igranje v 1. ligi dobila novomeška Krka, lani tretjeu-vrščena ekipa 2. SNL. Glavna novost je sprememba na trenerski klopi, kamor je sedel Ante Šimundža. Ambiciozen strokovnjak, ki ga zanimajo le resni izzivi, je bil pripeljan za vodenje prvoligaške ekipe. Ko je postalo jasno, da bo ekipa nastopala v 2. ligi, je ostal iz enega samega ra- zloga: zaradi ekspresne vrnitve v najvišji rang tekmovanja. Že pred časom je povedal: »Seveda smo favoriti za vrh, tega se zavedamo in tako se tudi pripravljamo - na prvoligaškem nivoju. Od igralcev pričakujem maksimalen angažma in stremljenje k najvišjim ciljem.« Tudi neredni spremljevalec kidričevske ekipe je lahko na pripravljalnih tekmah spoznal, da gre za zelo organizirano ekipo in da ima njihova igra »glavo in rep«. Zanimivo je, da je sedanja ekipa celo močnejša od lanske, ki je igrala v 1. SNL. To so s sabo prinesli novinci v ekipi: Mitja Kovačevič (Olim-pija), Rok Letonja (Zavrč), Arpad Vaš in Leon Horvat (oba Mura), ki so zamenjali Emirja Hodžurdo, Dorijana Ožvalda, Tadeja Žagarja-Kneza, Jurico Jeleča in Matica Črnica. Če vemo, da so v ekipi ostali Marko Drevenšek, Klemen Bingo, Tomaž Murko, Sandro Bloudek, Robert Kurež, Denis Topolovec in Gorazd Zajc ter da lahko veliko pričakujemo tudi od mlajše generacije, v katero spadajo Timotej Petek, David Lonzarič, Rade Jovanovič, Mitja Rešek, Nejc Pečovnik, Marcel Vindiš, Matic Vrbanec ..., potem je slika jasna. Prvi odgovor na vprašanje, kam seže domet kidriče-vske ekipe, bo dala že nedeljska tekma v Črnomlju. Trenerji so Romih, Djura-novič, Badžim, Gabor . Roltek Dob bo vodil Damjan Romih, ki si je izkušnje nabiral na klopi Celja. Ekipa ni doživela pretiranih sprememb, zato bo njihovo glavno orožje še naprej kompaktnost. Podobno velja za ekipo iz Radomelj, kjer je trener postal nekdanji reprezentant Dejan Djuranovič Lep obet pred tekmo v Domžalah Zavrč - Inter Zaprešič 3:0 (1:0) Strelci: 1:0 Kresinger 45., 2:0 Sambolec 72., 3:0 Golubar 87. Zavrč: Bešenic, S. Čeh Goropevšek, Murko, Conjar, Buzeti, A. Čeh, Dugolin, Matjašič, Kresinger, Benko. Igrali so še: Sreš, Ša-faric, Fuček, Kouter, Kokol, Brlečic, Roškar, Sambolec, Kurbus, Kelenc, Golubar. Trener: Viktor Trenevski. Inter Zaprešič: Radoševic, Rogač, Rendic, Milutinovic, Čeliko-vic, Filipovic, Medak, Maras, Cosic, Vujcic, Nestorovski. Igrali so še: Blaževic, Bosec, Grabovac. Trener: Rajko Magic. Nogometaši Zavrča so sredino tedna izkoristili za prijateljski obračun z dolgoletnim članom hrvaške 1. lige Interjem iz Zaprešiča, ki letos nastopa v 2. ligi in je trenutno v Sloveniji na pripravah. Predvsem domača ekipa je bila dodobra prevetrena, predstavila pa sta se tudi dva nogometaša, ki sta v Zavrču na preizkušnji. To sta Ivan Conjar, hrvaški bočni nogometaš, ki je nazadnje igral za Zelino, in visokorasli branilec Miha Goropevšek (in ne Simon Go-ropečnik, kot smo pomotoma napisali v eni izmed naših zadnjih številk, op. a.), ki je igral za celjski Šampion. Srečanje se je pričelo v veliki pripeki, saj je bilo ob pričetku devetdesetih minut v Zavrču še 33 stopinj. Uvod je pripadel domačinom, toda večjih priložnosti ni bilo ne na eni, ne na drugi strani. V 29. minuti sta lepi priložnosti za goste zapravila Rendic in Nestorovski. Na nasprotni strani je nevarno zapretil novinec Kresinger. V končnici polčasa smo videli kar nekaj poskusov na obeh straneh. V izteku polčasa je z glavo poskušal Benko, novinec Kresinger pa je žogo le potisnil v prazno mrežo. V drugem polčasu sta oba trenerja veliko menjavala, domačini so bili podjetnejši, boljšo igro pa so kronali v 72. minuti, ko je po podaji iz kota iz bližine zadel Sambolec. V končnici smo videli nekaj poskusov na obeh straneh, v 87. minuti pa je po samostojnem prodoru izid srečanja postavil Golubar. Visoka zmaga je lepa popotnica pred prvenstvenim obračunom v Domžalah, ki bo v soboto. tp (zamenjal je Roberta Pevnika). Stalnica druge lige zadnjih let so ekipe Garmin Šenčur, Krško, Bela Krajina, Šampion in Šmartno, ki imajo zaradi izkušenj z nastopanjem v tem rangu tekmovanja določeno prednost pred novincema. To sta letos zanimivi ekipi As Mas Tech in Veržej, zmagovalca 3. lig zahod in vzhod. Ekipo iz Ankaran vodi prekaljeni Vlado Badžim, ki je največje uspehe doživljal na klopi Kopra. Zanimiva ekipa je tudi Veržej, ki bo v letošnji sezoni najvišje rangiran klub iz Pre- Foto: Črtomir Goznik Marko Drevenšek bo tudi v novi sezoni eden od glavnih stebrov ekipe Aluminija. kmurja. Trener je Zlatko Gabor, ki smo ga lahko v pretekli sezoni kratek čas spremljali tudi na klopi Zavrča. Veržejska ekipa bo imela močan mariborski pridih, saj so Mariborčani v Veržej poslali kopico nadarjenih mladincev, med katerimi izstopata Luka Zahovič in Dino Hotič. Marko Drevenšek (Aluminij): »Verjamemo vase in v svojo kakovost.« Eden najizkušenejših kidriče-vskih igralcev je 25-letni Marko Drevenšek, ki ima večletne prvoligaške izkušnje v dresu Drave, Domžal in lani Aluminija. Letos bo ekipi poskušal pomagati do vrnitve na prvoli-gaško sceno. Za vami je naporno pripravljalno obdobje. Kako ga ocenjujete? M. Drevenšek: »Priprave smo pričeli zelo hitro, saj smo računali na obstanek v 1. ligi. Priprave so bile težke, odigrali smo tudi precej močnih tekem, zato jih ocenjujem zelo pozitivno. Pomembno je tudi to, da smo se izognili večjim poškodbam. Prijateljske tekme so pokazale, da smo - po mojem mnenju - glede na lansko sezono napredovali v sami igri. S prihodom novega trenerja smo dobili nove ideje, novo vizijo, igralci pa pozitivno sprejemamo njegove napotke.« Okostje ekipe je ostalo enako kot lani, z novinci ste celo močnejši. M. Drevenšek: »Tudi sam mislim, da je ta zasedba močnejša od lanske. K nam so prišli kakovostni igralci, velika okrepitev je tudi sam trener, od katerega se lahko veliko naučimo. Vsi v klubu so pokazali maksimalen interes, da se usmerimo k vrhu in na takšnem nivoju je tudi delo - na višjem kot v lanski sezoni.« Ambicije so jasne: 1. mesto. M. Drevenšek: »To je res in za ta cilj bomo naredili vse. Sedaj se pričnejo tekme in to bomo morali dokazati na igrišču. Podcenjevanje tekmecev ne pride v poštev, saj se zavedamo, da v sodobnem nogometu ni lahkih tekmecev. Od večine nasprotnikov lahko pričakujemo obrambno taktiko, za katero bo treba čim prej najti ustrezne rešitve. Verjamemo pa vase in v svojo kakovost, ki jo moramo izkoristiti.« V ozadju čaka na svojo priložnost kar nekaj mladih igralcev. M. Drevenšek: »V člansko ekipo je pristopilo kar nekaj perspektivnih mladih igralcev. Izstopata Vrbanec in Vindiš, ki sta ob zagnanem delu na dobri poti, da postaneta odlična igralca. Tudi vsi ostali delajo dobro in so dobro okrepili konkurenco na posameznih igralnih mestih. Zato se je treba na vsakem treningu potruditi za svoje mesto v ekipi.« Jože Mohorič 12 Štajerski Šport torek • 6. avgusta 2013 Tenis • EEP U-16 Mlade Slovenke ekipno 6. v Evropi Nogomet • Uspeh NK Maribor Tretja zaporedna mariborska evropska jesen Pred veličastno kuliso, ki se je ne bi sramovali niti v najboljših ligah na svetu, so Mariborčani ubranili prednost zadetka v gosteh s prve tekme (1:1) ter si tako doma z remijem brez zadetkov priigrali še tretjo zaporedno evropsko jesen. Preko 12000 ljubiteljev nogometa je pripravilo čudovito vzdušje, ki je vijoličaste poneslo na prag raja. Sama tekma, verjetno tudi zaradi velike vročine, ni bila na kdove-kako visokem nivoju, obenem pa so bili oranžni nekoliko podjetnejši, toda kmalu po tekmi to več nikogar ni zanimalo. Veselje je bilo nepopisno, za trud in bojevitost pa bodo Mariborčani poleg vsega bogato nagrajeni. Za uvrstitev v Evropsko ligo jim bo v žep kapnilo kar 3,4 milijona evrov, še vedno pa je v igri »jackpot« v obliki Lige prvakov. Do tja jih loči le še ena stopnička, ime nasprotnika pa bodo izvedeli v petek, ko bo žreb v švicarskem Nyonu. Tudi če Štajercem ne uspe, lahko sezono že sedaj ocenimo za zelo uspešno, saj je praktično jasno, da tekmeca v državnem prvenstvu ne bodo imeli, kakovostna zasedba in zavidljivo finančno stanje glede na naše razmere jim namreč omogo- čata veliko prevlado, ki bo verjetno trajala še nekaj časa. Samo srečanje v Ljudskem vrtu ni postreglo s presežki, vijoličasti so z zgoščeno igro na sredini pametno (u)branili prednost s prve tekme, živčni gostje pa niso našli recepta, kako prebiti strnjeno domačo sredino igrišča. Živčnost Ciprčanov je še posebej prišla do izraza v končnici srečanja, ko so se ponovila nešportna dejanja s prve tekme, ob dveh rdečih kartonih, ki so jih prejeli gostje, pa so zaradi protestov igralcev v oranžnem sodniki morali igrišče zapustiti v spremstvu varnostnikov. Slavje nogometašev Maribora Ekipo Apoela, najtrofejnejšega ciprskega kluba, prav gotovo čaka huda kazen, saj je v teh primerih UEFA neusmiljena, obenem pa je »sojenje v korist Maribora« dokaz, da si je Maribor z dobrimi predstavami v zadnjih letih v Evropi zgradil določen ugled. Kam lahko Maribor poseže, je težko reči. Glede na to, da za njim stoji vojska navijačev in da se stratega Anteja Čačica drži precejšnja sreča, se ne zdi nemogoče, če bi po štirinajstih letih najpre-stižnejše evropsko nogometno tekmovanje ponovno imelo istega slovenskega predstavnika. tp Po uspešno odigranih kvalifikacijah pretekli teden se je slovenska ženska teniška reprezentanca do 16. leta starosti od 5. do 7. avgusta mudila v mondenem švicarskem zim-skošportnem turističnem centru Leysinu, kjer je nastopila na finalu ekipnega evropskega prvenstva. Slovensko izbrano vrsto so zastopale članice TK Terme Ptuj Nina Potočnik in Tamara Zidanšek ter Manca Pislak, vodja reprezentance in trener pa je bil Goran Djurd-jevič, ki prav tako deluje v TK Terme Ptuj. Slovenke so na koncu osvojile 6. mesto, kar pomeni, da se je ekipa uvrstila tudi na svetovno prvenstvo. Potem ko so bila naša dekleta sila dominantna v Angliji na kvalifikacijskem turnirju, kjer so dobesedno pometla s svojimi tekmicami, so tokrat naše mlade teniške igralke izgubile že na prvem srečanju in bile s tem izločene iz bojev za kolajne. Z izidom 2:1 so bile za našo ekipo usodne Čehinje. Sledil je obračun z mladimi Belorusinjami, kjer pa so bile z 2:1 boljše Slovenke, kar je pomenilo boje za mesta od 5. do 8. Zadnji dan turnirja, v sredo, 7. 8., je naša mlada dekleta čakal dvoboj s Slovaško, ki pa so ga izgubila z 1:2, kar je pomenilo končno 6. mesto na finalu evropskega prvenstva za ekipe. Sicer so ekipni naslov evropskih prvakinj do 16. leta starosti osvojile Rusinje, ki so tako ali tako veljale za glavne favoritinje turnirja. V Švici so poleg Slovenk z močnim ptujskim pridihom nastopile še Rusinje, Čehinje, Madžarke, Francozinje, Slovakinje, Belorusinje in dekleta iz Velike Britanije. Nina je na turnirju izgubila vse tri posamične dvoboje, dobila pa oba v dvojicah. Tamara je med posameznicami klonila proti Slovakinji Schmeidlovi, dobila pa oba dvoboja med dvojicami. Kljub temu da so bile pred potjo na jugozahod Švice tihe želje povezane celo z najvišjimi mesti, nenazadnje je bila Slovenija četrtopostavlje-na ekipa turnirja, pa je lahko ekipa zadovoljna s prikazanim. Mlade Slovenke so namreč med najboljšimi v Evropi, velja pa omeniti, da je bil švicarski turnir edini zaključni v nižjih starostnih kategorijah, kjer je imela Slovenija svoje predstavnike, pri tem pa je razveseljivo, da imata pomembno vlogi tudi igralki TK Terme Ptuj Nina Potočnik in Tamara Zidanšek na čelu s trenerjem Goranom Djurdjevičem. Rezultati finalnega turnirja ekipnega EP v švicarskem Leysinu: Slovenija - Češka 1:2 Manca Pislak - Miriam Ko-lodziejeva 6:1, 6:7 (4), 2:6 Nina Potočnik - Simona Heinova 4:6, 2:6 Tamara Zidanšek / Nina Potočnik - Miriam Kolodziejeva / Petra Melounova 4:6, 6:3, 6:2 Slovenija - Belorusija 2:1 Manca Pislak - Vera Lapko 4:6, 6:0, 7:6 (5) Nina Potočnik - Iryna Shyma-novich 6:4, 5:7, 2:6 Nina Potočnik / Manca Pislak - Vera Lapko / Iryna Shimanovi-ch 6:1, 6:2 Slovenija - Slovaška 1:2 Tamara Zidanšek - Tereza Mihalikova 4:6, 5:7 Nina Potočnik - Kristina Schmeidlova 5:7, 2:6 Tamara Zidanšek / Manca Pislak - Tereza Mihalikova / Katarina Stremakova 3:6, 7:6 (7), predaja pri 3:0 tp Foto: Črtomir Goznik Tamara Zidanšek Plavanje • Državno prvenstvo Lora Grobelšek dvakratna državna prvakinja v plavanju Ravne na Koroškem so med prvim in četrtim avgustom gostile državno prvenstvo v plavanju za kadete, mladince in člane. Na tem tekmovanju je manjkalo nekaj naših najboljših posameznikov, ki so nastopili na svetovnem prvenstvu v Barceloni, sicer pa je bilo prijavljenih 313 plavalcev iz 24 slovenskih klubov. Trije med njimi so predstavljali Plavalni klub Terme Ptuj. To so bili Lora Grobelšek, Tim Vidovič in Nuša Šerbec. Omenjena trojica se je pod vodstvom trenerja Igorja Sternada v zadnjem obdobju intenzivno pripravljala, kar se je videlo tudi na odpla-vanih časih. Državno prvenstvo je namreč za naše mlade plavalce predstavljalo vrhunec poletne sezone in na Ravnah je Lora Grobelšek osvojila kar dve zlati medalji v mladinski konkurenci. Zmagala je na 50 metrov hrbtno, kjer je dosegla čas 31,00 sekunde. Prav tako je bila v hrbtni tehniki najboljša na 100 metrov hrbtno, kjer je prav tako postavila svoj nov časovni mejnik, ki sedaj znaša 1:08:49. Na 200 metrov hrbtno je bila s časom 2:36:52 peta. Tekmovala je še v disciplinah 50 metrov delfin, 50 metrov prosto in 100 metrov prosto ter je v kar petih disciplinah popravila svoje osebne rekorde, kar dokazuje, da je bila Grobelškova zares zelo dobro pripravljena za nastop na državnem prvenstvu. Trenutno najboljši ptujski plavalec Tim Vidovič je imel v tej sezoni veliko smole, saj se je njegova poškodba vlekla in vlekla ter mu je onemogočila normalno treniranje. Tako je treniral po svojih najboljših močeh in se je na Ravnah zares potrudil ter je v treh odplava-nih disciplinah dal vse od sebe. Tekmoval je na 50, 100 in 200 metrov prsno in v vseh treh nastopih se je uvrstil med mladinci v veliki finale. Tako je na 50 metrov prsno osvojil osmo mesto, na 100 metrov prsno je bil šesti, medtem ko je bil v svoji najmočnejši disciplini, na 200 metrov prsno, četrti. Žal mu je malo zmanjkalo do tako želene nove medalje, ki bi nekako zaokrožila Vidovičeve uspehe, ki jih je do sedaj že dosegel v mladinski konkurenci. Tretja predstavnica Plavalnega kluba Terme Ptuj Nuša Šerbec je tekmovala v članski konkurenci v petih različnih disciplinah. V najmočnejši konkurenci se žal ni prebila med finalistke, a je še enkrat več s svojimi nastopi pokazala, da ima plavanje zelo rada. Vsi trije predstavniki ptujskega kluba so se na Ravnah zelo potrudili in Lora Grobelšek je z dvema zlatima medaljama dosegla svoj največji uspeh v športni karieri. Iztekajoča se sezona je bila za Plavalni klub Terme Ptuj zelo uspešna, saj so plavalci na več kot dvajsetih tekmah prinesli »domov« več kot petdeset medalj. Vsi, ki skrbijo za strokovno in organizacijsko delo v ptujskem plavalnem klubu, si Lora Grobelšek - dvakratna mladinska državna prvakinja v plavanju. skupaj s plavalci in njihovimi starši zaslužijo za vse uspehe v tej sezoni pohvalo. Franjo Rozman (predsednik Plavalnega kluba Terme Ptuj): »Štiridnevno državno prvenstvo na Ravnah na Koroškem je bilo v 35-letni zgodovini Plavalnega kluba Terme Ptuj najuspešnejše doslej. Lora Grobelšek je postala dvakratna državna mladinska prvakinja v disciplinah 50 in 100 m hrbtno (odplavala je kar pet osebnih rekordov). Tim Vidovič je kljub lažji poškodbi v letošnjem letu in s tem izgubi treningov osvojil dve 4. mesti (100 in 200 m prsno). Nuša Šerbec je kot edina predstavnica v članski konkurenci odplavala svoj osebni rekord v disciplini 100 m hrbtno.« Lora Grobelšek (dvakratna mladinska državna prvakinja v plavanju): »Na 50 metrov hrbtno sem upala, da bom prišla med prve tri in z odličnim plavanjem sem tudi zmagala. Vsekakor pa sem bila zelo presenečena, da sem zmagala tudi na stometrski razdalji. Na državnem prvenstvu sem odplavala tudi večino svojih osebnih rekordov in ti rezultati so plod mojega dela, saj sem od zimske sezone trenirala vsak dan in ob tem sem opravila tudi veliko suhih treningov. V počitnicah pred državnim prvenstvom pa sem trenirala celo dvakrat na dan. Sama sem dveh zlatih medalj zelo vesela in to sta do sedaj največja dosežka na moji športni poti.« David Breznik Odbojka na mivki • Pula Bedrač in Pokeršnik zmagala v Puli Ptujčan Jure Peter Bedrač in njegov soigralec Danijel Po-keršnik nadaljujeta z odličnimi predstavami, saj sta po zmagi na državnem prvenstvu v odbojki na mivki v Kranju minuli vikend slavila tudi na mednarodnem turnirju Valkane Open 2013 v Puli. Na Hrvaškem sta vedno bolj uigrana odbojkar-ja v petih tekmah izgubila le en niz in sta zasluženo prišla do turnirske zmage. V prvem krogu sta Bedrač in Pokeršnik brez težav premagala z 2:0 v nizih slovensko dvojico Darko Bajagic in Sebastijan Mikša. Že v drugem krogu sta našemu paru stala nasproti tretja nosilca Sandro Venier in Tsi-mafei Zhukouski, ki sta prav tako izgubila z 2:0. Nič bolje je v četrtfinalu nista odnesla niti Matija Brlas in Ivor Božic, kar je pomenilo, da sta se Jure Peter Bedrač in Danijel Poker-šnik uvrstila v samo končnico turnirja med štiri najboljše dvojice. Drugi dan turnirja je bilo izredno vroče in vroč je bil tudi drugi obračun na turnirju v Pulju - Bedrač / Pokeršnik proti Venierju / Zhukouskemu. Slovenska državna prvaka sta prvi niz dobila s 25:15, v drugem sta malo popustila in izgubila z 21:18, medtem ko sta se v odločilnem tretjem nizu ponovno zbrala in sta dobesedno »razbila« nasprotnika z rezultatom 15:6. Sledil je še finalni obračun, ki si ga je ogledalo veliko gledalcev in Slovencema sta stala nasproti Splitčana Mateo Glaurdic in Nikša Dell'Orco. Slednja sta v zaključnem dvoboju nudila dober odpor, a sta ju naša odbojkarja premagala z 21:15 in 21:19. Tako sta Jure Peter Bedrač in Danijel Poker-šnik vpisala turnirsko zmago v Puli na Hrvaškem. V nadaljevanju sezone ju čaka še nastop na mednarodnem turnirju v Avstriji. David Breznik Foto: Črtomir Goznik Nov uspeh Bedrača in Pokeršnika petek • 9. avgusta 2013 Šport, pogovori Štajerski 13 Konjeniški šport Kvalifikacije za derbi dobila Dakot in Jasa GL Jasa GL je v drugi kvalifikacijski skupini za derbi premagala De-javu MS. Nedeljske kasaške dirke v Ljutomeru so bile tik pred odpovedjo. Aktivisti Društva za zaščito živali so namreč zaradi neznosne vročine od organizatorjev zahtevali, da prireditev odpovedo ali pa vsaj prestavijo na kasnejši termin. Obe strani sta se vendarle sporazumeli, da so dirke pomaknili za eno uro. Organizatorjem je nato uspelo izvesti osem preizkušenj z udeležbo 80 konj. V ospredju so bile kvalifikacije za 23. slovenski kasaški derbi, ki bo 1. septembra v Ljubljani. Štiriletniki so nastopili v dveh skupinah, zmagala pa sta Dakot (Milan Žan, Komenda) in Jasa GL (Mirko Gregorc, Ljutomer). Ob zmagovalcih so si udeležbo na derbiju zagotovili še Landor (Tomaž Novak, Šentjernej), Lucky Boy (Mario Mo-leh) in Ares M (David Antolin, oba Ljutomer) iz prve skupine ter Dejavu MS (Mitja Slavič, Ljutomer), Dior MS (Igor Novak, Šentjernej) in Bumble Blue HČ (Franc Čebulj, Komenda) iz druge skupine. Na derbiju bodo pravico nastopa dobili še štirje štiriletni kasači po osvojenem zaslužku. Okoli tisoč gledalcev je na ljutomerskem hipodromu spremljalo tudi kvalifikacije za državno prvenstvo triletnih kasačev, ki bo 25. avgusta v Ljutomeru. Izkazal se je domačin Slavko Ma-kovec z Lenny Joe, ki sodi med favorite za osvojitev državnega naslova. NŠ Rezultati - prva dirka za dveletne kasače, 1600 metrov: 1. Sam-mi MS (Mi. Slavič) 1:22,3, 2. Lotte (Žnidarič, oba Ljutomer) 1:22,4, 3. Santa Maria (Plečko, Slovenske Gorice Lenart) 1:24,7; druga dirka za 3- do14-letne kasače z zaslužkom do 2500 evrov, 2140 metrov: 1. Florida (Jo. Sagaj ml., Ljutomer) 1:19,6, 2. Very Important (Selinšek, Piramida) 1:21,2, 3. Fortis AS (J. Slavič, Ljutomer) 1:20,2; tretja dirka, kvalifikacije za DP triletnih kasačev, 2100 metrov: 1. Lenny Joe (Makovec) 1:20,0, 2. Itty (Mi. Slavič, oba Ljutomer) 1:20,9, 3. Wise Man (Osolnik, Posavje Krško) 1:20,9; četrta dirka, kvalifikacije za DP štiriletnih kasačev, 2600 metrov, 1. skupina: 1. Dakot (M. Žan, Komenda) 1:20,4, 2. Landor (Novak, Šentjernej) 1:21,2, 3. Lucky Boy (Moleh, Ljutomer) 1:21,2; peta dirka za 3- do 14-letne kasače z zaslužkom do 6500 evrov, 2100 metrov: 1. Cara Crown (Koša k, Šentjernej) 1:17,6, 2. Florko (Sodec, Ljutomer) 1:17,8, 3. Apollo (F. Lovrenčič, Slovenske Gorice Lenart) 1:18,4; šesta dirka, kvalifikacije za DP štiriletnih kasačev, 2600 metrov, 2. Skupina: 1. Jasa GL (Gregorc) 1:20,6, 2. Dejavu MS (Mi. Slavič, oba Ljutomer) 1:20,7, 3. Dior MS (Novak, Šentjernej) 1:21,7; sedma dirka za 3- do 14-letne kasače, 2100 metrov: 1. Lambert Sas (Jo.Sagaj ml.) 1:15,8, 2. Vic Attack (Hanžekovič, oba Ljutomer) 1:16,0, 3. Gondar Park (M. Žan, Komenda) 1:16,0; osma dirka za 3- do 14-letne kasače z zaslužkom do 13.000 evrov, 2600 metrov: 1. Lady Luna (Hanžekovič, Ljutomer) 1:19,9, 2. Icona (Jana) 1:20,0, 3. Tara Star (Mi. Žan, oba Komenda) 1:20,1. Nogomet Ljutomer - Lendava 2:0 9. Lebarjev memorial v Ljutomeru Na 9. spominskem turnirju Jožeta Lebarja - Juša so na stadionu ŠRC Ljutomer v dopoldanskem programu nastopile mlajše selekcije iz Beltincev, Rakičana, Cvena, Veržeja in Ljutomera ter ženska vrsta Beltinci Pomurje. Osrednje dogajanje je bilo namenjeno nogometnemu dvoboju med Ljutomerom in sosednjo Lendavo, najprej v tekmi veteranov, potem pa še članov. V obeh so bili uspešnejši gostitelji. Veteranska vrsta (igralci starejši od 38 let) Ljutomera je zmagala s 4:1, člani moštva Avto Rajh pa so po streljanju kazenskih stre- lov s 5:4 ugnali Nafto 1903. V rednem delu se je tekma končala 1:1, za Ljutomerčane je v 37. minuti zadel Ciglarič. Zmago Nafte je preprečil domači vratar Mlinarič, ki je v 80. minuti ubranil strel z 11 metrov. Zanimivo, da se bosta tekmeca pomerila že v 1. krogu nove sezone 3. SNL - vzhod, 24. avgusta v Lendavi. AVTO RAJH LJUTOMER: Kuzma, Rajnar, Žinko, Smolko-vič, Bertalanič, Markovič, Bru-men, Kardinar, Šnajder, Habja-nič, Ciglarič. Igrali so še: Mlina-rič, Oletič, Kristl, Novak, Rajh, Panič, Semenič, Kuzmanovski, Majerič, Korošec. TRENER: Boštjan Zemljič. NŠ Taekwondo • Ivan Konrad Trajkovič Ko je bil nekdo v mojih letih že sem bil jaz še vedno pubec moški, Barve bistriških športnih klubov in društev so bile v letošnjem letu zastopane tako na državni kot mednarodni ravni. Uspehe so športniki želi skorajda na vseh področjih, in sicer v nogometu, streljanju, boksu, twirlingu, judu, atletiki in tudi gasilstvu. V minulih dveh mesecih pa je bistriški šport postal še bogatejši. Član judo kluba Impol Slovenska Bistrica Matjaž Ce-raj se je okitil z najžlahtnejšim leskom na Sredozemskih igrah 2013 v Turčiji, bistriški taek-wondoist Ivan Trajkovič pa si je na Svetovnem prvenstvu olimpijskega združenja WTF v Mehiki priboril bronasto kolajno. S slednjim smo opravili tudi kratek pogovor. 21-letni Bistričan je lani doživel olimpijski krst, si priboril srebrno medaljo na evropskem prvenstvu, letos pa se je s svetovnega prvenstva v Mehiki vrnil z bronastim odličjem. Bojeviti taekwondoist, ki je v srednji šoli pekel »štrudelj« zaradi zamujanja k matematiki, sedaj pa je študent matematike na mariborski fakulteti in mojster borilnih veščin, se ne bo zadovoljil z doseženimi odličji, ampak stremi k izboljšanju rezultatov in k žlahtnejšemu blesku. Lani ste na olimpijskih igrah doživeli grenkobo poraza v uvodni tekmi proti favoriziranemu Korejcu Dongu Minu Čaju, letos ste na svetovnem prvenstvu osvojili bron. I. Trajkovič: »Na Olimpijskih igrah v Londonu sem naredil napako in zaradi nje izgubil borbo. To je bila res draga šola, ampak očitno je že moralo biti tako. Borbo sem si v letu dni že stokrat ogledal, analiziral in sedaj vem, kaj sem takrat storil narobe in tega se skušam izogibati. Očitno mi uspeva.« Sedaj nastopate v kategoriji nad 87 kilogrami, pred dvema letoma ste nastopali še v nižji. Kakšna je razlika? Ivan Konrad Trajkovič in Matjaž Ceraj I. Trajkovič: »Borci so težji in višji, močnejši, ampak skušam njihovo prednost izničiti z gibanjem in hitrostjo. Je pa res, da je čedalje manj visokih borcev, skoraj vsi so podobne kon-stitucije kot jaz. Prav tako mi je za borbe ugodnejša sedanja, po kilogramih težja kategorija, saj je kategorija do 80 kg glede razmerja dinamike borbe in moči najtežja. Sedanja kategorija mi ugaja tudi zaradi moje telesne teže.« V otroštvu ste trenirali odbojko, gimnastiko, atletiko. Zakaj ste se na koncu odločili za teakwondo? I. Trajkovič: »Doma me niso želeli 'vkalupiti' zgolj v en šport, ampak so mi omogočili izkusiti različne športne panoge, atletika in gimnastika pa sta tako osnova vseh športov. Tudi taekwondo sem začel trenirati že v ranih letih in že takrat sem bil dober. V času pubertete, ko sem še vedno ostal bolj mali, sem imel le v taekwondoju enake možnosti kot sotekmo-valci, ker zaradi omejitve po kilogramih nisem mogel dobiti nekoga, ki bi bil dve glavi večji do mene. Pri atletiki je bilo npr. drugače: ko je bil nekdo v mojih letih že moški, sem bil jaz še vedno 'pubec'.« Za vaše vrhunske rezultate so najbrž potrebna številna odrekanja. I. Trajkovič: »Ko nekaj rad delaš, tega ne jemlješ kot odrekanje. Sedaj, ko je konec sezone, pa se seveda lahko sprostim, grem ven s prijatelji, nazdravim itd.« Številni treningi, borbe in fakulteta za matematiko: kako usklajujete vse obveznosti? Nogomet • Aha Emmi Bistrica Rojen: 1. septembra 1991 Prebivališče: Slovenska Bistrica Poklic: študent matematike Hobi: pijača s prijatelji Klub: KBK Maribor Trener: Bojan Ferš Največji uspehi: 3. mesto - svetovno prvenstvo Puebla (2013) 11. mesto - olimpijske igre London (2012) 3. mesto - olimpijske kvalifikacije Kazan (2012) EP: 1. mesto - U21 Vigo (2009) 2. mesto - Manchester (2012) (sta) I. Trajkovič: »To zadnje bolj slabo v zadnjem času. Bom pa poskušal v jesenskem roku stisniti in se vpisati v tretji letnik.« Pred leti ste imeli zlomljeno čeljust, sedaj hodite z berglami. Vam poškodbe jemljejo voljo do tega borilnega športa? I. Trajkovič: »Poškodbe me prav nič ne odvračajo od taek-wondoja, tudi jih ni toliko. V svoji karieri sem imel zgolj tri resnejše poškodbe, kar je dosti manj od smučarjev, košarkarjev, rokometašev itd. In vsi ti našteti športi niso kontaktni oziroma borilni, tako da je ta-ekwondo navsezadnje kar varen šport. Voljo mi prej jemljejo napake, s katerimi pokvarim borbo.« V tem športu ste izkusili že številne udarce, prav tako vaši tekmeci. Boste ostali v tej panogi in kakšna so vaša pričakovanja? I. Trajkovič: »Seveda bom ostal, saj zdaj je že tudi nekoliko prepozno, da bi se preusmeril. Obenem vidim, da sem se 'našel' v taekwondoju in tej kategoriji, kar potrjujejo tudi rezultati. Zagotovo pa si želim vse dosedanje uvrstitve izboljšati.« Mojca Vtič S Kostanjskom so cilji visoki Nogometaši iz Slovenske ni izborili obstanek v 3. SNL, koncu sezone so se razšli s tre-Bistrice so si v minuli sezo- kar je bil tudi njihov cilj. Po nerjem Gorazdom Šketom in Mladinska ekipa Aha Emmi Bistrica, zmagovalka pokala MNZ Ptuj, iz katere bodo kar štirje igralci priključeni delu članskega moštva. na klop pripeljali izkušenega strokovnjaka iz Velenja Draga Kostanjška, ki mu bo kot pomočnik pomagal Božo Ornik. Priprave na novo sezono so Bistričani pričeli 15. julija. Do začetka prvenstva bodo vadili štirikrat tedensko ter odigrali sedem tekem; sodelovali bodo tudi na turnirju Kelme v spodnji Polskavi (3. 8.). Ekipo so okrepili z Gregorjem Razgor-škom (Avstrija), Sebastjanom Trunklom (Zreče), Jasnom Kri-stlom (Simer Celje) in Almir-jem Mustičem (Rače). Iz kluba so odšli Gregor Iršič, Jožef Obrovnik in Andraž Korošec, ki bodo igrali v Avstriji. Ekipi so priključili tudi obetavne mladince iz lastne nogometne šole. »Naši cilji so nekoliko višji kot v minuli sezoni. Ciljamo na zgornji del prvenstvene razpredelnice, in sicer do tretjega mesta,« je dejal sekretar kluba Damjan Polajžer. Danilo Klajnšek Foto: NS OTO: M 14 Štajerski Šport petek • 9. avgusta 2013 Mali nogomet • Tradicionalni turnir Športni napovednik Uspešni domačini v^l ■ V nedeljo je ŠD Rim organiziralo tradicionalni malonogo-metni turnir, in sicer že 18. po vrsti za pokal ŠD Rim. V vročem in soparnem vremenu se je zbralo enajst ekip, sam turnir pa je spremljalo kar veliko gledalcev, ki so kljub ekstremnim vremenskim razmeram spremljali dobre nogometne predstave, ki so minile brez poškodb in v duhu fairplaya. Po tekmah v predtekmovanju, ki je letos potekalo v skupinskem delu, so se v polfinale turnirja uvrstile ekipe Eco invest iz Slovenskih Konjic, lanski zmagovalci ŠD Žetale, ŠD Ptujska Gora in domača ekipa ŠD Rim. Prvo polfinalno srečanje med ekipa- ma Eco invest in ŠD Rim se je po rednem delu končalo z 1:1, nakar so sledili kazenski streli, po katerih pa si je pot v finale zagotovila domača ekipa ŠD Rim. V drugem polfinalu med ekipama ŠD Ptujska Gore in ŠD Žetale pa je več nogometnega znanja pokazala prenovljena ekipa Ptujske Gore, ki je slavila po kazenskih strelih 4:3. Tekma za tretje mesto med ekipama Eco invest in ŠD Že-tale se je končala z rezultatom 2:1. Sledilo je še finalno srečanje med ekipama ŠD Rim in ŠD Ptujska Gora, ki ga je ob podpori številnih gledalcev dobila domača ekipa z rezultatom 2:1 in tako po treh "sušnih" letih ponovno osvojila prehodni pokal ŠD Rim. Foto: Črtomir Goznik Zmagovalna ekipa ŠD Rim Po končanem tekmovanju je sledila podelitev pokalov in nagrad najboljšim, ki sta jih letos podelila predsednik ŠD RIM Robert Polajžer in podpredsednik in sekretar Aleš Frlež. NAROČNIKI PODJETJA KABEL TV POSTALI DEL TELEMACHA, NAJVEČJEGA SLOVENSKEGA KABELSKEGA OPERATERJA Naročniki podjetja Kabel TV so postali del skupine največjega kabelskega operaterja v Sloveniji, Telemacha. Z združitvijo bodo poleg storitev, ki jih že uporabljajo, lahko dostopali do najnovejših in najsodobnejših telekomunikacijskih rešitev, ki jih vodilni kabelski operater ponuja svojim naročnikom in med katerimi so: programi v visoki ločljivosti (HD), časovni preskok, video na zahtevo, mobilna aplikacija D3 GO, visoke hitrosti interneta, mobilna telefonija, brezplačni klici v Srbijo (SBB) in BiH (Telemach) na fiksni digitalni telefoniji ter še vrsta drugih storitev. Telemach, vodilni kabelski operater v Sloveniji, je družini svojih uporabnikov pridružil tudi naročnike operaterja Kabel TV. Njegovi naročniki bodo tako lahko dostopali do storitev, ki jih že uporabljajo Telemachovi naročniki, saj bodo lahko uporabljali vrsto najnaprednejših telekomunikacijskih rešitev: programi v visoki ločljivosti (HD), časovni preskok, video na zahtevo, mobilna aplikacija D3 GO, visoke hitrosti interneta, mobilna telefonija, brezplačni klici v Srbijo (SBB) in BiH (Telemach) na fiksni digitalni telefoniji ter še vrsta drugih storitev. PREDNOSTI PRIDRUŽITVE OPERATERJA KABEL TV K VODILNEMU KABELSKEMU OPERATERJU V SLOVENIJI, TELEMACHU. Vsem naročnikom storitev podjetja Kabel TV (cca. 12.000) bo vodilni kabelski operater v Sloveniji, Telemach, postopoma razširil ponudbo in najsodobnejše rešitve iz sveta telekomunikacij pripeljal tudi v njihove domove. Obstoječi naročniki bodo lahko še naprej uporabljali storitve, ki so jih uporabljali doslej. Ob tem bodo imeli možnost migracije oz. prehoda na Telemachove storitve. V novi, časovno omejeni paketni ponudbi KOŠARKAR MIX so storitve obogatene s še višjimi internetnimi hitrostmi, bogatejšo programsko shemo z možnostjo spremljanja posameznih programov v visoki ločljivosti že v rednih shemah brez dodatnega doplačila, širšim izborom video vsebin HBO v paketu HBO PREMIUM in brezplačno uporabo mobilne aplikacije D3 GO. Na voljo jim bo tudi storitev mobilne telefonije. Naročniki sedanjih paketov MIX XL in MIX XXL operaterja Kabel TV bodo lahko ob prehodu na Telemachove nove, vsebinsko bogatejše pakete KOŠARKAR MIX XL in MIX XXL izkoristili in pridobili več ugodnosti, med katerimi so: HBO GO ter HBO On Demand (ogled na zahtevo). Pri storitvi digitalne telefonije bodo deležni dodatnih 200 minut v slovenska stacionarna omrežja brezplačnih klicev na območja Srbije ter Bosne in Hercegovine (velja za omrežja Telemach Slovenija, Telemach Bosna in SBB Srbija). Telemach svojim naročnikom ponuja tudi možnost nakupa opreme na obroke (televizije, računalniki, tablice, mobilni telefoni). Ponudbo lahko preverite na spletnem mestu trgovina.telemach.si. POLFINALE: Eco invest - ŠD Rim 1:3 (1:1) ŠD Žetale - ŠD Ptujska Gora 3:4 (1:1) ZA TRETJE MESTO: Eco invest - ŠD Žetale 2:1 FINALE: ŠD Rim - ŠD Ptujska Gora 2:1 Danilo Klajnšek VEC INFORMACIJ O PODJETJU TELEMACH IN O STORITVAH NAJDETE NA WWW.TELEMACH.SI. telemach Tri zmage Vidma Nogometaši iz Vidma pri Ptuju se zavzeto pripravljajo na tekmovanje v Super ligi in odigravajo pripravljalne tekme. Do sedaj so odigrali tri, in sicer so premagali Cirkulane 3:1, Marjeto 6:3 in mladince ptujske Drave 3:2. Do pričetka prvenstva jih bodo še nekaj, in sicer prva bo že v petek ob 18.30, ko bodo gostili Bukovce. Danilo Klajnšek 1. Slovenska nogometna liga PARI 5. KROGA - SOBOTA ob 17.30: Triglav - Luka Koper, Celje - Olimpija; SOBOTA ob 20.00: Gorica - Rudar, Maribor - Krka; NEDELJA ob 20.30: Domžale - Zavrč 2. Slovenska nogometna liga PARI 1. KROGA - SOBOTA ob 17.30: Farmtech Veržej - Roltek Dob, Kalcer Radomlje - Simer; SOBOTA ob 18.00: Krško - Šenčur; NEDELJA ob 17.30: Šmartno 1928 - As Mas Tech, Bela krajina -Aluminij 1. Slovenska mladinska nogometna liga 1. KROG: Aluminij -Krka v soboto ob 17.30 1. Slovenska kadetska nogometna liga 1. KROG: Aluminij - Krka v soboto ob 15.30 Prijateljske nogometne tekme V petek ob 18.30 bodo nogometaši Vidma ob 19. uri gostili ekipo Bukovcev. Ob 18. uri bodo nogometaši Podvincev Betonarne Kuhar gostovali pri ekipi Ljutomera. V petek ob 19. uri bo na Mestnem stadionu na Ptuju prijateljska nogometna tekma med člansko ekipo Nogometne šole Drava in Lenartom. Nogometni turnir v Apačah Športno društvo Apače to soboto organizira tradicionalni memori-alni nogometni turnir v počastitev tragično preminulega predsednika Franca Turnška. Program turnirja: 1.TEKMA 14.00: Lovrenc - Središče 2.TEKMA 15.15: Apače - Cirkulane TEKMA ZA 3.MESTO 17.00 TEKMA ZA 1. MESTO 18.30 Danilo Klajnšek Novi paketi KOŠARKAR Ml LI V >; • l iá i L 1JJ D 121 120 Ob naročilu vas čaka še darilo: majica in kartica s podpisom Gorana Dragica. Goran Dragic fUvuvfrkmrhu- y üyN&A ■ ' I !• i telemach mix. GENERALNI SPONZOR SLOVENSKE KOŠARKARSKE REPREZENTANCE m KZS torek • 9. avgusta 2013 Po naših občinah Štajerski TEDNIK 15 Juršinci • Pogovor z županom Alojzom Kaučičem Prioriteta je obdržati občino Župan Alojz Kaučič je ob letošnjem občinskem prazniku predstavil glavne točke razvoja občine in načrte za prihodnost, med drugim je poudaril, da je, v primeru združevanja občin, prioriteta obdržati občino. Uvodoma je kot prvi in zanimiv podatek povedal, da od nastanka občine pa vse do danes beležijo rast števila prebivalcev. V teh letih se je število povečalo za približno 300. Da se mlade družine pri-seljujejo v Juršince, kaže tudi porast števila otrok. Ko se je vrtec odprl, je bilo vpisanih le 14 otrok, danes jih je 108. To pomeni, da je bila prisotna velika stopnja priseljevanja, zato je treba v prvi vrsti zagotoviti pogoje za prijazno in dobro življenje. Prav zato so bila v preteklem letu številna prizadevanja usmerjena v razvoj občine. »Takoj po sprejetju proračuna smo bili uspešni na razpisu za energetsko sanacijo Osnovne šole Juršinci, investicija je vredna približno 500 tisoč evrov, od tega občina prispeva le za davek. Ta investicija je že v teku, do pričetka pouka v začetku septembra bodo vgrajena nova okna,« pravi Kaučič in dodaja, da so istočasno podpisali še pogodbo za projekt nadgradnje vrtca, ki bo potekala letos in naslednje leto. Skupna vrednost obeh projektov znaša nekaj manj kot milijon evrov. Občina je bila primorana v nadgradnjo, saj sta dva oddelka trenutno v šoli, z nadgradnjo bodo pridobili še dodatnih 400 m2 za šestoddelčni vrtec. Naslednji projekt v izvajanju je ureditev centra Gabr-nik, ki se bo izvajal v dveh fazah m bo končan predvidoma prihodnje leto. Trenutno so se lotili zamenjave primarnega cevovoda, ki znaša približno 150 tisoč evrov. Sicer celotna vrednost prve faze znaša 970 tisoč evrov, zajemala pa bo izgradnjo kanalizacije za vas Gabrnik, izgradnjo čistilne naprave ter izgradnjo pločnikov in cestno razsvetljavo. Drugi del projekta bo izpeljan v sodelovanju z Direkcijo RS za ceste, in sicer je predvidena izgradnja krožišča v Gabrni-ku, novi most in premestitev kapele ter dve novi avtobusni postajališči. Od tega Direkcija zagotavlja 1,990 milijona evrov, občina Juršinci pa pri- Župan občine Juršinci Alojz Kaučič: »Našim občanom je treba v prvi vrsti zagotoviti pogoje za prijazno in dobro življenje.« -F IVAN SLAČEKsp. Dragovie 10.2256Juriinc» TEL.: 02/754 5020. faks: 02/754 6021 GSM.041/697 180 «•mail: slacek.ivantt aiol.net www.3lacek.zidarstvo.si Cenjenim strankam, občankam ter občanom čestitamo za praznik občine Juršinci. Hvala za izkazano zaupanje! Priporočamo se z gradbenimi storitvami! bližno 300 tisoč evrov. Projekt bo v celoti končan prihodnje leto. Ljudje veliko sprašujejo, zakaj prav naselje Gabrnik. Župan odgovarja, da Gabrnik zato, ker je to drugo naselje za Juršinci, s katerim je sploh možno priti v program za financiranje. »Ravno začenjamo še en projekt, imenovan Novo naselje, ki bo dokončan do oktobra letos. Dela bodo zajemala asfaltno prevleko na cesti, ki vodi v novo naselje v centru občine, kanalizacijo in javno razsvedjavo. V tem predelu je precej gradbenih parcel, naša želja pa je, da se Juršinci pozidajo, da se ljudje ne bi odseljevali, pač pa priseljevali. V oktobru bo sprejet tudi občinski prostorski plan, ki pomeni večje število gradbenih parcel m zato tudi možnost gradnje m dodatnega priseljevanja.« Želje in načrti: cestna infrastruktura, športni objekti in predvsem obstoj občine »V prihodnosti si želimo najti rešitev v zvezi z župnijskim gospodarskim poslopjem, preostala infrastruktura je v tem delu občine že urejena. Stavba je sicer zaščitena, zato rušenje ne pride v poštev. Tako da v zvezi s tem potekajo razprave, kaj s tem storiti in kaj pravzaprav v te prostore umestiti,« pravi župan Kaučič. Kljub temu da že vsa leta intenzivno vlagajo v cestno infrastrukturo, se tukaj zgodba nikoli povsem ne konča. Nedokončana zgodba je ureditev ceste Jur-šinci-Gomila, projekti za ureditev ceste in vzporedne pešpoti so že narejeni, a doslej še niso bili uspešni na razpisih. »V mislih za prihodnost je tudi izgradnja velikega nogometnega igrišča v centru občine ter nakup novega gasilskega vozila za PGD Gabrnik. Kar si še posebej močno želimo in si prizadevamo, je, da bi v našo občino uspeli pridobiti kakšnega uspešnega obrtnika, ki bi odprl nova delovna mesta. Pogovori so že tekli s tovarno Puch, ki bi morda zgradila tu kakšen obrat in nudila približno 50 delovnih mest. A je pri tem tudi ostalo. V prihodnosti nas gotovo še čaka delo na tem področju,« pravi župan in dodaja: »Vsekakor je prednostna želja obdržati občino, o tem se še sedaj resno ne pogovarjamo, ampak če poslušamo ministra Viranta, moramo imeti tudi to v mislih. Če bi se že morali s kom združiti, bodo naša prizadevanja usmerjena v to, da sedež občine ostane v Juršincih,« še dodaja Kaučič. Patricija Kovačec Hajdoše • Obiskali smo najbolj gasilsko družino V krvi sta jim gasilstvo in kultura V petčlanski družini Bedrač iz Hajdoš so vsi gasilci: oče Zvonko, mama Hilda, hčerki Nina in Katja ter sin Miha. Po vsej verjetnosti so družina, kakršni ni para daleč naokrog. Od petih članov so se kar štirje udeležili gasilske olimpijade v Mulhousu v Franciji, malo je manjkalo, da bi odšel tudi Zvonko. Načrte mu je prekrižalo zdravje. Za vse štiri je bil to tudi olimpijski krst, vsi pa so prepričani, da bo njihova še kakšna olimpijada. Kot pove Hilda, sta se z Zvonkom srečala na gasilskem tekmovanju, skupaj sta hodila v šolo za gasilske častnike. Čez nekaj časa je preskočila iskrica ljubezni. Poročila sta se in si ustvarila družino. Skupaj imata že skoraj sto gasilskih let, Hilda nekaj čez 40, Zvonko nekaj več. Gasilci so bili že Hildini starši, že od rosnih let je hodila v gasilski dom v Bišu, kjer je tudi rojena, se spominja. Začela je kot tekmovalka, nadaljevala kot mentorica. Po preselitvi v Hajdoše, kjer sta si z Zvonkom, ki kmetuje, uredila dom, je bila znova mentorica in znova tudi tekmovalka, malo pavze je bilo le v času, ko so bili otroci majhni. »Tako kot sem jaz hodila s svojimi starši v gasilski dom, je tudi Zvonko hodil s svojimi starši v gasilski dom,« pove. Tudi z njunimi otroci je bilo tako, ni moglo biti drugače: »Kar imaš skoraj v genih, ne moreš zatajiti!« Nina, ki šteje 20 let in bo študij nadaljevala na Ekonomski fakulteti, je svojo gasilsko zgodbo pričela pri sedmih letih. Najprej je bila pionirka, zatem eno leto prebila pri mladincih, že s 13 leti pa je pristala pri članicah. Letošnja gasilska olimpijada v Franciji je bila njena prva. „Nekaj najboljšega med nami je ta kolektivni duh, druženje, dekleta se med seboj izjemno razumemo, včasih sicer kaj malega zaiskri, a nič velikega, smo kot ena družina. Zdaj, ko bo treningov manj, mi bo nekaj prav manjkalo. Pred olimpijado smo imeli štiri do pet treningov tedensko. Biti gasilka je velika čast. Še posebej pa je biti čast gasilec v Hajdo-šah in s tako ekipo tekmovati," pravi Nina. Miha, star je 15 let, v jeseni bo nadaljeval šolanje v Lesarski šoli Maribor, je začel s petimi leti. V začetku je bil predvsem rezerva, pri sedmih letih pa je lahko že začel tekmovati pri pionirjih, trenutno tekmuje med mladinci. Gasilske olimpijade v Franciji se je udeležil kot član mladinske ekipe PGD Starše. Tudi 19-letna Katja je postala gasilka že zelo zgodaj, pri petih letih. Članica je postala že z 12 leti, mladinsko vrsto je kar preskočila. Tudi za Katjo, ki se izobražuje v pro- gramu Okolje varstveni tehnik, je letošnja gasilska olimpijada prva. Prepričana je, da jih bo še več. Niti v snu Bedračevi štirje niso pričakovali, da bi se lahko vsi uvrstili na olimpijado: »Na koncu se je izšlo najboljše, vsi smo se uvrstili na olimpijado, trije smo se vrnili z zlatimi medaljami.« Zvonko Bedrač, ki je uradno tudi gospodar v gasilskem domu PGD Hajdoše, je nadvse ponosen na svoje štiri olimpij-ce. Doma je držal pesti zanje in upal na najboljše: »Ko smo izvedeli za neverjeten uspeh naših hajdoških gasilcev v Franciji, je zatulila sirena!« Tudi sam je bil aktiven tekmovalec ekipe članov B. »Gasilci so ljudje, ki so vedno pripravljeni pomagati, naj bo dan ali noč, vedno smo v po- Župan občine Hajdina Stanislav Glažar je ponosen na družino Bedrač. Takih družin je v Sloveniji malo, pravi. To ni samo gasilska družina, to je družina, ki se vključuje v vse niti življenja vasi Hajdoše in občine Hajdina, od gasilstva, športa do kulture. Če bi imeli takih družin več, bi bilo vsem Slovencem lepše, boljše, je prepričan. Vsi so predani svojemu delu, zanesljivi. Foto: Črtomir Goznik Naj gasilska družina v Sloveniji moč,« pove Hilda. »Prva stvar je pomoč sočloveku v nesreči oziroma ko je treba, drugo pa je usposabljanje. Gasilske vaje in treningi so del tega. Za Nino in Katjo je že tudi prva konkretna intervencija, priskočili sta na pomoč prizadetim po zadnjih poplavah. Sicer pa so intervencije predvsem v domeni moških, morda smo ženske preveč čustvene, zato nas je srečati bolj na logističnem področju oziroma v podpornih dejanjih,« razmišlja Hilda. Družina Bedrač pa ni samo „gasilska" družina, pri njih je doma tudi kultura. Mama Hilda, učiteljica razrednega pouka v OŠ Destrnik, je tudi svetnica občine Hajdina in predsednica ZKD občine Hajdina. Svoje otroke je navdušila tudi za kulturno udejstvovanje. Vsi trije otroci nastopajo v hajdinski lutkovni skupini, Nina in Katja sta letos že prejeli bronasto Linhartovo priznanje, Miha ga bo prejel v letu 2014. »Še najmanj ena olimpijada mora biti naša,« poudarjajo Bedračevi. Že ob vrnitvi iz Francije, ko so jih ljudje spraševali, kaj pa sedaj, kako dalje, je bil odgovor vseh hajdoških udeležencev olimpijade: »Naslednja olimpijada.« Če bo vse po sreči, bo gasilska olimpijada čez osem let v Sloveniji. Slovenskim gasilcem se bo jeseni za njihov uspeh, med njimi bodo tudi vse tri zlate hajdoške ekipe, zahvalil tudi minister za obrambo Roman Jakič. Tudi zaradi takih dogodkov je lepo biti gasilec in tekmovalec v gasilskih vrstah, pravijo. MG Foto: PK 16 Štajerski Nasveti petek • 9. avgusta 2013 Kuharski nasveti Kumare Ta tako vsakodnevna zelenjava je danes neprestano prisotna, tako da smo skoraj pozabili na čas kumar. Kumare so cenjene v naši prehrani in imajo bogato zgodovino. Že v starem Egiptu so jih uporabljali v kozmetiki. Kumara izvira iz jugozahodne Azije in so jo v Evropo prinesli Rimljani in Grki. Kumare imajo sorazmerno nizko kalorično vrednost. Vsebujejo nekaj beljakovin, ogljikovih hidratov, od mineralnih snovi pa v največji meri zasledimo natrij, vsebujejo še železo, kalcij, fosfor in kalij. Foto: Črtomir Goznik Glede na sorto poznamo več vrst kumar, dolge in vitke evropske kumare, čokate ameriške kumare in bradavičaste azijske kumare. Lupina, ki je od svetlo zelena do rahlo rumenkaste barve, je lahko gladka ali rebrasta. Glede uporabe v kuhinji kumare razdelimo na solatne in zelenjavne kumare ter kumare za vlaganje. Kumare, ki jih uporabljamo za solate in zelenjavne jedi, imajo pogosto temno zeleno lupino, bledo notranjo sredico oziroma meso in so pri koncu koničasto zašiljene. V kuhinji uporabljamo tudi bolj okrogle rumene kumare, ki imajo tudi rahlo rumeno notranjo sredico. Te kumare so po okusu zelo slastne, vendar pri nekoliko večjem plodu razvijejo izrazite koščice, ki jih pri pripravi jedi odstranimo. Te kumare so posebej priporočljive za jedi, ki jim dodajamo tudi kis ali drugo kislino. Vsesplošno so najbolj cenjene evropske oz. solatne kumare, ki imajo krhko notranjo sredico, osvežilno meso, v katerem komaj najdemo kaj koščic. Če nam na vrtu zmanjkuje prostora, imamo le kumare za vlaganje, ki so manjše kakor solatne in zelenjavne kumare. Te dobro prepoznamo po drobnih belih in črnih bradavicah. Kumare za vlaganje o prav tako primerne za pripravo zelenjavnih jedi, le da za solate izbiramo manjše kumare, za omake in tople jedi pa večje kumare, ki so že spremenile barvo in jim pred pripravo odstranimo semena. Te kumare so po barvi svetlejše od zelenjavnih in solatnih kumar in so surove pogosto grenke. Za uporabo v kuhinji izbiramo kumare, ki vsebujejo malo koščic. Plodovi naj bodo zdravi, sveži in čvrsti. Pri mladih kumarah pred uporabo ne odstranimo lupine, sploh pri pripravi solat. Če jih ponudimo narezane, jih začinimo tik pred uživanjem. Kumare so zardi svojega izrazitega osvežujočega okusa dobrodošel dodatek v marsikaterem receptu, tako na primer v znameniti španski hladni juhi gazpacho, prav tako v solatah z jogurtovim prelivom ali s prelivom iz kisle smetane. Zaželen dodatek so tudi na obloženih kruhkih. Kumare so okusne tudi v kisovi mari-nadi, ko jim dodamo nekaj kolobarjev čebule, ali so sestavina toplih jedi, kot so na primer dušene kumare z meto, kot priloga k jagnječji pečenki ali lososu, lahko jih spečemo tudi z gnjatjo in smetano. Surove kumare pa lahko tudi nadevamo z različnimi namazi, ki so nekoliko bolj čvrsti in jih uporabimo kasneje kot dekoracijo pri pripravi obloženih kruhkov, ali jih nadevamo tako, da jih razpolovimo, vdolbinico izpraznimo, napolnimo z nadevom in v pečici spečemo. Kumare so občutljiva zelenjava glede skladiščenja, zato jih hranimo pri temperaturi okrog 10 °C in pri visoki relativni vlagi. Grenkobo kumar povzroči glikozid kolocintin, ki nastaja pri visokih ali nizkih temperaturah, ob suši ali po obilnih padavinah. Kumare so priljubljena zelenjava tudi drugod v svetu, tako na Nizozemskem pripravljajo kremno juho iz kumar, v Grčiji jih drobno sesekljajo in marinira-jo s česnom in jogurtom, v Avstraliji lahko poskusite ocvrte v testu z ingverjem, v Franciji jih pripravljajo najpogosteje s smetano tako kot tudi pri nas. Kumare se od ostalih živil ujemajo še s čebulo, česnom, paradižnikom, feto, olivami, meto, kislo smetano, papriko, morskimi sadeži, ribami, limoninim sokom, peteršiljem, koprom, gorčico, kumino, krompirjem in poprom. Iz kumar najpogosteje pripravimo različne solate, ki jih lahko ponudimo kot uvodne jedi ali kot solato ob glavnih jedeh. Zanimive so tudi različne omake, ki jih pripravimo kot omake ob krompirjevih prilogah ali kot polivke testeninam in kuhanemu krompirju. Pripravljamo pa tudi juhe iz kumar, hladne ali tople, ki veljajo za posebnost naše kuhinje. Hladno jogurtovo juho s kumarami pripravimo tako, da pol kilograma kumar olupimo, drobno sesekljamo, jim dodamo sol, poper, zelen pe-teršilj in žlico sesekljane čebule. Kumare dobro premešamo in jim dodamo liter navadnega jogurta in deciliter kisle smetane. Dobro premešamo, ohladimo in ponudimo v vročih poletnih dneh. Vlado Pignar Tačke in repki Male živali in poletna vročina Zaradi res izjemno vročega letošnjega poletja in obilice kliničnih primerov pregretih, dehi-driranih in oslabelih malih živali v veterinarski ambulanti, se bom v prispevku ponovno posvetil tej zelo nevarni problematiki, katere vzrok je pogosto nevednost lastnikov malih živali, oziroma na žalost tudi človeška skrajna malomarnost in brezbrižnost. Za kužke in muce kot predstavnike malih hišnih živali je značilno, da v koži nimajo žlez znojnic, razen v šapicah. Žleze znojnice imajo pomembno vlogo pri reguliranju temperaturnega stanja v organizmu. Z izločanjem znoja pospešujejo hlajenje organizma. Ljudje se začnejo potiti na vročini in si na ta način uravnavajo, nižajo telesno temperaturo. Kužki in muce se hladijo izključno preko jezika. V vročini zelo pospešeno dihajo, zato imajo na široko odprt gobček, iz katerega visi velik jezik. Jezik je vlažen in z izparevanjem sline hladi kri, ki teče v jeziku. Jasno je, da tak sistem hlajenja organizma ni učinkovit pri višjih temperaturah. To pomeni, da lahko zelo hitro zataji in pride do zelo nevarnega pregretja organizma, tako imenovane hi-pertermije in življenjske ogroženosti živali. Izrednega pomena je, da zagotovimo poleti našim živalim zadostno senco oz. možnost, da se umaknejo pred vročino. Tu so predvsem ogroženi kužki, pripeti na verigi. Veriga jim onemogoča, da bi se umaknili pred pripe- ko. Drug pogost primer je, da lastnik pusti psa v avtu, ki ga je sicer parkiral v senci, in se napoti v trgovino. V trgovini sreča prijatelja, se zaklepeta, skočita še na kavico. Med tem časom je avto že na soncu. Vedeti moramo, da je že 10 minut izpostavljenosti vročemu soncu za psa, zaprtega v avtomobilu, lahko smrtno nevarno. Če smo bili tako neprevidni, da se nam je to zgodilo, moramo psa čim prej zaviti v mokro brisačo, da ga začnemo hladiti in takoj poiskati pomoč pri veterinarju. Na žalost zelo hitro pride do sprememb v krvi, ki so kljub zdravljenju lahko usodne za žival. Sveža voda je prav tako življenjsko pomembna zadeva, ki jo moramo zagotoviti našim živalim v poletni vročini. Vodo moramo v posodici za pitje večkrat zamenjati, da ne postane postana in polna slin. Poskrbeti moramo, da imajo naše živali vodo na razpolago čez ves dan. Če se ponovno vrnemo h kužkom na verigi, se jim pogosto dogaja, da si vodo razlijejo, in preden brezčutni in brezvestni lastnik ugotovi, da pes nima vode, lahko mine .if* - ' " "Vfc». Foto: ES Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@ radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. en dan. Samo predstavljamo si lahko, kakšne muke doživlja kužek, privezan na vročini in še brez vode. Poletni vročini moramo prilagoditi tudi režim prehranjevanja živali. Živali v vročini po navadi ne jedo. Obrok jim ponudimo najbolje pozno zvečer ali zgodaj zjutraj. Obroke lahko količinsko in s tem tudi kalorično zmanjšamo, da dodatno ne obremenimo organizma. To velja predvsem za starejše in bolne živali. Najbolje je, da uporabimo brike-tirano suho hrano, saj se ta na vročini ne pokvari. Kosi mesa, drobovine ali ostanki z mize so lahko že v 12 urah polni črvov in hudo smrdeči. Vzrok so lahko najmanj driski, bruhanju ali celo mnogo bolj nevarni zastrupitvi z bakterijami, ki so se namnožile v hrani in lahko povzročijo smrti živali. Tudi sprehodi naj bodo v poletni vročini krajši. Sprehajamo živali predvsem v ranih jutranjih urah ali pozno pono- Kmetijska svetovalna služba Kako se odločiti glede spravila koruzne silaže po suši prizadetih rastlin 0 siliranju koruze, prizadete po suši, je v Sloveniji največ strokovnega zapisal dr. Jože Verbič iz Kmetijskega inštituta Slovenije. Po njegovem zapisu tudi povzemam kratka navodila, kako ravnati oziroma se odločiti za siliranje koruze, prizadete po suši. Najbolj prizadeti posevki so na Ptujskem in Dravskem polju in tam, kjer so plitka gramozna tla. Odločitev, kdaj silirati posevke, po suši prizadete koruze, je vezana na cilj doseči še vedno primerno kakovost silaže. Odločitev je sicer težka in povezana s pravilno oceno sušine v celi rastlini. Po Verbiču je za uspešno siliranje koruze pomembna vsebnost sušine od 300 do 400 g/kg. Neprizadeta koruza doseže primerno vsebnost sušine v voščeni zrelosti. Količino sušine prispevajo predvsem storži, ki v voščeni zrelosti vsebujejo 500 do 600 g /kg. Po suši prizadeta koruza je precej drugačna. - Storži se zaradi suše ne razvijejo v polni obliki. Pri normalni zrelosti koruze predstavljajo storži 55 % sušine, medtem ko je pri prizadeti koruzi delež storžev precej manjši (40 do 45 %). Sušina se torej ne poveča na račun storžev, zato je vsebnost sušine v celi rastlini manjša, kot bi pričakovali. - Vsebnost sušine v koruznici je lahko različna, pri normalni koruzi znaša od 200 do 300 g/kg, pri koruzi, ki je prizadeta po suši, pa tudi 500 g/kg in več. Zaradi vsebnosti sušine v koruznici je ocena primernosti siliranja na podlagi ocene voščene zrelosti zrnja nezanesljiva. Po suši prizadeto koruzo moramo oceniti na podlagi vsebnosti vlage v koruznici za odločitev o primernosti siliranja. Metoda ocenjevanja zrelosti koruze na podlagi položaja mlečne črte na zrnju za prizadeto koruzo torej ni primerna. Splošno pravilo lahko velja, da je prizadeta koruza primerna za siliranje, ko se začno sušiti listi nad storži. Bolj zanesljivo pa je, če izmerimo vsebnost sušine v celi rastlini, da odvzamemo vzorec in ga posušimo doma ali v laboratoriju. Za koruzo je značilno, da dolgo časa zadržuje vlago, nato pa jo v kratkem času odpusti. Zato je tudi krajše obdobje optimalnega časa siliranja za koruzo, prizadeto po suši. Ob pojavu dežja pa se vsebnost sušine v koruzi, prizadeti po suši, lahko tudi hitro zmanjša za 50 do 100 g/kg. Potek siliranja po suši prizadete koruze Osnovna pravila siliranja (hitro polnjenje, dobro tlačenje in dobro zapiranje silirane mase) izvajamo še dosledneje. Po suši prizadeta koruza se zaradi manjšega deleža zrnja in zaradi posušenih listov težje tlači. Po Verbiču je učinek suše na obstojnost silaže povezan s povečano vsebnostjo sladkorjev in tudi dušikovih spojin. Zaradi prisilnega dozorevanja je v silažah povečana vsebnost nepovretih sladkorjev, kar spodbuja rast gliv (kvasovk in plesni), posledica je slabša obstojnost odprtih silaž. Večja vsebnost dušikovih spojin poveča vsebnost amonijaka v silaži, kar deluje zaviralno za razvoj gliv in s tem silažo ščiti pred kvarjenjem. Na kmetijah z dovolj velikim dnevnim odvzemom silaže ne bi smeli imeti velikih težav z naknadno fermentacijo odprtih silaž. Pri kmetijah z malim dnevnim odvzemom odprtih silaž je priporočljivo dodajati ob siliranju pripravke z mlečnokislinskimi bakterijami. To so dodatki na osnovi hetero-fermentativnih mlečnokislinskih bakterij vrste Lactobacillus buchneri. Vsebnost nitratov v koruzni silaži po suši prizadetih rastlin Posledice suše se kažejo v kopičenju nitratov, še posebej, če je bila koruza obilno gnojena z dušikovimi gnojili. Največ nitratov vsebujejo spodnji deli koruznih stebel. Nitrati so lahko za živali toksični v večjih količinah, saj le-ti povzročajo motnje pri prenosu kisika. Lahko pride tudi do zastrupitve in pogina. V silažah se vsebnost nitratov zelo zmanjša in zaradi tega je krmljenje silaže manj problematično od krmljenja sveže koruze, prizadete po suši. Priporočljivo pa je, da silažo postopoma vključujemo v obroke, da zagotovimo normalen prehod v dnevni količini obroka. Energijska vrednost silaže iz prizadete koruze Energijska vrednost silaže je razmeroma dobra kljub zmanjšanemu deležu storža. Namreč povečana je prebavljivost koruznice, kajti v steblu ostanejo neizkoriščeni sladkorji, ko se zaradi suše prekine polnjenje storžev. Po suši prizadeta koruza je torej za siliranje še vedno primerna, opravljena mora biti v optimalnem času, ki pa je kratek glede na določitev vsebnosti suhe snovi. Pridelek mase pa je bistveno manjši, zato so posledice suše na koruznih poljih katastrofalne za živinorejske kmetije. Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot. či. Čez dan jih peljemo samo na opravljanje fizioloških potreb. Predvsem je treba paziti na starejše in bolne živali. Te so še posebej ogrožene. Če nam kužek na sprehodu zelo pospešeno in glasno diha, se počasi giblje in je nezaintere-siran, je najbolje končati sprehod in kužka pustiti, da lenari nekje v najhladnejšem delu stanovanja oz. hiše. Če ste pravi ljubitelj, boste za svoje živali lepo poskrbeli. Ne zatiskajmo si oči pred nevestnim sosedom, ki je v tej vročini pozabil na svojega psa. Spomnimo ga, da si kužek zasluži vsaj svežo vodo in senco, če že nima njegove pozornosti. Imejmo oči odprte in prijavimo zanemarjanje živali pristojnim službam, kot so: veterinarska inšpekcija, društva proti mučenju živali in policija. Želim vam prijetno preživljanje toplih poletnih dni kjerkoli, predvsem pa v družbi svojih štirinožnih prijateljev. Emil Senčar, dr. vet. med. petek • 9. avgusta 2013 Zanimivosti Štajerski 17 Nagradno turistično vprašanje Tudi avgusta pestro dogajanje Vročica osrednjega ptujskega poletnega festivalskega dogajanja se je iztekla. Večerno razvedrilo z zanimivim programom pa te dni na Ptuju ponuja Kino brez stropa. Od 11. do 18. avgusta pa bo zanimivo na Kogu, kjer pripravljajo dneve turizma. Od 22. do 25. avgusta bodo vabile VI. Rimske igre skupinami iz Avstrije, Italije, Poljske, Hrvaške, Srbije, Slovenije in letos prvič tudi iz Jajca v Bosni in Hercegovini. Osrednje dogaja- nje bo potekalo v rimskem taboru ob Mariborski cesti. Vseh udeležencev, ki bodo obujali rimsko zgodovino in kulturo, bo okrog tisoč. S predstavniki mesta Jajce bo Društvo za ohranjanje rimske zgodovine in kulture Ptuj ob tej priložnosti podpisalo tudi pismo o sodelovanju. Ptuj bo vnovič gostil tudi festival Dnevi poezije in vina. Potekal bo od 21. do 24. avgusta. Na njem bo sodelovalo 20 pesnikov z vsega sveta, ki se bodo ljubiteljem poezije predstavili na velikih večernih branjih na Vrazovem trgu ter na zasebnih branjih v TD Podlehnik, ki ga vodi predsednik Milan Vidovič, je tudi letos ocenjevalo domove in poslovne objekte v občini Podlehnik. Komisija v sestavi članic Pavle Krajnc, Marice Repinc, Silve Šeruga, Zdenke Golub in Zofke Toplak si je tudi letos natančno ogledala podlehniško občino. Prvi del ocenjevanja je potekal v juniju, drugi del pa v drugi polovici julija. Že maja pa so pričeli ustvarjati sezname z najlepše urejenimi okolicami domov v občini. Vidno je, da ljudje cenijo svoje okolje, saj je vsako leto lepše urejeno. Letos so prejeli priznanja za najlepše urejene domove s cvetjem, zelenjem, vrtovi, urejenim dvoriščem Hijacinta in Stanko Vaupotič, Stanošina 12, družina Dreven-šek, Podlehnik 77 a, družina Kozel, Podlehnik 5 f, ter Drago Vaupotič in Nevenka Pernat, Stanošina 27. Za ohranjanje arhitekturne dediščine je letos prejela priznanje družina Maučič, Zakl 41, ki predano Foto: Črtomir Goznik Razstavišča z deli letošnjih udeležencev festivala Sodobne umetnosti Art Stays bodo odprta še do 1. septembra. Podlehnik • TD vabi tudi bralce Štajerskega tednika Na Gorci bo v soboto veselo Letošnja svečana podelitev priznanj za najlepše urejene domove v Podlehniku bo to soboto popoldne na Gorci ob etnološkem muzeju, kjer bodo postavili tudi klopotec. Organizatorji pa ob prejemnikih priznanj vabijo medse tudi bralce Štajerskega tednika, ki jih bodo nagradili s priložnostnimi darili. skritih, a očarljivih mestnih kotičkih. Tridesetega avgusta pa bodo mesto vnovič preplavili udeleženci festivala domače zabavne glasbe, najstarejšega in najboljšega tovrstnega festivala v Sloveniji, ki so ga prvič organizirali ob 1900-letnici prve omembe Ptuja v pisnih virih. Vižali bodo ponovno na dvorišču minoritskega samostana. V slovenskih naravnih zdraviliščih so v tem času okrepili prodajne aktivnosti, praktično bijejo boj za vsakega posameznega obiskovalca, saj zaradi krize ljudje močno varčujejo tudi pri počitnicah oziroma letovanjih. Te postajajo krajše, pri izbiri je cena vse močnejši dejavnik. V zdraviliščih so pripravili izredno zanimive in cenovno ugodne programe za vse starosti obiskovalcev, od najmlajših do najstarejših, kopalcev in gostov, tako domačih kot tujih. Julijski podatki so večinoma spodbudni. Večina slovenskih naravnih zdravilišč je glede nočitev in obiska julija zabeležile podobne rezultate kot isti mesec v lanskem letu. Tudi poraba v gostinstvu in wellness ponudbi je dobra, celo večja kot lani julija. Več kot doslej pa bodo morala slovenska zdravilišča narediti za povečanje prodaje na tujih trgih, pri čemer računajo na odločnejše poteze države, ki bo morala več sredstev nameniti za promocijo in prepoznati potrebo po samostojni turistični organizaciji. Nagrado za pravilen odgovor na predzadnje Nagradno turistično vprašanje bo prejela Monika Jaklin, Rabelčja vas 23 f, Ptuj, ki je pravilno odgovorila, da je TD Polenšak staro 50 let. Danes sprašujemo, kateri po vrsti je letošnji festival Dnevi poezije in vina na Ptuju. Nagrada za pravilen odgovor je knjiga Sodobna zgodovina Ptuja v karikaturi in besedi (tretja petletka) avtorjev Aleša Gačni-ka in Borisa Miočinoviča, ki jo je založila družba Radio-Tednik Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova ulica 3, do 16. avgusta. skrbi za svojo družinsko hišo, staro 80 let. Dobitnica priznanja za poslovni prostor je Hedvika Podgoršek, Dežno pri Podlehniku 5, ki se odpravlja v zasluženi pokoj, svoje delo pa predaja sinu. Priznanje za najbolj urejeno kmetijo prejmeta Drago Vaupotič in Nevenka Pernat, Stanošina 27. Na kmetiji se ukvarjajo predvsem s svi-njerejo in poljedelstvom. Kot hobi pa vzrejajo tudi konje. Turizem je ena najpomembnejših in najperspektivnejših gospodarskih dejavnosti, ki se začne in konča v okolju ter se dogaja pri ljudeh, ki tam živi- jo. Naše podlehniško gričevje je lepo že samo po sebi, če pa za urejenost okolja skrbi toliko ljudi kot pri nas, je lahko samo še lepše. Vsi, ki živimo v tem okolju, se po svoje trudimo, da bi bilo naše okolje čim lepše, da bi živeli v zdravem in lepo urejenem okolju. Prav pa je, da na ljudi, ki izstopajo, tudi opozorimo in se jim na neki način zahvalimo za njihovo delo. Zdenka Golub Majšperk • Art Stays 2013 V Tovarni umetnosti Stojan Kneževic V Tovarni umetnosti v Majšperku so konec julija odprli razstavo akademskega slikarja Strojana Kneževiča. Priznanje za ohranjanje arhitekturne dediščine je letos prejela družina Maučič. Akademski slikar Stojan Kneževic je bil rojen leta 1979 v Slovenj Gradcu, po osnovni šoli, ki jo je obiskoval v Šoštanju, je nadaljeval šolanje na gimnaziji v Velenju, diplomiral pa na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Samostojne razstave je imel v galeriji MC Velenje, MKC Kranj in Galeriji Velenje in Xanax party, v Galeriji kulturnega doma Gornja Radgona in v Galeriji Šoštanj. Sodeloval je tudi na petih skupinskih razstavah. Med nagradami in priznanji je leta 2005 prejel tudi priznanje Akademije za likovno umetnost in oblikovanje iz Ljubljane, leta 2007 pa nagrado za posebne umetniške dosežke pri ALUO Ljubljana. Razstava 17 umetniških del Stojana Kneževiča Expose painting v različnih tehnikah, ki jo je odprl direktor podjetja AP Milan Vinkler, bo v Tovarni umetnosti v Majšperku na ogled še do 18. avgusta. -OM Foto: M. Ozmec Foto: ZG 18 Štajerski Odraslim prepovedano petek • 9. avgusta 2013 Glasbeni kotiček Zaklonišče prepeva itn Katrinas Goriško-ljubljanska ro-kerska naveza Zaklonišče prepeva v ogenj pošilja prvo skladbo s prihajajoče nove plošče. S priredbo pesmi I Wanna Live, ki so jo prepesnili v Hocu da živim, se tako poklanjajo kultnim newyorškim punk rockerjem Ramones. Kot kolaž posnetkov s koncerta bodo pesem čez dober mesec predstavili tudi v video obliki. fivRADIOPTUJ Otroška Oddala ZA MALE IN VELIKE vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj. Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Osojnikova cesta 3,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si. PETKOV VEČER Bodite nocoj 0 družbi oddaje ........ Z gtasbo do srca Z dO na radiu Ptuj z Marjanom Omenjena skladba je prva pokušina v ducatu novih, ki jih bo Zaklonišče prepeva zapeklo na prihajajoči plošči. V studiu na Metelkovi medtem končujejo snemanje preostalih skladb, pod katere so se podpisali Vanja Alič, Borja Bol-čina, Mitja Marussig in Peter Baroš. »Na albumu, ki bo izšel septembra, bo 13 skladb. Prav gotovo gre za avtorsko najbolj zrel album doslej, ki bo tudi tematsko nekoliko drugačen od predhodnih. Na plošči se bo znašla tudi skladba Samo da prode demokratija, ki navdih črpa prav iz vstajniškega gibanja,« je povedal vodja skupine Vanja Alič. Zakloniščarji so sicer po krajšem premoru v zadnjem času spet koncertno bolj dejavni, med drugim so nasto-I pili kot gostje Riblje Čorbe 'v ljubljanskih Križankah, na zaključku Majskih iger in na festivalu Suoni nella notte v mestecu Cerreto Guidi v To-skani. www.radio-tadnik.si Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 1. SEXSPLOSION - LA FIESTA LOKA Krokodilčki I 3. MANCA SPIK - NI SKRBI - A BOS MALO MOJ 1 - MARS IN VENERA 6. MASA - POLETELA SVA 7. ALEX VOLASKO - TAM NA OBALI 8. ALENKA GODEC - VSE JE LJUBEZEN 9. DARJA ŠVAJGER - NEKAJ KAR NE MINE 10. MARKO VOZELJ - NORA NOČ JE PREDNAMA. Glasujem za pesem: Moj predlog za Desetico: Ime in priimek:. Tel:_ Davčna: Glasovnico poštljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj Foto: arhiv managementa Dekleta iz skupine Katrinas so poznana po dobri in kakovostni glasbi, ki jo ustvarjata Rok Golob in Katarina Habe. V singlu Hoču da živim Zaklonišče prepeva na svoj način dokazujejo, da jim kljub nedavnemu izletu v akustične vode udarno drgnjenje kitarskih strun še vedno več kot leži. Ponovno pa se seveda niso izognili ironiji, ki je od samega začetka ena od njihovih značilnosti. Ker se večina članov benda približuje štiridesetemu letu, eden pa je že presegel to magično mejo, tokrat »tožijo« nad leti, ki vse bolj pritiskajo na njihova pleča, tako da se »težko stlačijo v avto in še težje izstopajo iz njega«. Prav tako pod kapo skrivajo sive lase, v trgovini pa jih, začuda, že naslavljajo z »gospod«. A optimizma jim seveda ne zmanjka, saj Filmski kotiček Očiščenje Vsebina: Leta 2022 je v ZDA enkrat na leto dovoljen vsak zločin brez kakršnihkoli pravnih posledic. Vlada ga je uvedla kot nekakšen psihološki ventil, da ljudje lahko sprostijo med letom nakopičeno jezo in jo izživijo na objektih svojega sovraštva. Teh 12 ur noči (od 19h do 7h) imenujejo Očiščenje. V filmu spremljamo priprave Sandinovih, razmeroma premožne družine, ki spada v zgornji srednji razred, na to usodno noč. Mož James, sicer prodajalec varnostnih sistemov, bo tako prvič preizkusil svoj novi izdelek, ki hišo spremeni v trdnjavo ... Če primerjamo obnašanje šimpanzov, s katerimi si ljudje delimo največ DNA, kar 99 %, The Purge Igrajo: Lena Headey, Ethan Hawke, Max Burkholder, Adelaide Kane, Rhys Wakefield Režija: James DeMonaco Scenarij: James DeMonaco Žanr: grozljivka Dolžina: 85 minut Leto: 2013 Država: ZDA v refrenu zatrjujejo, da se kljub vsemu ne dajo. Katrinas in V ritmu sanj Tudi Sanja, Katarina in Neža iz zasedbe Katrinas so pred kratkim predstavile novo pesem, naslovljeno V ritmu sanj. Že ob predstavitvi skladbe so dekleta obljubila, da bo konec julija dokončan videospot. Glavni 'krivec' za izdelek je kar Rok Golob, ki se zadnje čase preizkuša v režiserski vlogi in tako je to že tretji video, ki ga je posnel za Katrinas. Seveda pa še naprej ostaja tudi njihov avtor glasbe. Dekleta so z Roko- vim delom zelo zadovoljna, saj zna ujeti pravo energijo in ima pravo oko za lepe kadre. Katrinas so si v času postprodukci-je videospota vzele zasluženi dopust, zdaj pa že nadaljujejo serijo nastopov in se veselijo delovnega tempa. Nastopile so kot gostje številnih poletnih festivalov, največkrat jih slišimo skupaj z Big bendom Vox. Materinstvo jih pri tem niti najmanj ne ovira, saj svoj prikupen naraščaj večkrat vzamejo kar s sabo na nastope. »Brez podpore naših družin seveda to ne bi bilo mogoče in smo jim zelo hvaležne. Vedno nas spremlja nekdo od bližnjih, da v času nastopa popazi na dojenčke.« MZ vidimo, da se v smislu obnašanja posameznika v skupnosti, prav nič ne razlikujemo od njih. Tako kot oni je tudi človek v svojem bistvu leno bitje, nagnjeno k življenju na tuj račun. Vodita nas sebičnost in pretiran občutek za individualnost, dobrodelna dejanja pa v svojem globokem osebnem pomenu niso prav nič altruistična, prej obratno. Človek je svoji kratki zgodovini razvil le obliko civilizacijskega darvinizma. Pravo in sodni sistem obstajata zato, da se človek lepše obnaša, a ne zato, ker se mu to zdi prav, ampak zato, ker se boji posledic. Če ve, da posledic ni, bo mirno opustošil vse in vsakogar. Ravno na to noto igra film Očiščenje, ki jasno pokaže, da bodo bogati in premožni storili vse, in to čisto zares VSE, da obdržijo svoj status quo. Sočutje in solidarnost so jim še bolj tuji kot povprečnemu človeku in da bi obdržali svoj položaj v družbi, nimajo pomislekov ob niti še tako zavrženem dejanju. Toda ker je bogatih le peščica, recimo tisti znani en odstotek, je organizirana religija krasen način umirjanja revnejših. V tem pogledu je Marxova izjava, da je religija opij za ljudstvo, kristalno jasna, vpletenost religij v najvišje družbene kroge pa povsem logična. Film Očiščenje je zato s svojo kot britev ostro idejo velika kritika razredne družbe, ki jasno pokaže, da je sočutje recept za samomor in zatorej drugačna oblika družbe ni mogoča. Čeprav gre za poceni žanrsko grozljivko, pa s svojo ostro kritiko postreže z nepričakovanim vsebinskim presežkom, zato je kar malce škoda, da avtorji sporočilnosti te ideje niso namenili večje pozornosti, ampak so se zadovoljili z navadnim žanr-skim avtopilotom. Vseeno je zasnova filma ves čas tako prisotna, da filmu zlahka oprostimo tudi nekoliko neposrečeno režijo (ročna kamera očitno še ni odšla na smetišče zgodovine) in okorno montažo, manj dodelana izpo- stava ideje pa je hkrati slabost in prednost filma, saj gledalca sili k razmišljanju o implikacijah nekaznovanih zločinov. Ker je film stal le tri milijone dolarjev, trenutno pa jih je zaslužil že 80, je nadaljevanje seveda že v delu. Glede na zgod-bovno predlogo, ki jo lahko avtorji ob mirnem menjavanju igralcev in prizorišč ponavljajo do nezavesti, bomo najbrž dobili novo franšizo grozljivk, ki bo vsaj za nekaj let nadomestila upehano Paranormalno in pokojno Žago, vprašanje je le, ali si bodo v prihodnjih filmih upali še bolj poudariti prevratne filozofske elemente ali pa se bodo raje s klišeji žanra predali zvoku dolarjev, ki jih bodo služili. Sodeč po zgodovini ho-livudskega filma se bo najbrž zgodilo slednje. Matej Frece ' vL, J OVEN (21.3. - 20.4.) Popaziti boste morali pri skupinskih opravilih. Dejstvo je, da vam bodo drugi ljudje ogledalo. Sodelovanje bo nekaj, kjer se boste pilili in spoznali svojo pravo pot. Poslovni uspehi se bodo stopnjevali in nekaj previdnosti ne bo odveč za tiste, ki so rojeni marca. V ljubezni bo barka mirno plula. 80 BIK / (21.4. - 20.5.) * Označevalo vas bo delo in delavne obveznosti. Popaziti boste morali, da bodo vaše misli svetle. Zdi se, da prihaja za vas obdobje povečane romantike, skladnosti in potrebe po harmoniji. Zvezdni utrinki bodo vir navdiha in imeli boste svojo muzo. Koristne učinke bo imelo gibanje. mi DVOJČKA (21.5. - 20.6.) Sprejeti boste morali dodatno odgovornost. Spremljal vas bo notranji nemir. Glede na to, da je avgust poletni mesec, bi bilo modro, da se odpravite na krajši oddih. Privlačile vas bodo vse tiste dejavnosti, ki nekoliko odstopajo. Pred vami je teden, ko boste znali reči bobu bob. RAK ' (21.6. - 22.7.) Mlada Luna vam bo podarila ogromno notranje moči in volje. Jasno je, da boste tako lažje kos zastavljenim nalogam. Službene obveznosti bodo prinašale odločnost. Vsekakor bo modro, da boste prisluhnili glasu svojega srca. Ljubezenska sreča se nasmiha najpo-gumnejšim. m P LEV (23.7. - 22.8.) Pozitivne učinke boste doživeli doma in v okrilju svojega doma. Po zvezdnih namigih bo pred vami mnogo prijetnosti v ljubezni. Dejstvo je, da bo pogovor tisti, ki bo prinesel neko blagostanje. Zadeve se bodo obrnile v vašo korist. Resnica pa je, da ne boste smeli « DEVICA $ (23.8. - 22.9.) Vaša zaupnica in učiteljica bo narava. Po temeljiti analizi boste ugotovil, da ste na pravi poti. Na delovnem mestu se bo treba prilagajati in enkrat vam bo to bolj in drugič manj uspelo. Ugoden čas je za finance. Prav možno je, da se boste odpravili po nakupih. Iz majhnega raste veliko. petek • 9. avgusta 2013 Za kratek čas Štajerski 19 SESTAVIL EDI KLASINC DOLGA DOBA POT NAVKREBER OLGA SILOVŠEK ITALIJANSKI KRAVJI SIR DRAG KAMEN DEL ŽITNEGA ZRNA MODEL VOLKSWAGNA NAPLAČILO, NADAVEK CESKI EKONOMIST iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PTUJSKA OBLIKOVALKA VELIČKOVIČ LJUDSKO IME ZA VRTNICO SNEŽNA DESKA GORLJIV PLIN OSEBA IZ .TV DOBER DAN« KRSTNIK ŽIVLJENSKO PRAVILO OBDELAN LES ZA PODPORJE V RUDNIKU GIBI TELESA RASTLINA BEDENICA VSTAVITEV BOMBAŽNA TKANINA RADO LENČEK EGIPČANSKO BOŽANSTVO VEZALKA TRTE TURČIJA NATAKNITEV ANČKA REKA SKOZI MENGES iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii JEDILNI LIST, MENU JEMANJE ČASTI ALI UGLEDA NAMIZNO PREGRINJALO PRIPADNIK APAČEV PERUJSKA DENARNA ENOTA MESAR V KLAVNICI SIRINA, SIRJAVA iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PREBIVALEC RUSIJE ZMOGLJIVOST, ZMOŽNOST IGRALKA RINA GRŠKA MUZA RUDI TROJNER TATJANA AVERINA ROMUNSKA TEKAČICA RUICU AMERISKA ZVEZNA DRŽAVA PREDMET ZA OBTEŽITEV NAS GINEKOLOG (IZTOK) IZ BESEDE TAČKA MEDDRŽAVNA ZVEZA HOTEL V ROGAŠKI SLATINI UGANKARSKI SLOVARČEK: BRA = italijanski kravji sir, INTI = perujska denarna enota, KOVNO = drugo največje mesto v Litvi, SIK = češki ekonomist (Ota), TAKAC = slovenski ginekolog (Iztok), TRJACE = grobo platno, trjaše, VARIČELA = otroška bolezen, norice, VERMONT = ameriška zvezna država z glavnim mestom Montpelier, ZENKOVIČ = slovenski nogometaš (Emin). ■babs 'ejueiue 'oe^ei 'zajn 'JUOLU -j9a 'eimo '01013 'en 'lepuapd 'jjs 'oe^as 'um 'ged\/ '}Jd 'efej^seg 'maiu 'elu^ezaa 'eey '~|y 'espjeu 'uujuu 'eqjesai '§oqusj>i 'pjoqAous 'ojAo^uaz 'sejsn 'epunj '}ea|o 'ouao>i :ouabjopoa '3>1NVZId>1 31 A31IS3d liCRADIOPTUJ 89,8-98,2-104,3 SOBOTA, 10. avgust: 5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole Jukič). 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice). NEDELJA, 11. avgust: 5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Skrlec), 12.30 Komentar tedna (pon.). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice). PONEDELJEK, 12. avgust: 5.00 STAJERSKA BUDILKA 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Na-povednik tedenskih dogodkov. 13.10 Sport. 14.15 Melodija dneva. 13.45 Aktualno v Podravju. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Z glasbo v ponedeljkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Ju-kič)20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). TOREK, 13. avgust: 5.00 STAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NA- SVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 V živo. 19.10 Z glasbo v torkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič) 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). SREDA, 14. avgust: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Z glasbo v sredin večer 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 Večer na Radiu Ptuj: Modne čvekarije (ponovitev) in Pogovor ob kavi (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). ČETRTEK, 15. avgust: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 17.30 POROČILA. 18.00 Glasba in zanimivosti. 19.10 Z glasbo v četrtkov večer: Te domače viže (ponovitev) 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič). 20.00 OR-FEJČEK. 24.00 Skupni nočni pro- gram (Radio Murski val). PETEK, 16. avgust: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 12.00 Sredi dneva: Napove-dnik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Z glasbo v petkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 Skupni nočni program. (Radio Murski val. Vrtičkarije na Radiu Ptuj. Vsako sredo med 18. in 19. uro, ponovitev v nedeljo po 10. uri. TEHTNICA ctr- (23.9. - 23.10.) Vaši zastavljeni cilji se bodo nekoliko spremenili. Na morebitne probleme boste morali pogledati iz drugega zornega kota. Pred vami je čas, ko se bodo zadeve obračale v vašo korist. Močno bo izstopala resnost in povečana odgovornost. Fizična energija vam bo nekoliko nihala. škorpijonom strelec fi^- (24.10. - 22.11.) \ Y (23.11. - 21.12.) Poglobili se boste v svet skrivnosti. Jasno je, da se bodo zadeve zasukale v vašo korist. Pomembno bo, da se odločno soočite s tistim, kar ste odlašali. Blizu vam bodo znanja iz duhovnosti in ezoteričnih zakonitosti. Ne smete spregledati smerokazov in morebitnih opozoril. KOZOROG (H. l2. - IO. l.) Sledili boste osebni legendi. Prijateljevi namigi vam bodo okrepili zaupanje. Čas bo namenjen odkrivanju novih obzorij in priložnosti. V ljubezni vas bo spremljala magnetična energija in tako se bodo stvari uredile v vašo korist. Tisto, česar ne boste moglipoveda-ti na glas, si zapišite. VODNAR (Il. l. -18.2.) Obdobje bo prineslo mnogo resnosti, skladnosti in doslednosti na delovnem mestu. Vrhove usode boste osvajali na počasen in temeljit način. Podlaga bo skalnata in morebitne ovire bodo šola prihodnosti. Sreča v ljubezni se bo lesketala na prijeten in romantičen način. Sprostite se! Odprle se vam bodo nove poti in priložnosti. Toda vseeno boste morali biti nekoliko previdnejši in se zadev lotili iz prave strani. Resnica bo, da dogodkov ne boste smeli prehitevati. Prosti čas bo priložnost za sprostitev. V tem tednu boste močno povezani s tujino! RIBI (19.2. - 20.3.) Zapluli boste po nekoliko mirnejšem morju. Zadeve se bodo postopoma uredile v vašo korist. Spremljala vas bo notranja moč. Čas bo ugoden, da boste naredili zaključke. Kajti tako se vam odpirajo nova obzorja resnice. Pričakovati je premik v pogledu večje vsote denarja! 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 9. avgusta 2013 Piše: Mateja Toplak • Dobrodošli v Latviji (5.) Pesem in cvetje Pesem združuje ljudi. Prijetne melodije lahko vzpostavijo nek poseben odnos, povezanost oziroma kar pripadnost neki skupnosti. Ker so Latvijci precej domoljubni, izražajo svoja občutenja tudi s pesmimi, ki večinoma govorijo o naravi, ljudeh in seveda domovini. Vsak prost poletni večer tako prepletejo s petjem, ob opazovanju iskric v očeh pa sem končno razumela, da ljudje tukaj niso hladni in zadržan, kot se mi je zdelo na začetku, temveč le drugačni. Potrebujejo več časa, da te sprejmejo, a tega jim ne gre nikakor zameriti, saj ko te enkrat vzamejo za svojega, naveza traja za vedno. Že nekaj tednov pred priho- dom v Latvijo, ko sem pregledovala koledar, da bi si označila proste dneve (saj vendar nisem prišla sem samo delat, kajne?), je mojo pozornost pritegnil prost dan 24. junija, imenovan Jani oziroma bolj znan pod imenom Midsummer fest. To je državni praznik, ki se praznuje po celotni Latviji in v nekaterih sosednjih državah. Praznovanje temelji predvsem na petju, plesu in venčkih iz cvetja, ki krasijo glave dekletom in ženam (tudi moški si na glavo nadenejo vence, a so ti spleteni samo iz hrastovih listov). Obstaja ogromno, ampak res ogromno pesmi na to temo, zato je bilo te dneve po radiu, v mestu in na ulici slišati le: »Janis, Ligva, la la la.« V sodobnem času so majhne hrastove vejice z listjem pritrjene tudi na avtomobile, zato je praznični duh prisoten na Foto: Mateja Toplak Praznovanje bazira predvsem na petju, plesu in venčkih iz cvetja, ki krasijo glave dekletom in ženam. Foto: Mateja Toplak Foto: Mateja Toplak V sodobnem času so majhne hrastove vejice z V delavnici sem se naučila splesti venček za na listjem pritrjene tudi na avtomobile. glavo, ki sem ga nosila vse do jutra. Foto: Mateja Toplak Seveda je praznovanje tudi komercialno obarvano, zato je moč kupiti ogromno spominkov na to temo. vsakem koraku. Največ ljudi praznuje na podeželju, zato je bilo mesto zelo prazno in tako sem sprejela pravilno odločitev za praznovanje najdaljše noči na obrobju mesta. Ker sem želela preživeti te dni čim bolj tradicionalno, sem na glavi nosila tudi venček iz rož, ki sem jih nabrala na travniku. Košara, polna dobrot, obkrožena s prijatelji, ob zvokih latvijskih tradicionalnih pesmi, sem preživela čudovit prvi Janis fest. Na moje veliko presenečenje sem celo prepoznala dve pesmi (mislim, da ruskega izvora), ki mi jih je oče nekoč igral na kitaro, tako da sem končno poznala besedilo in tako prvič prepevala skupaj z latvijskimi prijatelji. Poletne noči so zelo svetle, zato se lahko Latvijci naužijejo sonca, ki ga primanjkuje v zimskih mesecih (verjetno ravno zaradi tega praznujejo najdaljšo noč v letu tako na veliko). Obstaja desetine in stotine različnih prepričanj in tradicij o tem, kaj bi bilo treba storiti z venčki, ki smo jih nosili ob tem dnevu. Jaz sem svojega, po njihovih navodilih seveda, zalučala na drevo. Ne vem sicer natančno, kaj mi bo to prineslo, upam pa, da nisem izzivala usode ali napovedala datuma svoje poroke. Čez vikend sem obiskala tudi mesto Madona, kjer sem preživela miren vikend v majhni koči sredi gozda. Latvijci so narod, ki obožuje naravo, zato je bilo nabiranje zelišč in rož, ki jih bodo uporabili za čaje in razne tinkture, ta vikend v ospredju. Ne morem verjeti, kaj vse se lahko uporabi za zeliščni čaj, tudi rastline, na katere ne bi nikoli pomislila. Tudi savna tukaj je nekaj posebnega. Vsa zelišča, ki smo jih nabrali čez dan, smo uporabili za čaj, zeliščni piling za telo in savno. Najprej se je treba s šopi zelišč dodobra »potolči« po telesu, potem uporabiti zeliščni piling, se okopati v bližnjem ribniku in ponoviti postopek. Koža postane mehka in dišeča, zato bom takšno savno z veseljem še kdaj ponovila. Ker sem domov (do Rige) potovala z avtom, smo se kar nekajkrat ustavili, saj so mi želeli pokazati vse lepote, ki jih Latvija premore. Bilo je več kot uspešno. Ustavili smo se ob prekrasnem jezeru, skočili vanj, se najedli sladoleda in sadja do onemoglosti, kar ni bilo najbolj pametno, tam smo se kmalu ustavili pri sodelav-čevih starših, ki živijo v mestu Ogre. Majhno stanovanje, v katerem gospod in gospa živita, kar prekipeva od topline in dobre energije. Seveda nas je čakala cela pojedina (verjetno mislijo, da ne jem dovolj, ker živim daleč od doma), in čeprav gospa ne govori slovenskega jezika, lahko rečem, da sva se odlično razumeli. Dan se je končal z ogledom albuma družinskih fotografij in takoj sem se počutila kot doma. Moja mami verjetno ravno sedaj kaže moje fotografije vsem, ki jih vsaj malo zanima, kje sem in kaj počnem. Nadaljevanje prihodnjič Prireditvenik Petek, 9. avgust 18:00 Ormož, park: O.FA.K Športno doživetje v parku, Capoeira z Vojkom Stolnikom 18:00 Zavrč, Goričak, kulturna dvorana: 17. občinski praznik Zavrč, društveni večer 19:00 Juršinci, pod šotorom: 19. občinski praznik, Noč pod topoli - veselica z ansamblom Donačka 20:30 Slovenska Bistrica, grad: Večeri pod grajsko lipo, Bistričan Slavc Kovačič s prijatelji 21:00 Ormož, grajsko dvorišče: O.F.A.K. festival My house my Castle, House party; KOŠ 21:00 Ptuj, dvorišče gradu: Kino brez stropa, Medtem ko si spala, ob 23.00 Tabu 21:00 Ptuj, Slovenski trg: 6. TerasaFest Kluba ptujskih študentov, koncert Leni Kravac Sobota, 10. avgust 9:00 Ormož, grajsko dvorišče: O.FA.K. koncert Edo Maajka in Klemen Klemen, KOŠ 9:00 Ptuj, Mestni trg: pohod na najvišji vrh MO Ptuj, Dolgi kamen v Grajenščaku 10:00 Ormož, pred Holermus centrom: sejem rabljenih oblačil in predstavitev poletne HIP HOP šole, MCO 10:00 Sakušak, Puhov muzej: srečanje članov Društva rojaka Janeza Puha, vožnja s starodobnimi vozili 16:00 Ptuj, pred kavarno KPŠ: 6. Terasafest KPŠ, NE-gledališka delavnica 17:00 Juršinci, sejna soba: 19. občinski praznik, slavnostna seja občinskega sveta; ob 18.00 osrednja občinska proslava, ob 19.00 Noč pod topoli, veselica z ansamblom Okrogli muzikantje 18:00 Zavrč, Goričak, kulturna dvorana: 17. občinski praznik Zavrč, osrednja slovesnost, učenci OŠ 21:00 Lenart, Dom kulture: Kabaret za tuje turiste z Juretom Ivanušičem in glasbeniki Nedelja, 11. avgust 9:00 Cerkvenjak, Vanetina, posestvo Alojzije Kurnik: otvoritev spominske table o herojski akciji ameriškega zavezniškega letala 9:00 Slovenska Bistrica, grad: Večeri pod grajsko lipo, Bistriški glasbeni nadobudneži in drugi mladi talenti 10:00 Juršinci: 19. občinski praznik, farno žegnanje pri sv. Lovrencu, odprtje vinoteke v kulturnem centru 10:00 Ptujska Gora, Bazilika Marije Zavetnice: metropolitansko srečanje bolnikov, praznovanje Marijinega praznika, molitvena ura, maša z MPZ iz Nove cerkve, bolniško maziljenje p. Toni Brinjovc 15:00 Cerkvenjak, pri Johanezovi trti: postavitev klopotca, Društvo vinogradnikov in občina 18:00 Zavrč, Goričak, kulturna dvorana: 17. občinski praznik Zavrč, koncert ljudskih pevk Čez haloške griče naj pesem doni, KUD Maksa Furjana 20:00 Kog, farna cerkev: Dnevi turizma 2013, koncert Kvintet Horvat iz kraja Mali Mihaljevec pri Čakovcu Mestni kino Ptuj Festival Kino brez stropa: petek, 9. avgust, dvorišče gradu, ob 21.00 Medtem ko si spala, ob 23.00 Tabu; sobota, 10. avgust, Mestni kino Ptuj, ob 10.00 Kino vrtiček, Bonobo Beni; 21.00 dvorišče gradu Holy motors, ob 23.00 Kozmopolis; nedelja, 11. avgust, dvorišče gradu, 21.00 zatvoritev, Klip. Program TV Ptuj Sobota ob 21.00, nedelja ob 10.00: Razglasitev Kmetije leta 2013; Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku MO Ptuj; Podelitev priznanj in plaket; Častna občanka MO Ptuj Marija Hernja Masten; Mednarodni festival sodobnih umetnosti ART STAYS 2013; 5. glasbeni festival Arsana; Koncerti v presežkih: Perpetuum Jazzile, Zvok Afrike in Klapa Maslina; Tradicionalni turnir v balinanju; 21. ptujska Rancarija; Ribiško tekmovanje veteranov vojne za Slovenijo; 19. mednarodno srečanje motoristov; Ultramaratonski kolesar obiskal ptujsko občino; Rimski tabor pri 1. Mitreju; Ptujska noč zvabila na ulice tisoče obiskovalcev. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša pon. PTUJSKA TELEVIZIJA petek g g 3:00 Dnevnik TV Maribor -pon 9:25 Kuhinjica - pon. 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Mooro- pon. 12:00 Povabilo na kavo - pon. 14:35 Lokacija Slovenija - pon. 15:35 Kuhinjica 17:00 Povabilo na kavo - pon. 17:25 Glasbeni predah 18:00 Predstavitev plavalnega kluba Terme Ptuj - pon. 19:30 Glasbena 8 (slovenska lestvica) 3. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Indija v očeh Evropejca - pon. 20:50 Cista umetnost-2Z. oddaja-21:10 Motoscena -17. oddaja - pon. 21:30 Fi m Campus - Orfej - pon 21:40 Fi m Campus - Babica - pon. 21:50 Fi m Campus - Stanovanje št. 4 - pon. 22:00 Regi TV Gorišnica - pon. Sobota 10.8. 1:00 Ptujska kronika - pon. 0:25 Modro - pon. 1:30 Zemlja In ml-18. oddaja-pon. 2:00 Ptujska kronika 2:20 Povabilo na kavo - pon. 3:00 Pregled tedna 3:25 Koncert Los Faycanes - pon. 5:30 Kuhinjica - pon. 5:55 Glasbeni predah 6:00 Ptujska Kronika - pon. 7:30 Glasbena 8 (tuja lestvica) - 3. oddaja 8:00 Ptujska kronika - pon. 20 Cisfa umetnost - 22. oddaja - pon. pon. ina PROGRAMSKA SHEMA PeTV Nedelja 11.8. 9:00 Ptujska kronika - pon. 9:20 Kuhinjica 11:00 Cista umetnost - 22. oddaja - pon. 13:00 Pregled tedna - pon. 13:30 Zemlja in mi -17. oddaja ■, 13:55 Predstavitev plavalnega Mul Terme Ptuj,- non. 15:00 Gostilna »Tr Francet« - 41. oddaja 16:00 Koncert Tamburašev Gorišnica 2012 - pon. 18:00 Ptujska kronika - pon. 18:20 Povabilo na kavo - pon. 19:30 Glasbena 8 (slovenska lestvica) - 3. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Povabilo na kavo - pon. 20:45 Predstavitev plavalnega kluba Terme Ptuj -bon. :00 Motoscena-17. oddaja-pon. - jijji—--- - - 21:20 Cista umetnost - 22. oddaja - pon. 21:40 FIlm od b Izu - Rutina - pon. 21:45 Film od b izu - Polovica mene - pon. 21:50 Film od b izu - Ustvarjalna blokada - 12 9:00 Dnevnik TV Maribor -pon. 9:20 Kuhinjica - pon. 9:45 Modro - pon. 10:45 Pregled tedna - pon. 15:00 Pomurski tednik 15:40 Kuhinjica 16:55 Povabilo na kavo - pon. ....."iled tedna - pon. 18:00 Moc glasbe nas združuje - 4. del. ■ 19:00 Predstavitev plavalnega kluba Terme pon. •tuj - pon. 40 Film Campus - Sladic ne maram preveč 19:15 Učinkov ta prenova javne razsvetljave v 45 Pregled tedna - non. .. Mestni občim Ptuj- pon.. )5 Glasbeni predah ■MtBlgiflM __________________ij- pon. 19:30 Glasbena 8 (tuja lestvica)- 3. oddaja -pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Povabilo na kavo - pon. 1 Cist------------ JJ 9:30 Dežela dolgega belega oblaka - p !0:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Povabilo na kavo - pon. „-„, ---„„...,,. Zemlja in mi -18. oddaja - pon. 20:55 Cista umetnost 22. oddaja ,ilm Campus - Moderno dekle - non. 21=15 Film od blizu - Polovica mene 25 Film Campus - Svoboden kot kokoš - pon&20 Film od blizu Ustvarjalna blokada - pon. . J5 Film Campus - Kosmata ljubezen - pon. 0 Motoscena -17 oddaja - pon. 21:45 Film Campus-Orfej-pon. 21=50 Glasbeni nredah 21:55 Glasbeni predah 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. pon. - pon. PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com ROLETE, SENČILA ABA IPTUJI PVC OKNA, VRATA Smer Grajena > Roletarstvo ABA Štuki 26a Gsm 041 716 251 petek • 9. avgusta 2013 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 Po lanski uspešno zaključeni akciji, v kateri smo iskali naj medicinsko sestro/medicinskega tehnika, smo se letos ponovno odločili pripraviti akcijo poletja, le da bomo tokrat izbirali NAJ PRODAJALKO/ ^LUU \ Trn i i V vsaki številki Štajerskega tednika bomo objavljali kupončke z datumi veljavnosti glasovanja, ki jih pošljete v predvidenem roku na dopisnici na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, D. O. O., Osojnikova c. 3, 2250 Ptuj. Sproti bomo preštevali kupončke in vas obveščali o vrstnem redu vaše najljubše prodajalke/prodajalca. Akcija poteka od 05.07. do 13. 9. 2013. Zmagovalec/-ka bo prejel/-a nagrado, ki jo poklanja ŠPORTNI CENTER POHORJE, ki bo zmagovalcu podaril VIKEND PAKET za dve osebi POHORSKA PRAVLJICA, prav tako pa bomo v sodelovanju s Športnim centrom Pohorje nagradili enega izmed vas, ki boste glasovali s poslanimi kupončki. Srečnemu izžrebancu bodo podarili paket Z DRUŽINO NA POHORJE. GLASOVALNI KUPON NAJ PRODAJALKA/ PRODAJALEC 2013 POHORJEH RESORT www.pohorje.org 1 Glasujem za: Naziv In naslov trgovine:. Ime In priimek glasovalca: Naslov: Telefonska številka: Glasovalni kupon pošljite aH prinesite na naslov: Radio-reanik, d.o.o., Osojnikova cesta 3,2250 Ptuj Paket POHORSKA PRAVLJICA vključuje (za dve osebi): Pohorska dobrodošlica „„„,„..„,, Namestitev v superior sobi 3 x polpenzion 1 x dnevno vstop v spa ali wellness Neomejen vstop v fitness center Arena 2 x povratna vožnja z gondolo Izposoja pohodnih palic 1 x celodnevna izposoja koles Zemljevid po Energijski poti Internetno povezavo v sobi in v hotelu Parkirišče Turistična taksaTuristična taksa se plača v recepciji. Paket Z DRUŽINO NA POHORJE vključuje (2 odrasli osebi in 2 otroka do12 let): Vstop v Spa center Bolfenk odrasli Vstop v Spa center Bolfenk otroci Povratno vožnjo z gondolo odrasli Povratno vožnjo z gondolo otroci Kosilo hotel Bolfenk odrasli Kosilo hotel Bolfenk otroci Pohorska omleta v hotelu Arena Vožnja s Pohorjetom odrasli Vožnja s Pohorjetom otroci ™foh.j,.o,8 Dodatno pa smo pripravili tudi še tolažilne nagrade za srečne izžrebance, ki boste glasovali. PTUJ biolbffljle Cuif > ost i I llîï mi ¿e____ a ^BrfSilMtf ian --oc tem se p t fjgj Catering JquCRAy] «o-Kuit blink ADERMA RADIOM) DNIKI Objavljamo trenutni vrstni red | prejetih glasov. >rvih 18po številu ANDREJ KMETEC - KMEČKI MLIN KOROŠEC ZABOVCI IRENA FUREK - MARKET ŽIVILA ŽETALE DARINKA MURŠEC - JAGER TRNOVSKA VAS BRANKO ŽIBRAT - POMLAD GEREČJA VAS NINA VINDIŠ - MERCATOR VIDEM MATEJ KOVAČEC - JAGER GORIŠNICA ZVEZDANA HORVAT - SPAR RABELČJA VAS TOMAS FLORJANIČ - HIPERMARKET MERCATOR PTUJ IRENA HORVAT - MERCATOR HAJDINA ADA FEKONJA - JAGER TRNOVSKA VAS SONJA PAL - MERCATOR SUPER MESTO PTUJ MARJETKA TRANČAR KOKOT - TUŠ HALOŽANKA ZAVRČ SIMONA LAMPRET - JAGER MAJŠPERK TAMARA PUČKO - MASS QLANDIA METKA KOZEL - MARKET ŽERAK VIDEM JANJA NAHBERGER - HOFER PTUJ MATEJKA KUHAR - MERCATOR SUPERMESTO PTUJ SONJA HAMERŠAK - EKSTRA TUŠ PTUJ 22 Štajerski1TEDNIK Poslovna in druga sporočila torek • 6. avgusta 2013 g /9 Televizija Skupnih Internih Programov AUDI ALLROAD 2.5TDI QUATTRO AUDI M AVANT 2.0 TDI BMW 318 d TOURING DIESEL BMW 520 d F10 NOV MODEL CITROEN C41.616V NA PUN CITROEN C4 PICASS01.6 HD CITROEN C51.6 DIESEL HDI FORD C-MAX 1.6 DIESEL TDCIGHIA FORD MONDEO 2.0 DIESEL TITAN. OPEL ASTRA 1.7 CDTI DIESEL OPEL ASTRA GTC 1.616V OPEL ASTPA KARAVAN 1.7 CDTI OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 CDU RENAULT CLI01.5DCI DIESEL RENAULT ESPACE DCI DIESEL RENAULT MEGANE 1.5 DO RENAULT SCENIC 1.5 DCI LETNIK CENAc OPR. 2004 6.990,00 4X4, SLO, VSA OPREMA KOV. SIVA 2010 15.390,00 KLIMA, 1.LAST. BISERNO BELA 2004 5.490,00 AVT.KUMA, 17 COL KOV. MODRA 2011 31.990,00 VSA OPREMA KOV. MODRA 2008 6.090,00 KLIMA,SLOJ.LAST. KOV.SIVA 2009 9.990,00 1 .LASTNIK, VSA OPREMA BISERNO BELA 2011 11.990,00 1 .LAST., NAVIG. KOV. ČRNA 2009 9.990,00 1.LAST., NAVIG. KOV. SIVA 2009 9.990,00 AVT.KUMA, NAVIG. KOV. ČRNA 2009 7.290,00 KLIMA, 1.LAST. KOV. SIVA 2008 6.790,00 COSMO KOV. ČRNA 2007 5.690,00 1. LAST, KLIMA KOV. ZLATA 2011 13.990,00 VSA OPREMA BISERNO BELA 2002 1.990,00 KLIMA, SLO KOV. SREBRNA 2004 3.490,00 KLIMA, VEUKI SERVIS KOV. SIVA 2008 5.990,00 1.LAST, SLO KOV. SREBRNA 2008 6.490,00 KLIMA, SLO KOV. ZLATA na: www.topavtomobili.si Vso zalogo vozil najdete GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Cen^ Oprema Barva peugeot umuzina 4071.6 hdi conf. pack 2007 6.990,00« serv. knjiga kov. bordo skoqa combi fabia 1.9 sdi comfort 2001 2.990,00! prvi last. kov. zlata fiat dobl01.9 multuet sv maxi sx 2009 6.500,00« prvimst. bela renault cli01.216v elan 2007 5.350,00! prvilast. kov. bordo ford fusion 1.616v comfort 2008 5.490,00! prvilast. kov. siva opel cosmo astra 1.816v1win top 2007 8.400,00! serv. knjiga kov. sv. modra citroen selection c4 picas501.6vtigrand 2011 12.700,00! serv. knjiga bela seat ibiza1.4 mpi stella 2002 2.150,00! kuma kov. modra chevrolet cruze 1.616v ls 2009 6.900,00! prvi last. kov. siva renaultgrandespace2.0 dci initiale paris 2008 10.900,00! serv. knjiga kov. srebrna mercedes- benz cabrio 320 clk avantgarde 2003 10.900,00! usnje kov. srebrna chevrolet kalos 1.2 direct 2006 2.990,00! kuma k0v.sv. zelena nissan comfort almeratino1.816v 2001 2.490,00! kuma kov. sv. zelena fiat multipla 1.616v sx 100 1999 1.650,00! kuma kov. zlata renault espace 2.2 dci privilege 2006 5.290,00! serv. knjiga kov. srebrna micr0carmc1 2004 4.300,00! brez izpita kov. sv. modra peugeot 3071.616v d-sign 2007 5.990,00! prvilast. kov. srebrna aixam 400sl evolution 1998 2.500,00! brez izpita kov. bordo peugeot 4071.6 hdi confort limu. 2007 6.950,00! prvi last. kov. Črna opel astra 1.416v n-j0v 2005 4.800,00! serv. knjiga kov. srebrna PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. I LI RI KA Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si GOTOVINSKA POSOJILA Mediafin pro d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana Maribor tel.: 041/830 065 02/252 41 88 Delovni čas: od 8.00 do 16.00 REALIZACIJA TAKOJ!! 00:00 Video strani 08:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Fol kart v Lenartu 11:30 Utrip iz Ormoža 12:30 Polka in Majolka 13:30 Ujemi sanje 15:00 Video strani 17:50 Koncert Adlja Smolarja 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Utrip Iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja 23:00 Video strani 00:00 Video strani e igre v Bukovcih e novičke 10:00 Koncert Adija Smolarja 12:10 Oddaja iz Ptuja 12:30 Video strani 18:00 Oddaja iz preteklosti 20:00 Mesečna kronika občine Markovci 21:00 Ujemi sanje 22:30 Polka Majolka 23:30 Video strani 00:00 Video strani 08:00 Otroška oddaja 09:00 Predaja gas. vozila v Dražencih 10:35 Glasbene novičke z Ingrid 11:00 Dan folklore na Vidmu 13:00 50. praznik žetve na Polenšaku 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 16:10 Glasbeni predati 16:40 Praznik gospodinj Iz Juršincev 17:50 Koncert Adija Smolarja 20:00 Polje, kdo bo tebe ljubil 1. del 21:30 Glasbena oddaja 22:00 Video strani 00:00 Video strani 08:00 Zaključek OŠ Videm 09:30 Polka In Majolka 10:20 Ptujska kronika 10:50 Ujemi sanje 12:20 Video strani 18:00 Dan folklore na Vidmu 19:20 Glasbeni utrinki 20:00 Mesečna kronika občine Markovci 21:30 Vaške igre v Bukovcih 22:30 Glasbene novičke z Ingrid 23:00 Video strani m Mali oglasi STORITVE PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, telefon 041 457 037. PREMOG in peleti zelo ugodno z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik, tel. 041 279 187. l Lil* ROLETARSTVO ARNUS, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www.roletarstvo-arnus.si, info@ roletarstvo-arnus.si. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769. OKNA, rolete, žaluzije, komar-niki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail. com. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. KMETIJSTVO ELEKTROMEHANIKA GAJSER ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Prevl]an|e elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56 POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom, izvedba kanalizacijskih priključkov. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01. PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760. PRODAM bukova drva z razrezom na 25 in 33 ter pelete s certifikatom o gorljivosti, možnost z dostavo. Tel. 041 723 957. PRODAM bukova drva v paleti. Tel. 031 839 764. PRODAM pujske v teži 25-30 kg, po ceni 2,60 €/kg. Možnost dostave, tel. 041 670 766, Ptuj. PRODAM štiri telice simentalke, težke okrog 250 kg, pašne. Tel. 031 532 785. KUPIMO jalove krave, telice in prašiče od 100 do 120 kg, plačilo takoj. Tel. 040 727 779. NEPREMIČNINE PRODAM komunalno urejeno gradbeno parcelo na Ptuju. Tel. 041 642 195. VRSTNE HIŠE Skorba - novogradnja, poletna akcija -10 %. Tel. 041 646 662. V NAJEM oddamo opremljen frizerski salon v Majšperku. Tel. 040 554 888. DOM-STANOVANJE V GORIŠNICI dajem v najem stanovanje velikosti 54 m2, z možnostjo odkupa. Telefon 051 368 261. MOTORNA VOZILA KUPIM dobro ohranjen moped avtoma-tik (čebelico), tel. 041 411 971. PRODAMO osebni avto Golf, serija 4, letnik 2000, dizel, po ugodni ceni. Tel. 041 253 405. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA In RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE v Štajerski TEDNIK ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm in visoko kakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. PRODAM klopotce različnih velikostih. Tel. 74563 51 ali 031 683 355. 23. AVGUSTA je še nekaj prostih mest za izlet v Medžugorje in Dubrovnik, cena izleta je 120 € (všteti prevoz, nočitev in hrana). Inf. na tel. 041 233 668. Edita Lesjak, s. p., Tržec 50 c. ASFALTIRANJE CEST, ŠČ Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdlna GSM 051 626075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net NOTESDENT zobozdravstvo Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetika, beljenje zob, neboleče zdravljenje s povdarkom na zobni estetiki. Mostiček, proteze in bela zalivka s popustom najcenejši na Ptuju. J d J^J I/JJ J / jo, ou^A-L yy.ausP' ORMOŠKO POlCTJC^jJj NA GRAJSKEM DVORIŠČU V ORMOŽU datum I PRIREDITEV I sobota, 10. avgust Grajsko dvorišče ob 21. uri: Koncert EDO MAAJKA in KLEMEN KLEMEN Organizacija: Klub Ormoških Študentov 5 EUR tat 7 EUR (predprodaja) 10 EUR (na dan koncerta) sobota, 24. avgust Velika Nedelja pri gradu ob 19. uri: TAMBURAŠKI KONCERT KD Simon Gregorčič Velika Nedelja z gosti 4 EUR (Študentje) 7 EUR (odrasli) ORGANIZATOR FESTIVALA: Občina Ormož, Programski odbor festivala Ormoško poletje Občina Ormož, Ptujska cesta 6,2270 Ormož Prodaja vstopnic poteka na enoti Turistično informacijskega centra v Ormožu (telefon: 051 63 43 11) ter eno uro pred začetkom predstave na prireditvenem prostoru. V primeru dežja ali hladnega vremena bodo prireditve v Domu kulture Ormož ali v prostorih Unterhunda v gradu, tamburaški koncert pa v Športni dvorani pri VelikiNedelji. www.ormoz.net/ormoskopoletje tAl um Lahkota prihodnosti V skupini Talum se zavedamo, da je ključ do uspeha v znanju. Da bomo tudi v prihodnje lahko uresničevali svoje cilje in poslanstvo, vabimo mlade iz naše regije, da se prijavijo na razpis za dodelitev kadrovskih štipendij. Poleg štipendije vam nudimo možnost, da že v času šolanja spoznavate delovno okolje in svoje bodoče sodelavce. Prav tako vam bomo omogočili pomoč pri pripravi seminarskih in diplomske naloge, in kar je še najpomembneje - pri nas si lahko pridobite svoje prve delovne izkušnje. Za šolsko leto 2013/2014 razpisujemo štipendije za pridobitev različnih poklicev, ki so navedeni v nadaljevanju. Naziv poklicne in strokovne izobrazbe Število štipendij Mag. inž. strojništva/2. bol. st./ Mag. gospodarskega inženirstva/2. bol. st./ (strojništvo) Mag. inž. elektrotehnike/2. bol. st./ Mag. inž. računalništva in informacijske tehnologije/2. bol. st./ Mag. inž. tehniške varnosti/2. bol. st./ Mag. metalurgije in materialov/2. bol. st./ Mag. ekonomije/2. bol. st./ (smer marketing) Mehatronik operater (KV) Obdelovalec kovin - orodjar (KV) Zidar (KV) Varilec (KV) Metalurg (KV) Zainteresiranekandidateprosimo,da pošljetesvoje prijave do 31. 8 TALUM,d.d. Kidričevo Kadrovska služba Tovarniška cesta 10 2325 Kidričevo K prijavi obvezno priložite tudi: - fotokopijo potrdila o opravljenih izpitih z navedbo števila opravljenih izpitov in števila predpisanih izpitov, - potrdilo o vpisu - življenjepis Z rezultati izbora bomo kandidate pisno obvestili do 30. 9. 2013. POSTANITE TUDI VI TALUMOVEC. 1 1 1 1 1 1 1 3 3 1 1 2 2O13 na naslov: petek • 9. avgusta 2013 Oglasi in objave Štajerski 23 Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. SPOMIN 4. avgusta je minilo leto dni, odkar nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica Antonija Žumer IZ HAJDOŠ 8 B Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Njeni sinovi, hčerka, vnuki in pravnuki www.tednik.si o o/HtkUvž C.i ODKUP, PRODAJA. MENJAVE VOZIL, UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI. POLOŽNICE Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA« BARVA AUDI A4AVANT 2,0 TDIDPF BUSIN. 2010 14.550,00 KOV. SREBRNA BMW SERUA 3:318D TOURING 2009 12.380,00 KOV. SIVA BMW SERUA 3:318D TOURING 2010 14.270,00 KOV. ČRNA CITROEN C31.4 HDICONFORT 2010 7.450,00 BELA CITROEN C4 PICASS01,6 E-HDI 2011 11.300,00 KOV. SIVA CITROEN C5 TOURER 1,6 HDI BUSIN. 2010 9.880,00 KOV. T. SIVA FORD FIESTA TREND 1,4 TDCI 2011 7.800,00 BELA FORD SMAX 1,8 TDCI TREND 2008 10.980,00 KOV. ČRNA HYUNDAI 1401,7 CRDICOMF. 2012 17.980,00 KOV. SREBRNA NISSAN MICRA 1,2 VISIA PLUS 2008 4.790,00 KOV. ČRNA OPEL ASTRA KARAV. 1,3 CDT1 ENJOY 2010 6.780,00 KOV. ČRNA OPLE INSIGNIA SPORTSTOURER 2,0 CDT1 2011 12.680,00 KOV. SREBRNA PEUGEOT 407 SW BUSIN. 16 HDI 2010 8.980,00 KOV. ČRNA RENAULT CLI01,5 DCI 2010 5.490,00 BELA SEAT ALTEA XL STYLANCE 1,9 TBI 2008 8.600,00 KOV. ČRNA SEAT IBIZA ST STYLE 1,6 TDICRDPF 2011 8.980,00 KOV. SREBRNA VOLKSWAGEN PASSAT VARIANT 2,0 TDIDPF 2009 11.980,00 KOV. ČRNA ODKUP VOZIL V ENI URI AVTOMOBILI P.R. & AVTO FILIPIČ 1 Industrijska 9, MARIBOR f 02 2283020, 031 658 679 | NOVA VOZILA FORD % POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD | KREDITI NA POLOŽNICE f BREZ POLOGA j ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE 1 ZNAMKA LETNIK CENA € OPR. BARVA AlfA ROME0156 SW 1.9D KARAVAN 003 2.390,00 ALU PLAT..TEMP. TEMNO SIVA KOV. AUDI AG AVANT 2.0 DPF - ODUCEN 007 15.990,00 NAVIG, PARK SENZORJI SREBRNA KOV. CHEVROLET AVEO 1.2SE3VRATA.SL0 006 2.950,00 K1IMA, EL POMIK STEKEU.1AST. SREBRNA KOV. CHEVROLET LACETT11.416 V 007 4.690,00 KLIMA,MEGL, 1.LAST. SREBRNA KOV. CmtOEN C 41.616V, 3 VRATA SLO 006 5.990,00 ALU PLAT., AVT. KUMA, MEGL ČRNA KOV. FIAT PANDA 1.2 CITY, 5 VRAT 009 4.990,00 AVT.KUMA,PARK SENZ. P0T.RAČ. BELA FIATSCUDO VAN COMBIFURGON 1.9 TD 000 2.390,00 MOŽNOST ODBITKA DDV BELA FORD B-MAXTREND 1.01 ECOBOOST100 KM 013 13.990,00 CONTROL PAKET, VINJEMS1 ČRNA KOV. FORD C-MAX 1.6 VCT125 KM - TiSTNl 012 16.990,00 PAKETTRENOI, PAKET UDOBJt. MARS RED KOV. FORD FIESTA U5 TREND, 5 VRAT, SLO 009 7.990,00 AVT.KLIMA,1.LAST.,le 44.877 km ZEIMUEEZEKOV. FORD FIESTA COMFORT 1.4,5 VRAT 008 5.790,00 ALU PLATIŠČA, KUMA, MEGLEN. MODRA KOV. FORD FIESTATTTAHIUM 1.0 ECOBOOST, 5 VRAT 013 13.490,00 TFMR, SENZ. ZA DEŽ-TESTNO BLUECANDYKOV. FORD FIESTATREND 1.25,5 VRAT 013 10.900,00 «SOUND PAKET, VINJETA BELAS ČRNO STREHO FORD FOCUS KARAVAN 1.616V. SLO 007 6.980,00 DOD. 4 ZIMSKE GUME NA PLAT. KOV. SREBRNA F. FOCUS TREND 1.01 ECOBOOST, 125 KMJM6 012 14.985,00 MOTORS 125KM,PAKETTREND+ BEUSČRNO STREHO FORD FUSION 1.6C0MH)RT,5VRATiSI0 008 6.690,00 ALU PLAT, AVT. KUMA, MEGL TEMNO SIVA KOV. FORD MONDEO 2.01DCI KARAVAN, SLO 005 3.890,00 NASLZAROKO,All!DODATKI SREBRNA KOV. FORD SMAXTREND 2.01 007 8.990,00 PARK SENZ,, KOMUNIK.PAKET SREBRNA KOV. HONDA ACCORD 2.05VRAT 999 1.990,00 USNJE, NAVIGACIJA, MEGL, ALU ČRNA HYUNDAI i 301.4.5 VRAT. SLO. GARANCUA 012 12.790,00 SAM010.251 KM, PARKSENZ.Z. TEMNO SIVA KOV. MAZDA323 SEDAN 1.41, SLO 999 1.850,00 ABS, 4 AIRBAGI, SLO RDEČA OPEL MERIVA 1.61,SLO 004 4.990,00 KUMA, VlfČNA NAPRAVA SREBRNA KOV. PEUGEOT 1061.1 POP ART, 5 VRAT 002 1.390,00 CENTR.ZAKL, EL POMIK STEKEL MAKOV. PEUGEOT 206 CC 1.616V QUIKSILVER 005 4.490,00 P0T.RAČ., OBV.KONTROLE SREBRNA KOV. R. MEGANE SEDAN 1.9DCI COMFORT. 5 VRAT 005 3.490,00 AVT.KUMA, MEGL, ALU PIAT. TEMNO SIVA KOV. SEAT ALTEA XL 1.9TDI, 5 VRAT, SLO 007 9.490,00 KOMUNIHIZAD.PARKSENZ. SREBRNA KOV. SEAT LEON 1.4,5 VFiAT, SLO 003 3.790,00 KUMA, ABS, 1. LASTNIK MAKOV. VOLKSWAGEN PASSAT 1.9 TDI KARAVAN,SLO 004 4.990,00 AVT.KUMA,6 ST.MENJJFMP,... K0V.SVE1UI MODRA VW GOLF PLUS COMFORTUNE 1.6 FSITIFTRONIC 007 8.990,00 KOMUNIK.PAKETJEMPOMAT SREBRNA KOV. VW GOLF VARIANT 1.91DI CONIFORM 002 4.490,00 4X4, ALARM, AVT.KLIMA SREBRNA KOV. ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA: www.avto.net/avtomobilipr ZAHVALA Ob boleči izgubi naša drage mame, babice, prababice in tašče Terezije Krajnc rojene Vindiš BARISLOVCI 17, LOVRENC NA DR. POLJU 6. 10. 1925-3. 8. 2013 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali za svete maše, cvetje, sveče, izrekli sožalje ter pospremili našo drago mamo na zadnji poti. Hvala g. župniku za poslovilno molitev in pogrebno sveto mašo, molivki za molitev, pevcem za odpete pesmi, govornici za poslovilne besede, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Mir za organizacijo pogreba. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: njeni domači Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je večna praznina, ki močno boli. SPOMIN Simon Belšak KVEDROVA UL. 3, PTUJ 11. 8. 2012-11. 8. 2013 Minilo je že leto žalosti, odkar si nas zapustil, dragi mož, oče in dedi. Težko je živeti brez tebe, še težje je biti sam. Žalujoči: žena Julijana, hčerka Majda in sin Danijel z družinami Kakor ptica z zlomljenimi krili omagal si sredi poti. Pogrešala te bodo polja, pogrešali te bomo vsi. Za teboj ostal bo le spomin, kako življenje kruto je, nam v opomin. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina, brata, strica in botra Marjana Goričana IZ SAVCEV 81 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste našega Marjana tako številčno pospremili k večnemu počitku, darovali cvetje, sveče, za svete maše in v korist obnove gasilskega doma Savci. Posebej se želimo zahvaliti pogrebnemu podjetju Aura, duhovnikoma za opravljen pogrebni obred, moškemu kvartetu, cerkvenim pevcem, gasilcem za izkazano čast, govornikom: županu občine Sveti Tomaž g. Cvetku, predstavniku stranke NSI g. Soku, predstavniku PGD Savci g. Mundi, predstavniku bivših sodelavcev Jeruzalema Ormoža g. Puklavcu in predstavniku Obrtne zbornice Ormož g. Kiriču. Velika zahvala gre sosedom Pevec, Raušl in Hebar, ki ste nam v času njegove bolezni nesebično pomagali in v najtežjih trenutkih stali ob strani. Vsi njegovi Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več tvoj glas se ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža in očeta Karla Kelca IZ ZAMUŠANOV 100 se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku za cerkveni obred, za darovano cvetje, sveče in maše. Hvala pevcem, pogrebnemu zavodu Mir in trobentaču za odigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Marinka in sin Andrej s Kiro Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta in dedka Alojza Sužnika IZ GRAJENŠČAKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata in tasta Franca Horvata IZ MEZGOVCEV OB PESNICI 3 B se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečeno sožalje, besede tolažbe, podarjeno cvetje, sveče in darovane svete maše. Hvala tudi medicinskemu osebju internega oddelka Bolnišnice Ptuj, zaposlenim v podjetju ATC Gutta Ptuj, sodelavcem OŠ Ljudevita Pivka Ptuj, kolektivu Cvetličarne Solzica, nečakinji Vesni Mesarič Lorber za besede slovesa, gospe Mariji Zorko za molitev, g. kaplanu Kristjanu za pogrebno sveto mašo, g. župniku Emilu za opravljen pogrebni obred, nosilcema zastav in pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve. Žalujoči njegovi najdražji Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka Jožefa Kozela IZ BARISLOVCEV 3 A, VIDEM PRI PTUJU se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, bivšim sodelavcem iz Ingolstadta v Nemčiji, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše ter nam izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo osebju SB Ptuj, govornici za poslovilne besede, pevcem, godbeniku za odigrano Tišino, g. župniku za opravljen pogrebni obred in sveto mašo, podjetju Mir ter Gostišču Pal. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi najdražji Meseca avgusta je bilo, ko sonce komaj je vzhajalo, ura jutra še ni odbila, ko te kruta smrt je ugrabila. Eno leto na tvojem grobu sveče že gorijo, v žalostnih očeh pa solze se iskrijo, v naših srcih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je tudi naša sreča. SPOMIN Tiha bolečina spremlja spomin na 9. avgust 2012, ko tako iznenada odšla si od nas, draga žena, mama, tašča, sestra, oma in praoma Marija Flajšman rojena Požegar IZ DOLIČA 34 Hvala vsem, ki je niste pozabili in se je z lepo mislijo spominjate ter ji prižgete svečo in ji poklonite cvet. Vedno tvoji najdražji í¿l Cirkovce • Napeto na drugem protestnem shodu »Občina smo mi — Leskovar, gotof si! « Na pobudo Civilne iniciative (CI) za ohranitev železniške postaje v Cirkovcah, nestrankarskega gibanja za Kidričevo ter krajevnih odborov Jablane in Cirkovce se je ponedeljkovega protestnega shoda ob stari železniški postaji v Cirkovcah udeležilo blizu 200 ogorčenih krajanov, ki so bili še glasnejši in ostrejši kot prvič. Nova vstaja v Cirkovcah je potekala pod sloganom Gotof je, saj je bila uperjena tudi proti županu občine Kidričevo Antonu Leskovarju, ki mu očitajo samovoljo in krivdo za to, da naj bi v Cirkovcah gradili novo železniško postajo na drugi lokaciji. O tem so pričali transparenti z napisi: „Občina smo mi - Leskovar, gotof si; Proti astronomskim cenam kanalščine - zato gotov je (in županova slika) ipd. Podjetniku Medvedu 250.000 evrov za zemljišče? Miroslav Graifoner je ponovno poudaril, da domačini odločno zahtevajo ohranitev železniške postaje na sedanji lokaciji. V želji po gradnji nove železniške postaje na novi lokaciji pa vidijo tudi županov osebni interes, saj naj bi s tem podpiral znanega podjetnika Danila Medveda. Na vzroke za nezadovoljstvo je opozoril tudi Leon Pišek; med drugim je povedal, da so v Direkto-ratu za Železnice Maribor že leta 2009 sklenili, da postajališče ostaja na stari lokaciji, a to ni ustavilo nameravane prestavitve, ki ji je s podpisi nasprotovalo 280 občanov: »Direktorat je očitno predal odločanje o postajališču županu Leskovarju kot stranki v postopku, žal pa je župan zanemaril širšo voljo krajanov in še naprej vztraja pri novi lokaciji. Na Direktoratu za železnice so izvedli dodatno presojo varnosti obeh lokacij, kar pa je le igra koruptivnega sistema, saj so nam na ministrstvu že povedali, da obe lokaciji zadovoljujeta minimum varnosti po evropskih standardih. Nato pa smo izvedeli za navezo župana Leskovarja in podjetnika Danila Medveda, ki imata osebni interes, saj je novo postajališče predvideno na Medvedovem zemljišču. Torej je on tisti, ki bi prodal zemljišče, da se zadeva lahko spelje, saj tudi sam izjavlja, da je njegovo podjetje propadlo in bi ga prodaja zemljišča rešila finančne krize. Nagovarja tudi ostale lokalne podjetnike, da se morajo držati skupaj in da bo tako dobil od prodaje zemljišča 250.000 evrov!" Župan - samovoljni šerif in »korupcijsko« občinsko podjetje Še ostrejši je bil Branko Štrucl, vodja nestrankarskega gibanja za Kidričevo, ki so mu protestniki večkrat zaploskali: "Do sodelovanja med obema gibanjema je prišlo, ker imamo enotna stališča do občinske politike, kjer se gre župan Leskovar nekakšnega samovoljnega šerifa. Ne upošteva volje ljudi in krati temeljne človekove pravice do referenduma; občinski svet pa je tako ali tako privesek dvostrankar-skega vodenja občine, je nekakšen volilni stroj župana Le-skovarja! Pozivamo občinski svet in župana, da razpišejo predčasne volitve in nepreklicno odstopijo s položajev! Če se to ne bo zgodilo, bomo začeli zbirati podpise za razpis referenduma, in če še to ne bo zaleglo, bomo svoje pravice iskali na Ustavnem sodišču RS. V našem gibanju smo zgroženi tudi nad občinskim podjetjem Vzdrževanje in gradnje, ki deluje v bistvu samo zaradi pranja denarja, preko izbranih izvajalcev, prijateljev in sorodnikov. Z najvišjimi položnicami »kanalščine« v državi pa naj bi mi občani zdaj še pokrivali to korupcijsko občinsko podjetje, ki vseskozi posluje z izgubo!« Stališča krajanov Cirkovc in Jablan zaradi astronomsko visokih položnic sta pojasnila tudi predsednika obeh krajevnih odborov Samo Gaiser in Toni Dolenc. Oba pa sta poudarila, da je -po burni reakciji Foto: M. Ozmec Tokratnega protesta v Cirkovcah, ki je bil uperjen tudi proti samovoljnemu županu, se je s transparenti v rokah udeležilo blizu 200 ogorčenih krajanov. občanov - 40-odstotno znižanje cen kanalščine dokaz, da je bila prvotna cena nastavljena preko palca in brez stroškovnih analiz. Zato krajani zahtevajo, da se poslane položnice razveljavijo. Leskovar: »Nasprotna stran ne more sprejeti dejstva, da sem župan!« Na oder pred protestnike je stopil tudi župan občine Kidričevo Anton Leskovar: „Vse, kar na občini počnemo, je v skladu z zakoni. Že leta 2009 je bil potrjen državni prostorski načrt in tedaj je bilo določeno, da se bo nova železniška postaja v Cirkov-cah gradila na novi lokaciji, kot možnost pa je dopuščala tudi staro lokacijo. Gospoda Medveda sicer poznam, a se že vsaj leto dni nisva pogovarjala, zato ne vem, na podlagi česa mi očitajo koruptivno dejanje. Na občini nismo odločali, kje bo lokacija novega postajališča, tako so odločili na ministrstvu za okolje in prostor na podlagi elaborata. Tudi če tam ne bi gradili nove postaje, bi morali zgraditi občinsko cesto, saj objekt gospoda Medveda nima več dostopa na cesto." Na vprašanje, zakaj se ni postavil na stran želja krajanov, je župan odgovoril, da so se vedno pogovarjali samo o tem, katera lokacija je varnejša, zato tudi zagovarja novo, varnejšo lokacijo; glede na ponovni poziv k odstopu pa je odgovoril: „Odkar sem župan občine Kidričevo, sem imel že vsaj tri pozive k odstopu. A gre le zato, da nasprotna stran, levica, še vedno ne more preboleti in sprejeti dejstva, da sem postal župan, saj prihajam iz desne opcije, iz SDS. Očitno jim ne gre v račun, da smo v občini investicijsko zelo uspešni. Trenutno imamo odprtih šest gradbišč in samo letos smo uspeli pridobiti 2,3 milijona evropskih sredstev, kar je za tako občino, kot je naša, zelo veliko. Moram povedati, da mi je v teh dneh veliko občanov izrazilo podporo, saj menijo, da so to nezadovoljstvo povzročili le posamezniki, ki huj- skajo ljudi. Je pa res, da se ta zadeva pokriva tudi z novimi položnicami za kanalščino, ki so narejene skladno z evropsko direktivo. Zaradi pritiskov občanov smo se odpovedali amortizaciji in bomo pač morali shajati brez amortizacijskih sredstev, kar pa se na dolgi rok ne bo izšlo." Protestniki pisali predsednici in ministroma CI je še sporočila, da bo aktivnosti ohranitve postaje na sedanji lokaciji nadaljevala; protestna pisma so zato že naslovili na predsednico vlade Alenko Bratušek, ministra za notranje zadeve Gregorja Vi-ranta, ministra za infrastrukturo in prostor Sama Omerzela in na protikorupcijsko komisijo. Vlogo s svojimi zahtevki bodo še enkrat poslali na občino Kidričevo in županu Antonu Leskovarju. In če njihove zahteve ne bodo uresničene, napovedujejo nov shod v septembru ter zbiranje podpisov za referendum za predčasne volitve. M. Ozmec Črna kronika Motorist trčil v srno in umrl KI V sredo zvečer, nekaj pred 20. uro, je 52-letni voznik, doma iz območja UE Slovenska Bistrica, vozil motorno kolo znamke Ducati, tip Hypermotard 1100S, po regionalni cesti iz smeri naselja Makole v smeri proti naselju Pečke. Kot sopotnica se je na motornem kolesu peljala njegova 48-letna žena. Oba sta uporabljala varnostni čeladi. Ko je motorist izven naselja Pečke pripeljal v ostri levi nepregledni ovinek, ki poteka v rahlem klancu navzgor, mu je z desne strani, gledano v smeri vožnje, na vozišče skočila srna. Motorist je s prednjim desnim delom motornega kolesa trčil vanjo, nato pa zapeljal v desno, z vozišča na makadamsko bankino, trčil v obcestni smernik, nato pa zapeljal na travnato nabrežino pod nivojem vozišča. Tam se je motorno kolo prevrnilo, voznik in sopotnica pa sta padla z njega. Voznik je na kraju prometne nesreče umrl, sopotnico pa so z reševalnim vozilom odpeljali v UKC Maribor, kjer je bilo ugotovljeno, da ima hude telesne poškodbe. Na kraju je poginila tudi srna, ki so jo kasneje odstranili lovci LD Makole. Pokojni motorist je letošnja deseta smrtna žrtev prometnih nesreč na območju PU Maribor. V primerljivem lanskem obdobju je bilo smrtnih žrtev enajst (11). Foto: MV Foto: MV ... osvežitev v pomaranči Napoved vremena za Slovenijo Ce je na Lovrenca lepo, tudi jeseni ne bo grdo. Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno. Že dopoldne se bodo na severu Slovenije pričele pojavljati krajevne plohe in nevihte, sredi dneva in popoldne pa tudi drugod. Soparno bo. V severovzhodni Sloveniji bo zapihal severni do severovzhodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo do 15 do 20, najvišje dnevne od 30 do 35 stopinj C. V noči na soboto bodo padavine, deloma nevihte, zajele vso državo. Obeti V soboto bo sprva oblačno z občasnimi padavinami, ki bodo čez dan povsod ponehale. Od zahoda se bo postopno jasnilo. Na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja. V nedeljo bo jasno, še bo pihala šibka burja. Bolj sveže bo.