0 obveščanju v delovnih organizacijah
Upravlja lahko le obveščen delavec
Pod tem naslovom smo v zadnji številki Naše skupnosti pisali o obveščanju delavcev v delovnih organizacijah kot o nujnem pogoju za njihov« sodelovanje pri odločanju — upravljanju. Obljubili smo, da bomo v nekaj nadaljevanjih o tem še pisali.
Informiranje v delovnih organizacijah niora izpolnjevati zlasti dve pometnbni funkciji: 1. informi-ranje kot pogoj za udeležbo v samoupravljanju in 2. informiranje kot izraz javnosti dela oziroma kot sredstvo družbene kontrole posameznikov in organov.
Da bi člani delovne skupnosti lahko upravljali, da bi lahko vplivali na vsebino odločitev, bi morali biti sproti zadostno in objektivno infor-mirani vsaj o poslovanju delovne organizacije, ustvarjanju dohodka, o gibanju skladov, o amortizaciji; o proizvodnih, finančnih in investicij-skih načrtihšo rezultatih dela v de-lovnih enotah ali posameznih obia-
tih in v primerjavi s poslovanjem sorodnih podjetij. Seznanjeni bi morali biti tudi z načiti, predlogi, programi in analizami strokovnih služb, strokovnjakov in organiza-torjev dela ter poslovanja. Pravo-časno bi morali biti obveščeni o nameravanih razpravah, predlaganih sklepih in o izvajanju sprejetih skle-pov. Seveda bi moiali biti obveščeni
Sestanek obrata. oddelka ali samo delovne skupine je najprimer-nejša oblika neposrednega informiranja. Obravnava preteklih, sedanjih in bodočih dogodkov, je oblika dialpga in vključuje raz-lične interese. Njegova slaba stran pa je, da je udeležba pogosto nepopolna, da so zanj potrebne širše tehnične in vsebinske priprave in da je ,,drag".
še o mnogo čem, tudi o dogodkih v občini in glavnih političnih dogod-kih v državi - o tem bomo sprego-vorili kasneje.
KDO NAJ ZAGOTAVLJA NE-PRETRGANO SISTEMATIČNO INFORMIRANJE V DELOVNI OR-
GANIZACIJl?
Dolžnost organiziranja obvešča-nja nikakor ne sme biti postranska dolžnost katerega od delavcev, ki je že sicei na svojem delovnem mestu polno zaposlen. V manjših delovnih oiganizacijah bi naj bil za organizi-ranje zadolžen sekretai ali vodja kadrovske službe, če teh nimajo pa direktor.
V večjih delovnih organizacijah je potiebna posebna služba za infor-miranje, ki ji mora biti zagotovljena samostojnost pri delu in ustrezna zasedenost.
Politiko obveščanja pa naj vodi poseben kolektivni izvršilni samo-upravni oigan (odbor za informira-nje) ali v manjših delovnih organi-zacijah delavski svet Pri politiki obveščanja bi morale imeti v delovni oiganizaciji še veliko vlogo politične oiganizacije, odloča pa le samo-upravni oigan.
S KATERIMl SREDSTVl BI ZAGOTOVILI UČINKOVITO IN NE PREDRAGO INFORMIRA-NJE?
Univerzalnih sredstev infomiira-nja, ki bi bila najbolj učinkovita, poceni in za vsako oiganizacijo, tehnologijo  in   način   dela najbolj
primerna, ni. Za celovitost infonni-ranja je potrebno več sredstev in oblik, prilagojenih načinu dela, zria-čaju in strukturi delovne organiza-cije. V večjih oiganizacijah najbolj pogosto uporabljajo naslednja sred-stva: glasilo (mesečnik ali štirinajst-dnevnik), interni infonnator ali bil-ten, razglasno postajo, zidni časopis in informativni sestanek. Nekatere organizacije imajo še druge oblike, kot so letaki (ob posebnih akcijah), razstave, dnevi odprtih vrat, okrogla miza, posebno pismo, čestitka, pano za dnevni tisk, skrinjica za vpra-šanja.
Prav zato, ker je več sredstev in oblik in za nobeno ne moremo reči, da je najboljša in zadostna, je po-trebno, da je v delovni organizaciji strokovna služba, ki razvija sistem informiranja tako, da več posamez-nih sredstev in oblik medsebojno usklajuje, da tvorijo celovitost in za neko oiganizacijo najprimernejši sislem komuniciranja s pretokom informacij od zgoraj navzdol, z dia-logom med različnimi socialnimi strukturami in mobilizacijo delavcev za samoupravno in političnoakcijo.
(Prihodnjič o glasilih in drugfh posameznih sredstvih za obveščanje v delovnih otganizacijah.)
Slavko Gerlica