Mestne novice. Clevelandu grozi štrajk raz-važevalcev ledu. Vsi uslužbenci s° se združili v unijo in zahtevajo večje plače. ODLOČITEV V SREDO. —V soboto je zapustilo ne kaj uslužbencev ad Colonial Ice Co. svoje delo. Ljudje so postali nezadovoljni s svojim položajem. Uslužbenci kom-panij, ki izdelujejo led, so se ^pritožili, da morajo delati na dan po sedemnajst ur ali osemnajst ur. da opoldne nimajo nobenega počitka in morajo v/i vat i kosilo na vozovih. dt> čim razvažajo led, in za to dobijo $17.20 na teden, pomočniki pa po $>2.50. Strajkarji bi v slučaju štrajka zahtevali de-seturno delo na dan, $20 na teden in dvojno plačo za delo ob nedeljah. Kompanije. ki izdelujejo led. so se izjavile, da se sedaj Še ni bati za štrajk. Nadalje so se izjavile, da imajo po celem mestu postavljene posamezne postaje za led, da bi ga ljudje vseeno dobivali, četudi bi bil štrajk. Uslužbenci so se pa izjavili, da štrajk, če se bo vršil. se ne začne pred sredo. V soboto so se namreč organizirali in zaprosili American Federation of Labor za čarter, ki 1 pride v torek iz Indianapolisa. Nad 1000 uslužbencev jih je naenkrat pristopilo k uniji. Vseth ra»z važevalcev leda irt njih pomočnikov v Clevelandu je nad 1400. V slučaju, da nastane štrajk. in dobijo štrajkar-ji čarter od glavne unije, tedaj je mogoče da stopijo tudi nekatere^ druge unije na štrajk. —V četrtek zvečer ob pol šestih je preminul. Kortunat Fifolt, splošno znani rojak v Clevelandu. Umrl je za boleznijo, ki ga je dva meseca mučila na bolniški postelji. Star je bil 45 let, in je bival zadnjih dvaindvajset let v Ameriki, večinoma v Clevelandu, kjer je bil poznan pri mnogih lju deh in priljubljen povsod radi mirnega in tihega značaja. Doma je bil iz Žužemberga, in zapušča v stari domovini še živo mater, tri sestre, tukaj Clevelandu pa 2 brata ter ne-broj prijateljev. Za njimi pa najbolj žaluje soproga in šest otrok. Ranjki Fifolt je bil previden gospodar in skrben oče za svojo družino. Ko je bil še pri zdravju, je sprevidel, da je za človeka najbolje biti pri društvih. Bil je zvest član društva sv. Jožefa in tudi ustanov-nik tega društva, nadalje usta-novnik in prvi blagajnik dru štva sv. Janeza Krstnika št 37 J1SKJ in pristopil je tudi k do mači organizaciji. Slovenski Dobrodelni Zvezi kmalu po tem, ko se je ustanovila. Bil je član društva št. 5 SDZ. Poleg tega je spadal še k nekemu podpornemu društvu tovarni Ty'or Co. kjer je bil zaposljen. Vsa ta društva so mu v soboto zjutraj priredila krasen sprevK>d z zastavami. Po prestanem trpljenju, je mož dobro zaslužil večen in miren počitek. pa dobi par čevljev od Fr. Gornika. —Umrl je v pondeljek zjutraj John Bizjak, star 42 let, doma iz Lesnega Brda pri Vrhniki. Prišel je v Ameriko šele 26. junija, in je dva dnij delal na j5i. ecsti v cementovki, ko se je radi vročine zgrudil, da so ga morali peljati v bolnišnico. V starem krau zapušča ženo. —Krasno darilo, katero je dobila Slov. Home League v paradi v mestu, se lahko vidi v. ifcloibenem dknu Franks Dry Cleaning Co. Ce bi hotel kak trgovec krasno kupo v svojem oknu razstaviti, naj se tam zglasi, —Dr. Edinost priredi v nedeljo, 27. julija izlet v Randall. Več ob priliki. —Dopisi, ki niso danes na vrsti, pridejo prihodnjič v list. —IPismo ima v našem uredništvu Fr. Košnierlj, pa ne oni, ki je tajnik dr. sv. Jožefa. ** —Našim naročnikom bi priporočali. da si pred svojimi stanovanji ali pa pred vratmi nabavijo posebne omarice za pisma in časopise. Iz vsake škatlje cigar se da narediti taka omarica. Na prednjo stran se prilepi ime dotfčnega, ki tam stanuje. S tem prihranite pismonošom in našemu razna-šalcu obilo hoje. Mnogokrat se mora dolgo na vrata trkati, da kdo odpre, če se pa list potem pusti za kljuko, pa navadno zgine ali ga pa otroci strgajo. To je potem večen vzrok pritožbam, da stranke ne dobivajo lista. Ce bi naši naročniki hoteli tako narediti, bi našemu faznašalcu precej olajšali njegovo delo in tudi pospešili, da se razdelitev lista, ki znaša' sedaj v Clevelandu že 1100 naročnikov, hitreje vrši. -*tV Clevelandu je letos ob ten1 času 46 gostilen več kakor lansko leto. Za pol leta so plačale te gostilne $1.093,724 davka. Od tega dobi mesto Cleveland $724.167. državi »pripade $321.198, drugo se pa razdeli v druge namene. Clevelandu je danes 2129 gostilen. Turki pred Drinopoljem Turki napredujejo z vso silo proti Drinopolju in so vzeli Bul-garom že celo Tracijo in mnogo utrjenih meat. Rumunci so zasedli vso severno Bulgarsko in Srbi stoje na bul-garskem ozemlju. Rusija in Avstrija hitite z vojnimi pripravami. V Sofiji je nastala velika revolucija proti vladi. Kralja neprestano siražijo. Ljudstvo je ogorčeno. Bulgari so popolnoma poraženi. Velikanski strajk. Nasi dopisi. V torek odide na štrajk 90.000 železničarjev, če se železnice ne udaj°. Wilson bo posredoval. Rojaki, pazite se, kadar jete zemljišča, da zanesljivo osebo, ki vam pošteno postreže. London, 13. julija. Evropa je čete vojakov. Skoro vse poze zopet na skrajnem koncu, sadke se zbirajo v mestu, in da pade v prepad svetovne iz Male Azije je poklicano ds-vojske. Diplomati so zopet zgu malega vse vojaštvo. Ker Bul- bili glavo, in ne vedo, kaj bi naredili. Turki sp se zbudili s silnim maščevanjem in odločno zahtevajo vojsko proti Bulgarom. Posebno so Turke vzpodbudile besede umirajočega starega odstavljenega sultana Abdul Haniida, ki se je izjavil: Vstanite, Turki, maščujte se nad Bulgari. Alah nam je dal. Bulgare ,v naše roke. Ob svoji smrti vas r, tim, da vzamete Drinopolje. Oh, da bi imel jaz zdravje in mladost, bi korakal na vasem čelu proti Drinopolju, kjer bi zopet razvil slavo polmeseca. ' Tri turške divizije so na potu v Drinopolje. Bulgari nimajo tam niti 5000 vojakov. Po celi T raciji, ki so jo Bulgari prej vzeli Turkom, podijo se-, daj Turki Bulgare v njih deželo. V glavnem mestu Bulgar-ske, Sofiji vlada prava zmešnjava. Italija zbira svojo armado in mornarico, da pade na Srbe in Grke. Od Avstrije se pričakuje, da plane vsak trenutek s svojo armado nad Srbe. gan po/.iga j o mesta za seboj, je to Turke se bolj raz-dražilo. Atene, 13. julija. C.rški kralj je poslal grškemu ministerske-11111 predsedniku sledečo brzojavko: Poveljnik šeste divizije mi naznanja, da s0 bulgarski vojaki v Demirhtssarju ustrelili dva duhovna ii} nad 100 prebivalcev. Telesji ustreljenih oseb smo izkopali, da doka-žemo to grdo delo. Bulgarski vojaki onečaščajp mlada dekleta in so eno razsekali na kose, ker se je branila. Protestirajte v mojem imenu uri zastopnikih civiliziranih vlad proti sramotnim delom pošafctij v človeški podobi. Bulgari so zadnje čase divjali huje, kakt r največji barbari in so s tem zgubili pravico. da se prištevajo ci\ ilizi-ranim narodom . Nad dvajset tisoč oseb na Balkanu je brez strehe, ker so požgane daleč naokoli vse vasi in mesta. Še več novic prihaja o bulgarskih grozovittostijh. Kamor so prišli, so najprvo pokradli vse, kar jim je prišlo v roke, nakar so zapalili in po- Rusija želi sicer miru, toda ko vidi, da se v Avstriji in Italiji morili, kar so dosegli, z mrzlično naglico pripravljajo j Berolin, 12. julija. Poroča na vojsko, je odredila vse po- se, da je pozvala Rusija vlade donavske vojne zbore, da so" —V nedeljo so imeli nasi športniki jako zanimive baseball igre. Ob začetka do konca se ni vedelo, kdo bo dobil, in šele v zadnjem "inning" se je dr. St. Louis posrečilo napra viti eno točko v njih korist, tako, da je bil konečni rezultat St. Louis 11. Edinost 10. Dobro sta igrala žogo Ig.- Perko1 je bilo več oseb poškodovanih. R. Princ.' Perko je naredil Ogenj je zbruhnil na 54 pro- joljufije, ki so jih počeli nasprotniki čarterja, da bi novi mestni čarter spodbili, so čim-dalje večje. V Clevelandu • so preiskali je K58 imei\ proti čar-terju, pa so bili vsi ponareje ni. Ljudje, ki so pobirali imena in naslove proti čarterju. niso bili niti toliko prebrisani,' da bi pisali prave številke, pač pa so označili pfazne lote, cerkve in dvorišča kot. stanovanja Ijit-dij, katerih sploh nikdar v Cle-velamiu ni bilo. Pravijo, da j^ v Clevelandu- največ sleparjev proti čarterju. —Clevelandska pocestna železnica je delala dobro trgovino v juniju. Dohodki od 3 centne vožnje znašajo nad $600.000. M'esec julij bo še bo-Iji, kajti samo 4. julija se je vozilo po karah 1.300.000 oseb. —Strela je udarila v karo na ,105. cesti in nastal je grozen strah med potniki. Strela je švigala med sedeži, da so ljudje kot divji skakali okoli. Matere so metali svoje otroke skozi okno na ulico, nakar so same poskakalc^ skozi okna. Več jih je bilo pri tem potep-tanih, vendar nihče hudo ranjen. Poleg tega je bilo v nedeljo še mnogo drugih nesreč. Šest avtomobilov se je razbilo, štirje ljudje so bili pri tem ivbiti, nad 20 ranjenih. V jezeru sta dva utonila, blizu Cleve-landa je skočil s tira vlak in pripravljeni vsak trenutek napasti Rumunijo. Srske in ru-munske čete so osvojile že skoro pol Bulgarije. katero si bodejo te države najbrž razdelile. Srbi so danes podpisali s Turčijo dogovor, da prepusti Srbi velik del Tracije Turkom, kateri del so Bulgari s svojo v Atenah. Belgradu in Cetinju, da takoj nehajo z vojsko proti Bulgarom, in da se vdeleže posebne konference, ki naj se vrši v Petrogradu. Velesile v Evropi so poučne o tem koraku in čakajo, če se bodejo balkanske vlade udale tej zahtevi. Budimpešta,. 13. julija. Vlada je prepovedala paroplovitbo po Donavi od Orsove do že- krvjo si pridobili. Srbija, Ru-'leznih vrat. munija in Grčija so nadalje London, 13. julija. (Xajno- podpisale pogodbo, da ne od- vejše.) Turške čete so že za- nehajo prej od vojske, dokler pustile za seboj Čataljo. Nikjer Turčija ne dovoli, in tako so ni Bulgarskega vojaka, ki bi se postale te tri države prave,za- Turkom ustavljal. Grška in Sr- veznice Turčije. Večje sramo- bija ste zvezani s Turčijo, da te in škandala se ni moglo na- se Turkom ne bodete ustavlja- rediti na Balkanu. le. V Carigrada se še nikdar Na Bulgarskem ne sme no- nišo vršile tako velike vojaške in prvi "home-run" letos, R. Princ štorih, Perko dobi za to obleko tat a najbolje so naredili i v nad 100 ben časopis izhajati. Vlada vse zapleni. Vendar je meč vlade jako slaba, ker se more zanesti le na nekaj vojakov še. Car Ferdinand leži smrtno bolan v svojem gradu, dočim , vlada po mestu strašna revolucija, katero vojaki komaj zmagujejo. Nobena pošta ne pride v mesto, le vladne brzojavke se še pošiljajo naprej. Kraljeve čete so nastanjene okoli kraljevega gradu. 'Ljudstvo je hotelo ubiti ministrskega predsednika Daneva, ki je odgovoren, da so Bulgari zopet začeli z vojsko Medtem se pa Grki in Srbi nadalje bojujejo in ne poslušajo Rusije, ki hoče narediti mir. Srbi in Grki so se izjavili, da prej ne mirujejo, dokler popolnoma ne po-tolčejo bulgarske armade in dokler Bulgarija ne prosi za mir pod takimi pogoji, kakor jih bodejo zmagovalci narekovali. Tudi Rumunska se je izjavila, . da ne odneha prej. od vojske, dokler ne pride njena vojska v Sofijo. Rumunska vojska je vzela Bulgarom že vsa severna mesta in pristanišč ob Črnem morju. Turške čete so pa že zasedle Rodosto in Čorlu, ne da bi nalele na kak od strani Bulgarov. Bul priprave kot sedaj. Turki so zajeli Čorlu, katero mesto so Bulgari v zadnjih bojih dobili v svoje roke šele po nekaterih mesecih hudega iboja. Turki sb vzeli mesto z enim naskokom. Turčija hoče dobiti na vsak način v svojo oblast Drinopolje.. Veliki parniki polni živil prihajajo v Carigrad iz Male Azije. Turški vojaki so v bo-Ijeni položaju kot pred pr.vo vojsko, ker je Turke izučila skušnja. Dunaj, 13. julija. Avstrija je poslala dve diviziji pehote in oddelek topništva v Bosno in Hercegovino. Tudi na Sedmo-graškem se zbirajo avstrijske čete, da nastopijo slučaju ruskega spopada z Rumunci. Šest vojnih zborov je popolnoma mobiliziranih. Iz Dunaja se tudi poroča, da je nastal med bulgarsko ar-madu punt. Več oddelkov se je uprlo. Vendar je imela vlada še tolrki mQČi, da je prijela puntarske vojake, postrelila častnike in vojake zaprla. Vlada je tudi še toliko močna, da je dolnja dovolj zanesljivih vojakov, ki noč in dan stražijo carja Ferdnianda. Strašne reči pripovedujejo grški vojaki, li bulgarske vojake. 11 ih odrezana ušesa in v ušesih zlate uhane; bulgarski vojaki so ženam, ki so se branile izdati svoje premoženje, porezali enostavno ušesa, če so v njih nosile uhane. Pri nekem bulgarskeni ujetniku so <1 bili v žepu celo dva nosova. Drugi je imel šest prstov v žepu in na vsakem prstu je bil prstan. London, 13. julija. Evropske velesile so določile, da se pošlje Turčiji povelje, da Evropa nikakor ne bo trpela, da gredo Turki naprej od linos in Midi-je. To je meja, katero je določila evropska konferenca, da ostaja Turkom. Toda ker Evropa v tem vprašanju ni edina, je vseeno mogoče, da Turki prestopijo to mejo, če jo že niso, in hočejo vzeti Drinopolje. Sofija. 13. julija. Bulgarska vlada je danes izdala javno noto v kateri trdi, da Grki nalašč trosijo v svet napačna in lažnjiva poročila o bulgarskih grezovitostih, da .bi imela s tem Grška pravi povod za vojno in da bi lahko vzela Bulgarom kolikor mogoče njih ozemlja. Bulgarija je baje pripravljena, da da preiskati vse slučaje, v katerih so Grki trdili, da Bulgari počenjajo nesramnosti, posebnemu mednarodnemu 'razsodišču, ki naj izreče svojo obsodbo. Belgrad, 13. julija. Vsa Macedonia je sedaj očiščena od bulgarskih vojakov. Ob Rado-vici so se združile prvič grške in srbske čete, tako, da se sedaj lahko skupno bojujejo. V zadnji bitki so Srbi vZen Bulgarom 14 poljskih topov, in mnogo streljiva. Bulgarski vojaki sploh nimajo nobenega poguma več za vojsko. Srbi so pregnali Bulgare do sedaj iz teritorija, se razširja nad 300 milj v okolici. Bulgari so občutili tako hude zgubc, da se sploh ne morejo več nikomur več ustavljati, in so na milost in nemilost prodani kar štirim sovražnikom. Če se Rusija ne' potegne za Bulgare, se zna zgoditi, da Bulgarija sploh zgine z zemeljskega površja, ker si jo "bodejo Turčija, Srbija Grška in Rumunska med se boj razdelile. DEŽELA PRIZADETA. New York, 13. julija. V torek zna zaštrajkati 90.000 sprevodnikov in drugih železničarjev 11a 52 železnicah v osemnajstih državah unije. Nad 50.000.000 Američanov bo neposredno prizadetih radi tega štrajka. V W'ashingtonu se posvetujejo z mrzlično naglico, kako naj se štrajk prepreči. Wfilson se bo posvetoval z linijskimi uradniki v pondeljek, in edino od tega posvetovanja se še more doseči mir. Da si lahko predočite, kako velikanskega pomena je ta štrajk. naj služijo v zgled sledeče števil ke: Dvainpedeset železnic bo moralo nehati s prometom, in te železnice imajo, nad 50.000 milj proge v osemnajstih državah, k katerim spadajo tudi Ohio. Michigan. Illinois in In diana. Dohodki teh železnic znašajo na leto $975.190.000 sprevodniki in drugi železničarji dlobijo na leto plače 85 milijonov dolarjev, sedaj pa zahtevajo še sedemindvajset milijonov več, ali poboljšano ilačo- za dvajset odstotkov Uslužbencev je 90.000. Na* 75.000 uslužbencev je volilo glede štrajka, in izmed teh jih je bilo samo 3 077 proti štraj ku. Bellaire, O, 13. julija. Štraj karji v tem mestu, večinoma ženske in deklice so povzročili včeraj demonstracijo. Nasta je splošen boj s policijo, in te kom boja so rabile ženske svo je igle in nohte v obrambo Policija je zaprla nad 50 žensk Vrednost počitka. Nihče ne more dolgo delati, ne da bi si privoščil kaj počitka. Absolutno je potrebno odločiti utrujenim mišicam in živcem počitek, da pridejo zopet k moči. Tudi svojim pre-bavljalnim organom moramo določiti počitek. Najboljši počitek je post. Če čutite, da so vaši prebavljalni organi delali preveč, najprvo vzemite Tri-nerjevo ameriško grenko vino, da jih očisti in utrdi. Potem pa počivajte in čudili se bodete, kako hitr0 pridete do popolnega zdravja. Trioerjevo vino je v takih slučajih zanesljivo zdravilo, posebno kadar imate slab apetit, zaprtje in telesno slabost. Po lekarnah. Jos Tri ner, 1333-39 So. Ashland a ve, Chicago, 111. ""Utonil je v 50 cm globokem jarku za vodo vrtnar na posestvu Dorige pri Červinjanu 27 letni Peter Simončič. Simončič il božjasten in je padel brž Štrajk pri papežu. Rim, 13. julija. Nekega voja ka papeževe garde v Vatikanu so kaznovali z dvema mesece ma zapora, ker se je brani spol ni t i povelje. Raditega pa še ostali gardisti zaštraj kali, in cerkvena oblast sedaj ne vje, kako naj poravna štrajk. so ta Načrt spodletel. Mexico City, 13. julija. Tu so zasledili načrt, po katerem hi moral ibiti usmrčen predsednik Huerta, vojni minister in minister Diaz. Vlada je zaprla nad 20 oseb. V nedeljo so se v tem mestu vršile velike pro-ti-ameriške demonstracije. Trčenje dveh avtomobilov- Pri Dragi je trčil z vso silo av-t i 111 ob i 1 trgovca Majettiča iz Reke v avtomobil inženirja V. Jerzija iz Lovrane. Oba avtomobila sta se razbila, potniki so samo lahko ranjeni. Kdo je nesrečo zakrivil še ni dognano. PREPOZEN KES. Johnstown, Pa. Cenjeno redništvo! Prosim, da nati! te ta dopis, ker moram SJ čiti o "Mantelnovih" far da si ne bodejo naši rojaki nepotrebnem stroškov ns povali, kakor smo si jih Četrtega julija nas je šlo najst ogledat njegov svet, se je z grozno reklamo v n nih listih pripovedovalo, je ta svet fajn, seveda si eden ali drugi mislil, grem pogledat, toda vsakdo stonj in ogr°mne stroške pravi. Ker če bi bilo kol res. kar je g. Mantel pis časopisih, tedaj bi izmed, najstih gotovo vsaj en! kupil farmo, toda kolikor je že prišlo, še nihče ni tako so nam pripovedoval mači ljudje. Vsak kdor se jezi. da je prišel, ker slabe zemlje prej še ni Namesto črne zenilje je drevje niti za kurjavo ni, ven kakega gnjilega št zemlji, s temi pa delaj hiše in ograje. Vidi se tai zega ne kot krompir, in nekaj detelje, toda ji daljeno od Mantelnove; ta. Jaz sem po pravici Mantelnu, da ne marjj njegov svet, če mi zastonj ne. On pa ta liko svoto za aker, niti živeti ne morete, v. de ni. raz ven če vrtate prav močno, da vodnjak s teško mu jo. ali drugi ga je vpras so tisti potoki, ki tei tem svetu, in V^fcaterih pisano, pa je Mantel k; pogledal, kot sv. Peter, Kristusa zatajil. Rekel da se v bližini nahaja in smo ga res videli, pomaga, ko ni na onei tu, katerega on prodaja, ocl njega smo se stran več kot dve uri z vlakom 1 to povem rojakom, da nikar nihče več ne v: lažnjive beseede Mantel g. Skupca, ker sta oba dobra za govoriti. Za nas lje ne bo nihče reklamo četudi je tako zvežban v dali,, saj sem jaz tudi, slini ,da sem svoj gJsj ujeti so nie hoteli, da bi vedno zgubljen. Obenem pa.naj tudi onn da sva z bratom spot< iskala slovenske nas Waukegan in No. Chici se prav lepo zahvaljuje! prijazen sprejem in post Pozdravim prav lepo vs< ke po Ameriki. F. zastopnik Clev. Amei DENARJE V STARO DOMOVINO poilljamo: 50 kron ................za 10.30 100 kron ......... za 20.45 200 kron ................za 40.90 300 kron ................za 61.35 400 kron ................za 81.8c 500 kron •...............za 102.25 1000 kron ................za 204.00 2000 kron ................za 407.00 RoiUrlna J« viteta pri teh evotah. Doma * aa nakazana avota popolnoma Izplačajo brat vinarja odbitka. Nala donarna pollljatva IzplatuJ« c. kr. pofttnl hranilni urad v 11 do 12 drtah. Dona r J« nam poalatl Ja najpr Hltne jo do 960.00 v gotovini v prlporočenam ali reglatrl ranem plemu, v o* je zne-aka po Domoatle Poeta I Money Order all pa New York lank Draft. FRANK SAKtER 82 Cortlandt St., Now York, N. Y Conemaugh, Pa. vest naznanjam rojakom Amerike. Bela žena je iz naše sredine rojakinjo čiško Dolenc, 4. julija, rosti 24 let. Pokojnica je članica dr. sv. Alojzija JSKJ v Conemaugh, društvo je 6. julija ji p lep pogreb. Pokojnica doma iz Drage pri Viš Tu zapušča žalujočega 3 letnega sina. brata in ig več sorodnikov v star vini. Soprogu izrekam sožalje. njej pa želim, lahko tuja žemljica. I miru! John 2 Nov parnik, spustili v mc "Drava" last Parnik dn vlivamo dosti gorkih jedil, kftkor je to potrebno v mrzlih dnevih. Pileti ne moremo toliko jesti kot pozimi, posebno mastnih in teških jedil ne. Modro je. če vi i varno v poletju ,svej'-a. cista jedila. Vse kar je kuhano in čaka dalj časa, tega se je treba v poletju čuvati, ker taka jedila se, kmalu pr kvarijo, V poletju je zrak poln strupenih gdbic, bakterij, s katerimi se prenašajo bolezni. in te gobice se redijo ponaj-več z raznimi jedili. Stara in pogreta jedila lahko vžtvaiii le v tem slučaju, če smo j ! postavili na led. . Sploh je treba v poletju pn /iti bolj na zdravje kot kela; čuvati zeutuii in Zgodovina se ponavlja. Pekoča poletna vročina je inogokrat zelo p< gubonosnia ivju. Zato se morate držali ovih pravil: togi se goli vle/.ejo v pe-in piavijo, da se kopljejo olncu. Pozneje, ko se pa vr-dotiJ( v. jih začne srbeti da je uprav neznosno, ) je bil upljiv sobica zajeduo joro nevidnimi kosci peska, l'»e zadrli v kožo. in včasih to brez posledic, včasih j tudi ne. Kadar se hočete »olncu ki pati, si vsaj poteki s kako plahto ali pa * vodi dobro operite od pese potem popolnoma in snažni dblečete. Solnč-ipelj vam v tem slučaju škod vala. In kadar ima-pelo telo v vodi, moramo ti, da ne izpostavljamo predolgo solncu, kadar > pa prišli iz vode, ne sme-redolgo na obali neoble-tati. > huje škoduje solnee, če i njegovi žarki padajo na-»t na glavo, d očim na «.-velje sani' pašnih usiljetuev. Slovani s<) bili svoje dnij najbolj- mogočni v Kvropi. Več kot pol tedanje znane Kvrope je pripadalo, njim, ti ili moči so se klonili sosednji narodi. Pa ne dolgo. Zgi dovina nam pravi. da so se začeli medseboj prepirati za prvenstvo, pričeli so se klati v' lastnem taboru, Prišel je slabejši sosed, videl ta razpor in v nepričakovanem trenutku planil nad "Slovane, katere si je podjarmil. Odtedaj Slovan ni videl več sobica svobode. Dani so Uusi ostali si-cer sann stojilj, vendar pa ji' raditega pri njih zaostala ku4-tura, in med najširjimi ruskimi masami vlada široka nevednost, neizobrazba, kar se ima CU.ski narod zahvaliti svojim lastnini zatiralcem, katerim je grabitev in povečanje lastnega premoženja prva stvar, a ljudska vzgoja nepoznano dete. Čehi, Poljaki, Slovaki, Slovenci, Hrvati se morajo uklaujati Nemcem in Mažarom, in pri najmanjšem znaku uevi Ije od strani teli narodov se polnijo ječe. * pijete primerno dosti se ne bodete potili od In čeravno solnee ne posredno telesa, ven* m zna solncna vročina ati. Poguba za telo na-. kakor hitro je telo raz-i, da ne more več zdržati težja topline, ali z dru-besedaini, če telo od zu->ha več vročine, nego e s pomočjo znoja zo-izločiti iz telesa. ravno raditega, da se lahko fcloči, mora biti i obleka lahka, ne stfie se oklepati telesa, pač pa biti taka, da ima prost in dohod. Da se pa te-ihko dobro znoji, morajo t dprte one cevice, ki vodi žlezij, ki izločujejo znoj , površino kože. Toda če smo lahko oblečeni, mnogo prahu na površi-kože in tako se cevi, ki iz-ijejo znoj. zaprejo. Zato pa loranio vsak dan kožo dobro miti, ne samo z vodo, pač pa udi z milom. xdikor bo'j se znojimo, to-Iko več pride iz našega telesa, dar je pa v telesu preveč čine. tedaj postanemo žejni. Žejo je treba gasiti na paten način. Mi pijemo samo itega, da nadomestimo v te- j potrebno tekočino. Toda \ ča ne sme biti nikdar premrzla. kajti v tem slučaju ho zopet pritožil želodec, bin 10 krče. neprebavnost in e neprilike, ali pa eel<>( žlico, hud prehlad in konec-; snirt. n na vsak način nam preti detju več nevarno>ti, da želodec in črev<). kakor ti ali v drugem letnem j In zato moramo poseb-, poletju na to pa'iti. In j am poletna vročina pri-j v telo tnnogo nepotrebne j udi ne potrebujemo. Vsa zgodovina nam kaže, da se je pri Slovanih vedno največ pridigala sloga, toda vsa zgodovina nam priča, da je pri Slovanu sloga nepozniuu stvar. Preveč slege na jeziku, nič v dejanjih Južni Slovani, Srbi in Bulga-ri so se oprostili turškega jar-uki, ki je v resnici silno tičal nad njimi. Toda ta oprostitev ni bila dosti vredna, ker Turek je imel še vedno v posesti njih nekdanjo zemljo. Ko so se Slovani -na jugu čutili dovolj nučni, tedaj so skupaj z C.rki planili nad Turka in mu odvzeli .kar je imel premoženja v Evropi. Hoj je bil končan, pridobljena z zmagami zemlja je ležala pred zmagalci, in kot bi pričakoval od bratov, bi se morali medselhoj bratsko pobotati in skrbeti čimprej, da pošljejo vojake domov, da se odpoči-jejo, da si zacelijo strašne rane katere so dobili tekom dolge vojske. Doma so polja zanemarjena .trgovina počiva, strašna revščina trka na vra-ta balkanskih držav. Denar je posel, kredita ni nikjer. Koliko dela bi imeli Balkanci, če bi se takoj po končani vojski s Turki lepo pogodili in začeli uživati sadove vojske. Tisoče akrov zemlje je pripadalo zniagaleetn. Zemlja je rodovitna. in pridno ljudstvo bi jo kmalo obdelalo. Toda ne. pto-kleta nesloga je z zapeljivimi glasovi /vodila brate v bratomorno vojsko, v kateri je padlo več siromakov, kakor v vojski s Turki. Radi malega kosa zemlje so se stepi i. Kaka vlada je to, ki ne računa na posledice, kaka vlada je to, ki tira nevedni narod v bratomorno vojsko. Ali je na svetu sploh kaka kazen, ki naj zadene one, ki so naščuvali ka-kOr sovražne pse bratske na- rode enega na druzega da sol Sreča nam vedno le m se klali huje kot zverina? No- odmerja, nesreča pa, četudi bene kazni ni za nje. in m go- nam če si bo eden ali pa dr^-v>T*emftfr"vedno prevelik svoji samopašnosti še celo do-j Čuvaj se pred dvoje vrstami mišljeval, da je s prelitvijo krvi žensk; Pred 50.000 mladih ljudij storil svoji domovini cgromno Koristno delo Take sadove torej ryvt p o-kleta iiesToga med bray. In uspeh ? Bulgari so izčrpani do zadnje življenske sile, lepe pokrajine, o katerih so sanjali, da so jih vzeli Turkom, bodejo najbrž zgubili. Srbi so tako iz^ mučeni, da se desetletja ne bodejo mogli dvigniti*. Revščina in siromaščitie bo pritisnila na narode kot v sramoten pečat bratske zavisti in klanja. Oh, kako dobro dene sovražniku, ko vidi. da se prepira njegov nasprotnik. Kako željno vliva lepljive netila v bratomorni boj, ker dobro ve, da konec na korist bo le njegova! Ni je večje sramote kot ta. katero ,so por/rečili balkanski voditelji Slovanom po celem svetu. Bratomorna vojska, katero so upeljali je podarila Slovanom na jugu pečat nesloge, izdajstva, neolikauosti in p -polne podivjanosti. Stokrat bi bilo bolje če bi #e tedaj narodi, ko jim je bilo rečeno, naj padejo eden po drugim, obrnili na svoje voditelje in jih poti 1-k I i, spodili vse ministre in kralje, si podali eden druzeniti roko ter se združili v končno,, svobodno republiko, kjer bi bili vsi enaki, pn sti in bi najbolje it živali sadove svojih zmag. Dokler je pa v državi vladar, dvorska klika, tedaj je narod večen suženj, ker ta dvorska klika bo vedno skrbela za to, da narod ne pride do sloge. Srčna želja vsakega poštenega Slovana je. da se naiodom na Balkanu kmalu odprp 1 či in pre najdejo, kje so njih izkori-ščevalci, da se jih otresejo kot strupenih gadov in postanejo sami svoji gospodarji. Prej pa miru ne bo na Balkanu. . Nekaj resnih mislij Marsikdo misli, da zapravlja čas, če zbira svoje misli, da bi pametno mislil. k Srečen je. samo oni, kateremu se zdi, da je srečen, zadovoljen je pa oni, ki je v resnici zadovoljen. Človek mora ostati hladan, kadar hoče kovati železo, ki je vroče. Včasih je človek sam svoj gospod, ker ga nihče neče imeti za hlapca. Zadnji dolar navadno najraje smukne iz žepa. Mož, ki Dalje na tretji strani. Ga fj. j i* * idovita zdravljenja. / / -r-OOO- Za kronične bolezni med našimi ljudmi. -—000- / Vsi pravijo, da so ozdraveli, dočim jim drugi niso • mogli pomagati. -o—— Z električno - radičnim zdravljenjem so zopet zadobili zdravje in srečo, prosti bolečine in skrbi. Če trpite na kakšni krcnični bolezni ne odlašajte niti en dan, pač pa takoj preiščite ta zdravila. Naj vas preiščejo zdravniki s svojimi čudovitimi aparati, in naj vam gotpvo dokažejo, da tu ni ugibanja, kadar se ti moderni inštrumenti rabijo za preiskanje bolezni.' Z mikroskopom, stiskalcem krvi in X žarki gledate bolezni naravnost v cbraz, in če vam je znano, kaj vam dela preglavico, tedaj je zdravljenje gotovo. Mnogo ljudij, ki so že leta trpeli na kroničnem katarju, revmatizmu, želodcu, pljučah, na riervožnosti in krvi, ker niso hoteli vrjeti, da je kako zdravilo za nje, so prišli v ta* prad kot zadnje zavetišče, in so sedaj zdravi, močni, in srečni. Njih imena in pisma pclna zahvale, so na razpolago v naših uradih. Pridite in poglejte' si jih. Ne "zgubite upanja, dokler se niste posvetovali z Dr. L. E. SIEGELSTEIN, Jos Permanent Bldg. 746 Euclid Ave. blizu 9. ceste. Uradne ure od 9. zjutraj do 4. popoldne. od 7. zvečer do 9. zvečer. Ob nedeljah od 10. zjutraj do 12. dopold- , LAIIBOV OOLDKN K" 1> KRUH je narejen v pekarri tako čist, kakor od vaš« matere, droga gospa. Okusen krtih, vsak hlebec zaviit v papir. Vsi gro- ceiji. ftt Jacob Laub Baking COflpMJ 4919* LORAW AVE. L. H. WAIN, 705 Williamson Bldg. F Loti in hiie naprodaj poceni na St. Clair Ave. v Nottingham«!. Tlakovana cesta. Lepe trte na loto. Vprašajte pri M L, Recher, Euclid, Ohio W t» frtoriftle In trlMtftae irndr r hit« Rlctitrr »tri n> PhU K speller, ktUor so »uvoHIm oholi »tekleocr. 25 iu 50c po lekarnah ali naravnost od SLOVENSKO PODJETJE. Zli v» ni join prof t ognju in' druurini » POSEBNOST! Varnostni bondi za društven* umdnflce-po 25c od #100.00 rut k-to. — Javni notar. — Poja*nla in nasveti zastonj. August Haffner, 1107 E. 61st St. SioioMoioioia^^ F.Ad. RICHTER 4 CO. 74-10 Washington Strte«. New York, N.Y. eexScEnr GEO. TRAVNIKAR, Old Bank Cafe i ' I. ' Fina domača slovenska gostilna z najtooljšo in tb£»© postrežbo. Najbolje pivo, domače vino, i*vrstni Kketjii in šampanjec, 5501 ST. CLAIR AVE ▼ojjal 55 ceite. ' GLEJTE NA ttliŠO S STOLPOM, $25.00 GRAPHOPHONE ZA.......................................................................... Mi smo pooblaščeni, da razdelimo te $25 govorilne stroje med ljudi samo za reklamo tvrdki, katera jih izdeluje. Pridi, da ti pokažemo in razložimo. F. J. TURK & CO. DEPARTMENT STORE, 5707 ST. CLAIR AVE. n - - 11 ^Pfff^WT^1 CAEVELANDSKA ^mMEnlKA. IflZMAJA V TOREK IN PETEK. NAROČNINA: I«. Afriko ...............................»1.00 ; Za Evropo...................................$3.00 | Z« Cl«Y.Und po poiti.................. $2.50 Poumtine itofilk« po 3 cant*. p ttepM brez podpisa In oiebnaitl m nt (prejemalo Vsa pisma, dopisi in dcnnr nnj pošilja na: CLEVELANDSKA AMERIKA, 6119 ST. CLAIR AVE. N. E. ■ CLEVELAND. O._ j EDWARD KAU8H, PuhHuher. TOTM3 .T. PTRC. Ertiror._ { XŠSl*Kl> T' KSDAYS AND FRIDAYS, j FSeaTuy IVHJO Blev rulun* I K riijncrulltl I*; tfceCItjr < ' li v«' ml ntid Claewberc. Ad- er-jg, tl»in(f r le* on requtf»t._____»_ . TIL, CUV. PRINCETON IBS Ko trmi n* (urcon<1 na opazovalnico. Nalezljive bolezni v novomeški okolici. Nekaj časa sem ni bilo v novomeški okolici nobene nalezljive bolezni: Osobito nam je prizanesla letos griža, ki se kaj rada pojavlja s prvimi črešnjami. Zdaj je pa nenado-;) ma zavladala v novomeški o-jJL kolici škrlatinka, ki je bila "let-P ni regent"' letošnje zime. Posebno hudo se je uvedla v Mir-,ni peči in v Podborštu pri Mirni peči. Pa tudi v Novem mest stu samem je obelel /a škrla-tinko sinček inženirja Pavliča. £ Deželni šolski svet. Pri seji C dne 28. junija je eprišla na razpravo, da se II- dr. gimnazija - v Ljubljani preuredi v realno gimnazijo. Ta predlog je propadel . Najdeni mrtvec. Dne 26. ju-|l flija so našli v "Straži", to je Ji ob cesti .ki vodi. od Černuške-ga mostu na Gameljne, mrtvega Iberača, starega krog 60 let. Pri sebi ni imel prav nobene stvarice, zato ga ni mogeče spoznati. Orgije sta hotela uganjati dva veseljakovica v neki kavarni v Kranju. V zgodnjem jutru — bilo je okrog pol petih — ko se je ikavarna od-rla, sta se primajala iz vinske "ve!e"-trgovine Rud. Kokalja. sta ondi dekle, ki je pospravljalo kavarno, jc nadle-vala in se je v svoji pohot-sti celo dejansko lotila, 'sled glasnega klicanja na po-oč od strani deklice je pri-hite! v bližini se nahajajoči orožnik, ki si je celo afero le-zabeležil. Gre se tu za pa-af 125. Sreča v nesreči. Te dni je osleij nepoznan zločinec vlo-I pri trgovcu Slaparju v gori pri Zlatem polju, kradel je nekaj blaga ter od-I poleg različnih knjig in r tudi 500 K denarja Sla-slechiji dan Blizu svoje we.1' in jnecl njimi tudi ovitek, v katerem je bilo 3f>o K denarja. Tako je slučajno dobil vsaj večji del tega nazaj, kar je bil tat odnesel. V Ameriko je odšel nenado ma mezeljski župan Hans Joiv ke. Zapustil je velike dolgove; govori se celo o 200.000 K. Hans Jonke je bil .med naj glasnejšimi pristaši bojevite nemš-lco-nacijonalne struje na Kočevskem. 'Pri zadnjih veli t vab je bit celo izvoljen od ko pevskih občin v okrajni šolski svet v Kočevju. Krojač Matiček je bil zelo goreč pristaš svojega dušnega pastirja, a vsa udanost in vnema mu ni toliko pomagala, da bi bil župnik \h'\ njem naročil obleko. Naposled se je krojač osokoli! in je šel nekega dne župnika vprašat, zakaj da pri njem ničesar ne naroči. Ljulbi Matiček, je rekel žup nik, če potrebujem dobro obleko, jo naročim v Ljubljani, kjer So najboljši krojači.. Od tega dne ni bilo Matička nič več v cerkev. Cez nekaj tednov ga ustavi župnik in ga vpraša, kako da ga več ne vi tli pri pridigi, ne pri krščanskem nauku. Častiti gospod, je dejal Matiček, če hočem slišati dobro pridigo, dober krščanski nauk, grem v Ljubljano, tam so najboljši pridigarji. Poroke v Kranju. 27. junija se je poročil g. I. Papler, ro dom Kranjčan, sedaj stroje vodja v Lienzu na Tirolskem z gdč. Ido Rauschevo, zasebni-co v Kranju. 1. julija se je poročil g. Janko Sajovic. trgovec z gdč. Vero Savnikovo. Toča je potolkla pretečeno »oboto pcljsJce pridelke posestnikom Volko in Voglje 11a Go* renjskefh. Posebno so prizadeta žita. katera oškodovani kar kose. Nesreča pri streljanju. V Logu p-i Litiji je hotel povo dom nekega godovanja streljati s topičeni 1 kletni posestnikov sin Franc Kokalc. Bil je tako nepreviden in je zažgal en topič z vžigalico. 'Pri tem ie. dobil zelo teške poškodbe na glavi in po rokah in težko da bo okreval. Avtomobilska zveza Celje-Ljubljana. Naša lepa Savinska dolina, ki smo jo mogli do zdaj samo v njenem začetku v okolici Celja do St. Petra obiskovati, se nam je zdaj z novo avtomdbilsko zvezo Celje-Lju-bljana popolnoma odprla. V dobri uri nanj je mogoče priti preko lepih krajev iz Savinske doline skozi trg Žalec do kranjske meje v Črni Graben. Ljudje se avtomobila pridno poslužujejo, kar je dokaz, kako zelo potreben je bil. Savinska dolina in*a jako lepe , kraje in iz posameznih avtomobilskih postajališč so izhodi za daljše in krajše izlete, kakor tudi prilike za hribolazce, ki hočejo v romantično Logarjevo dolino, na Kamniške in Savinske planine itd. ŠTAJERSKO. Drobne novice. Velik poza« so imeli v torek v 'Peklu pri Poljčanah. Zgorelo je sedem poslopij. Začelo je goreti pri zalogi Goetzove pivovarne, kjer so bojda otroci zažgali pri igri slamo. — Stavbni konzens je podelilo železniško ministrstvo lastništvu lokalne železnice Radgona-Ljutomer za 21 km. dolgo likalno železnico Ljutomer-Ormož. — Iz Celja (Apetitaa svinjina.) Pretečem torek se je imel zagovarjati prekajevalec mesa Jožef Reis-ner s svojo ženo pred celjskim sodiščem zaradi pr&daie je bil zaradi enakega delikta že večkrat obsojen, zadnjikrat meseca aprila, je dobil 10 dni zapora z dvema trdima ležiščema, njegova žena je pa bila obsojena na 5 dni zapora. Prodajalno ima v retovški ulici. Je sploh škandal, da se takemu človeku po več kaznih Še dovoli prodajo mesa. — Zastrupila se je v Mariboru 25 let stara hčerka železniškega sprevodnika Koelbla. — Umrl je v Mariboru vpdkclieni poštni pod uradnik Lovr0 Jurše, star 61 let. — Pesnika Petra Rc-» seggarja je imenovalo graško mesto za svojega častnega Občana« — Iz Brežic poročajo nemški listi, da se je nemšku-tarjem za tokrat posrečilo obdržati okrajno bolniško blagajno v rekah. Za načelnika je izvoljen mesar Druschkowitsch, za podnačelnika solicitator Swoboda. — Iz Ormoža. Utopljenec. ki ga je vrgla Drava dne 1. junija na breg, je vrtnar Jakob Narat. Bil je rojen pri Sv. Jakobu v Slov. gor. — O slani poročajo. "SI. G." iz ljutcmerske okolice in zgornjih Slovenskih goric. O slani v mesecu juniju že pač dolgo ni bilo slišati. Iz Eisenerza na Zg. Štajerskem poročajo 26. junija, da je padel sneg čisto doli v dolino. — "Bračkijanec" — kazniva psovka. Iz Zg. Radgor ne poročajo, da je tamošnji sodnik dr. Mešič obsodil nekega moža na 20 K globe, ker je rekel drugemu možu, da je "bračkijanec t. j. pristaš slovitega nemškutaija \\ ratseh-ka. — Povodenj so imeli v barbarski fari v Halozah. Potoki so na več krajih poplavili travnike in odnesli več brvi. — V Fuerstenifeldu na Sr. Štaier skem, kjer so doslej sedeli v občinskem odboru sami ueniški naprednjaki, je bil pri zadnjih < bč. volitvah izvoljen v 3 razredu tudi en socijalist. — Zaprli so v Mariboru zaradi tatvine 22 let starega kleparskega pomočnika Avgusta Dolarja iz Gorjan v brežiškem okraju. Iz Hrastnika. Iz Save so potegnili 1/letno vtopljenko, hčerko nekega gostilničarja iz Zagorja. Spravili so jo na trboveljsko pokopališče. PRIMORSKO. Turški beguni. Turške begune. ki so pribežali med balkansko vojno 11a avstrijsko o-zemlje, ;e odposlala avstrijska vlada s parnikoni "Fevervarv", iz Reke dne i. julija, v Carigrad. Več begunov se je vrnilo peš ?opet na Turško, odkoder odidejo brškone v malo Azijo. t Strela ubila dva bratranca. Iz Gradišča poročajo, da je ubila strela v tamošnji okolici dva bratranca Nadalisa. ki sta ^se zatekla povodom nevijite pod neko visoko, na velikem travniku osamljeno drevo. Samomor zdravnika. Zaradi neozdravljive bolezni se je u-strelil v Tržiču v ordinacijski sobi zdravnik dr. Lučki. Velika tatvina. Neznani tatovi so udrli v stanovanje vdove Lucije Grasijeve v Trstu na cesti della Guardia. Odnesli so v gotovini 2000 kron in za 1000 kron raznih dragocenosti. O tatovih, ki so morali stanovanje in sploh hišne razmere vdove zelo dobro poznati, nimajo še nobene sledi. Ljubezen. V Trstu je streljal 24 letni zidar Anton Vižnovec. oženjen na 20 letno služkinjo Ano Hošekovo, rodem iz Gorice, ker je zavrnila njegove ljubezenske ponudbe. Višno-vec je ustrelil na Hošekovo dvakrat, toda noben sjtrel ni zadel. Hošekova je padla iz strahu, Višnovec pa je, misleč, da je zadeta, pobegnil in nameril nato ne daleč cd vrta, kjer jo je napadel, revolver na sence. Toda ^orožje mu je od-klo in predno je me gel ustreliti drugič, je prišel stražnik, ki ga je aretiral. Na stražnici je Višnovec priznal, da je Ito-j tel ustreliti Hošekovo in ^ebe. Tam je tudi šele zvedel, da ni Hpšekove zadel. — Višnovec je že lansko leto streljal na svojo ženo in jo je lahko ranil. Pri tozadevni obravnavi pa je bil oproščen, ker so zdravniki izrekli, da je izvršil dejanje v hipni zmedenosti misli in da za dejanje ni odgovoren. kra soproga Vita Elefante v Trstu. Potegnili so jo iz vodnjaka mrtvo. Žena zapušča vdovca in 6 malih nepreskrbljenih otrok. Strašna nesreča v čistilnici olja. V čistilnici olja pri Sv.-Andreju pri Trstu je našel v četrtek zjutraj delavec Knez tovariša Kreševiča mrtvega v mlaki vroče neizčistene tvari-ne. Kreševič je moral ponoči za par trenutkov odpreti petelina pri cevi, da bi se nacedi-lo nekaj tvarine v kad. Kreševiča pa je med tem najbržje posilil spanec, a ko se je zbudil je videl, da lije tekočina čez kad in da je tudi po tleli že polno. Skočiti je mislil nemara k petelinu, da bi ga zavrl, a 1 pr,i tem mu je ozpodrknjlo, da ;e udaril z glavo po železnem stojalu in si natrl lobanjo. \a-to pa je ali mrtev ali pa še malo živ omahnil in padel na tla, kjer ga je žareča tekočina ožgala in smodila, da ga ni bilo poznati. Kreševič je zapustil vdovo ni šest otrok. Obupen čin matere. Xa Reki je živela 28 let stara vdova Marija Varga z Ogrskega s svojim petletnim sinčkom že par mesecev v hudi bedi. V sredo pa je videla, da nima zase in za otroka niti grizlja več. Zato je sklenila končati. V steno svojega bornega stanovanja je zabila dva žeblja in prjpravila je tudi dve zanjki. V eno je vtaknila glavico svojega otroka, v drugo je pa zlezla sama. Tako sta nainah za-visela oba obešenca. Šele čez kake tri ure je prišla trkat soseda. a ker je bilo vse tiho, so ljudje vlomili k Vargovi. Tam so* csupnjeni dosleci našli mater mrtvo, deček pa je zanjki, ki se ni bila dobro zadrgnila. še malo dihal. Njega so rešiti. Samomor blagajnika. Na Reki se je ustrelil v svoji pisarni 52letni blagajnik tamoš-nje tovarne za olje Rili. Ivern, doma iz Heba na Češkem. Na mizi so našli pismi, v katerem se mož poslavlja od sorodnikov in znancev in pravi, da je izvršil samomor, ker se je naveličal živeti. Pri pregledu blagajne in računov so našli vse v najlepšepi redu. Eno leto stara hiša. Ako hočete imeti hišo, katere ni treba vedno popravljati, kupite hišo v Collinwoodu na Five Points. Cena $2700, takoj plačate $700, drugo na lahke obroke. Josip Zajec, 1378 East 49th St. Tel. Central 6494 R. - (s«) M ■K'" ■ • Stavm-H fcrfi, mmmšm POZOR! Pred kratkim sem prišel iz starega kraja kot izučen mizar in se priporočam za vsa mizarska dela pri hiši ali za pohištvo. Sposoiben za vsako delo. Vprašajte Josip Plevelj, 1377 East 43rd St. Bartender, Slovenec, ki zna tudi angleško, dobi takoj delo in dobro plačo. Fr. ICorče, 513 E. 152 St. Collin wood. (58) JOHN GORNIK, g Priporočam m vimi rojakom v nakvp nlh spomladanskih In letnih oMek tar avkenj. po meri In la na r«Jan«. Priporočam «a sfcMnton atov. v napravo uniform In Izvriujam vaa tfraga krojatka Priporočam tudi svojo velike rjSto * Edini založnik raeh sokofekifc potrebščin. Telefon Princeton 2402 W Sroj kc svojimt Biiniri-fininirirri-irriiiiiiiiiiiiiaBiiiiiiiiiMiiiitiiaiim^ Dostojen fant išče stanovanje s hrano pri čednih ljudeh med 52. in 30. cesto. Vprašajte v 11 redništvu. Anstro - Americana S. S. CO. Direktna voin|a med New Yorhom In Av*tro>Ograko Fina podvorba, električna luč, izvrstna kuhinja, prosto vino, kabine tretjega ras-reda na Indiji Kaiser Frani Joseph I. in Martha Washington. Govorijo se vsi avstrijski jeziki. Parniki od plujejo iz N. Y. ob 3 pop. ARGENTINA May 28th OCEANIA June 7th MARTHA WASHINGTON June 14th 1: Phelps Bros. & Co. i h> r I 2 Washiogtofl St New York, N. T. f ali pa na pri inane agrnte r Z. D. in Canada Sodnik: Povejte, gospa, ali ste vi z obtožencem v prijateljstvu? Priča: Kake morete kaj takega misliti! Saj je vendar moj zet! PROŠNJA. "Little Falls Defense Committee", to je odbor za obrambo štirinajstih zaprtih štrajkar-jav, kateri se sedaj nahajajo v Herkimer County jetnišnici, prosi za prostovoljne doneske. Pri zadnjem strajku v Little Fails, N. Y., je policija zaprla več štrajkairjev, nekatere so izpustili, a teh štirinajst čaka obiodbe. V obrambo teh potrebuje gori omenjeni odbor nujno podporo, da plača zagovornike. Rojake-delavce opozarjamo na ta slučaj in dobrodošel bo vsak nikel. Dat e vi naj se pošiljajo naravnost na Little Falls Defense Committee, Box 458, Little Falls, X. V. Najnovejše za rojake Malijglasi. POZOR! Rojaki, večkrat se sliši, da se je eden ali drugi ponesrečil, mu je pogorela hiša ali drugo blago, pa ni bil zavarovan, da di užba neče nič plačati, in več-kiat se sliši govoriti, da je to amerikanski humbug. Toda to ni res, ker družba dobro ve, da jo lahko sodnijski primo-rate do plačila, ako je zavarovalna polica pravilno narejena. Ce pa ne, je krivda zastopnika, ker na vsaki polici so pravila. Če je vse pravilno narejeno, ste gotovi, da dobite odškodnino, ako vas doleti nesreča. Zavarujte se pri Joseph Zajec, 1378 E. 49th Street. Tel. Central 6494 R. Naprodaj fotograf aparat v dobrem stanju. 'Poceni. Vprašajte Fr. Zupančič, 1407 E. 41 St ■ Jedini naš rojak v Ameriki jc dobil priznanje od vlade >z Wa-shmgtona, da ima najboljia zdravila kakoršnih ie ni bilo. Alpen tinktura, od katere v 3 dneh prenehajo lasje izpadati in v 6 tednih lepi, gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo več izpadali in ne siveli. Alpen pomada, od katere moškim v 6.tednih krasni brki in brada popolnoma zrastejo in ne bodo odpadli in ne siveli. Revmati-zem, kostibolj, trganje v rokah nogah in kniicah, vam v 14 dneh popolnoma odpravim. Vsakovrstne rane opekline kurja očesa, bradovice, -potne noge, ozebline in vse druge sli-čne bolezni se pri meni hitro ozdravijo. Cenik pošljem zastonj ali pa pridite osebno. JAKOB WACHCIC, 109a E. 64 Street. CLEVELAND, OHIO. DO nadaljnega naznanila bo zobozdravniki urad dr. Kalbfleischa zaprt ob sredo popoldne ▼ poletnih mesecih. Ob tem času pa je urad odprt ob nedeljah od 9:30 zjutraj do 12. Dr. Kalbfleiscb, 6426 St. Clair Ave. Cleveland ima najcenejši plin. Nobeno drugo ameriško mesto »ima tako poceni plin kot Cleveland. Vi ve«te, da je to res, če ate iivtJi ▼ dragih mestih. Če žgete plin v Cleveland«, branite denar, Hišne stroške jako mandate. Vaša hiša je bolj čista in ugodnejša, če imate ptin. Jed je hitrejša in mani draga. Če hočete kaj svedeti o pliaa, pridite v naš urad in vprašajte. 14» vstkj sadi < dg*~ varjatno vprašanja. The East Ohio 6a> Co. Ud East Mk Start. m \ SLOVENSKO PODJETJE Z naselbino rastejo tudi katerih dobite danes vse, kar dom in vašo družino. V naši popolnoma nanovo mre? bite veliko iz bero, pohištva, kakav ko, kuhinjske omare, omare aa stole postelje, iimmce, raznovrstni porcelan, kakor juho, razne skledice, vso ponve, lonce, nože, vilice, iBce, ia ie sto in sto nih drugih posod in priprav, ln se rabijo pri hiti* NAŠA POSEBNOST JEr POSODE VSAKE VRSTE PO....................... 10c. Poleg te trgovine pa ZAVOD. Sprejemamo narodU za koč$e ar automobile za vse prilike. Cest vedno m^ ntfjje. Postrežba točna. Fran Zakrajšek, SLOVENSKI POGREaffK M HI I1 UMU. TRGOVINA S POH&TVOSL T«LPH*c. ^ 6208 StCIaiNiT TmL ■Vi«* i« ■M m M mm V. J C. M. Mix Allotment I^napraUj poceni. Od *75U» fut^^^^^* Takoj se pk£a $5.0* ostem* g^pm^p $2.00 na meaee. Najvegi dski- J« Ss Jablonski, SLOVENSKI FOTOGRAF. 6123 ST. CLAIR AYR 9. B. Izdeluje slike za ženitbe in družinske slike, otroške slike, po najnovejši modi in po nizkih cenah. Za $3-00 vrednosti slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko : Slovenska Dobrodelna Zveza I ■ »i Ustanovljena 13. J^P^P^ Glavni sedež: novembra 1910. l^jgŽljUp' Cleveland, O. Predsednik: JOHN GORNIK,, 6105 St. Clair Avenue. t Podpredsednik: MART. COLAR1C, 15820 Calcutta Ave. Tajnik: PRANK HUDOVERNIK, 1243 E. 60th Street. Zapisnikar: JOHN JALOVEC, 5810 Prdaser Avenue. m Blagajnik: MIHAEL JALOVEC, 6424 Spllker Avenue. Nadzorniki: ANTON OSTIR, 6030 St. Clair Ave.; FRANK tORl£. 1866 East 65th St.; MIHAEL WINTER. 6030 St. Clair Avenue. | JOHN MAJZEU, 6128 Glass Avenue. Porotniki: ANT. AHCIN, 6B18 St. Clair Ave.; FR. tIBERT, 6124 Glass Ave. Pooblaščenec: ANTON GRD1NA, 6127 St. Clair Avertie. Vrhovni zdravnik: J. M. SELISKAR, 6127 St. Clair Avenue. Vsi dopisi .a druge ursdne stvari, na] se počiljajo na glavnega tajnika, denarne nakaznice pa na glavnega blagajnika. I; Evetlno glasilo "CLEVELAND8KA AMERIKA" ■■PI L- vašem mnenju sem jaz tore; či- prava- zver." ja, "Skoro." z "Ali smjem vprašati, kaj še veste od mene?" lja "Da. Rad bi vedel, kje leži no pc samo. Gorje ti, če se je na-išim ženskam en sam las skrivil. Z žarečimi nožmi ti l>o- . demo rezali kožo." j "Da, poglejmo, kaj je z na-, šimi ženami in otroci," prista-. vi drugi. "Kdo gre z menoj?" "Jaz — jaz — jaz!" kričijo vsi okoli. Nihče neče ostati. Vsakdo je hotel vedeti, kaj je z njegovo družino. "Stojte!" prosim. "Vsi ne morejo proč. čuvati moramo klet in sendadorja. Zato pa potrebujemo več oseb." Dalje prihodnjič. i Najboljii naročnik je oni, k> vestno vselej prebere ves list. < ga priporoča drugim in vselej ob času ponovi naročnino. Ali > ste jo že plačali? "Le pustite nož, senor. Pričakoval «eiu vas z najboljšim namenom." -Kako to?" "Da vas pozdravim v imenu mmh dvajset senorjev, katere sie poslali na krokodilji otok. JHm ni več na otoka, pač pa flt nahajajo tu prav v bližini. Pripeljal vas bom k njim, ker IfwKjc hočejo z vami govoriti." ""Hudič naj vas vzame. Tu vsate nož v rebra kot plači-1» ta novico, katero ste mi prišteli in zajedno--" Naprej ni mogel, ker ga v t« trenutku zgrabi krmilar • mš »zadaj in mu stisne obe ro- "Ga ze imamo v preši," se «c«clo smeje Larsen. "Kako veselje za mene, kadar smem tako zgrabiti, kot se meni po- Sendador hoče kričati, to<1a aygov glas zamre na ustnicah. "Kaj sedaj?" vpraša krmilar. "Zvežemo ga in odpeljemo k dragim." "Zakaj pa zvezali? To lah-ft« storimo pozneje. Kogar žmm jaz enkrat v rokah, ta ne bo več brez moje volje hodil atoli. Samo orožje mu vzemi- Sendador je imel s seboj po-fcg noža tudi revolver in puško. Vse to mu vzamem, na-k«r ga sune krmilar naprej. Ko pridemo k tovarišem, planejo vsi hkrati pokoncu in ga obkolijo. "Ali s te pripeljali lopova?'] vpraša Harico. "D«, tu je,'' odvrne krmilar. "Dajte jermenje sem, da ga zvežemo in da ne bo tako hitro mislil na beg.** In docim nekateri vežejo u-jetnika,, iščejo drugi potrebnega materijala za ogenj. Ko vz-pbmti ogenj, sem lahko opazoval tfcrazne poteze slavnega vodaika. Njegov obraz je suh, ostro začrtan in od sohica •skoto popolnoma obž-gan. Nobenega znamenja ni kazal, da se sramnje. Njegov pogled plava od enega do druzega v krogu. Na njegovem obrazu se »i moglo brati druzega kot največje začudenje. Strese z glavo in reče: "Toda, senores, kaj pravzaprav mislite. Zakaj postopate tako sovražno z menoj?*' Z vsakovrstnimi lažmi se je fcotel potegniti iz zanjke, in se je konečno skliceval na Moatesa, da je mislil vse po-ifeno. Monteso seveda "i prej vrjel v sendadorjevo krivdo, toda predstpječi dokazi so bili Prekinjeno delo Naše vsakdanje življenje mora biti tako uravnano, smo vedno aktivni ter da uporabimo vsak čas popolnoma po svoji zmožnosti. To nas .dela zdrave in močne. Noben naših organov ne sme prekiniti svojega dela, da bi škodoval celemu telesu. Toda tudi največja pazljivost ne more včasih preprečiti kakega organa, da ne bi prekinil z delavnostjo ali popolnoma zaostal. Zgodi se, da želodec neče sprejemati hrane ali neče vzeti toliko hrane kot jo truplo potrebuje. Včasih prenehajo jetra ali prebavljalni organi z delom in hudo zaprtja je posledica. V takih slučajih je najbolje zdravilo TRINERJEVO AMERISKC GRENKO VINO To očisti popolnoma ves sistem, brez bolečine ali neprilike. Objednem da je moč prebavljalnim organom in z njimi celemu telesu. Ono ustavi zdrav a peti t, poveča odvajanje in prežene zaprtje notranje bolečine in krče glavobol zlatenico dviganje in bruhanje. Pomaga v vseh takih boleznih, kjer trpi iželodec, ko smo zgubili apetit. smo zaprti ali slabi. Priporočamo to vino pri mervoznosti in ženskih boleznih in pri kroničnem zaprtju. Po lekarnah. JOSIP TRINER Importer In exporter. 1333-9 S. Ashland Ave. CHICAGO ] YdiyjfliKordiljerah n~l IT || J --------- "Ob reki Rio de la Plata") INULUMN.M4T ,-1-1-. HP^fgr gjj^Sgl d 5) ^cssll PRVO POGLAVJE. V Gran Chaco. Vse se je izvrstno posrečilo. Morje so na krokodilovem o-lakn. Z ienskami in otroci sem imel sicer veliko sitnosti, vendar sem jih konečno le spravil sm Dober plen dobite danes, Gomez. Pozneje gotovo lahko .ost vašo hvaležnost računam." "Kar se tega toče, dobite &sak> že sedaj in sicer takoj." Govoril sem s svojim na-caamim glasom. On se sklone ft meni, da mi pogleda v obraz "Kakšen glas je pa to! Tako or govori Gomez.'* *i5eveda ne govori Gomez, «mw Sabnco.** "Mož, kdo ste vi. Upam, da «|M^te k onim, katere jaz tiKCOl.** "Mislite k Ariponom? Nef 1 wijpm oe spadam jazu" lahko sem govoril na ta ■nžii, ker sem videl, da se je krmilar dvignil za njegovim Ubtoro in stal pripravljen, da ga stisne s svojimi ogromnimi ^MIml** "Ne?" zakliče sendador. "FMem vas pa vprašam, kdo ste. Odgovorite, ali vas pa v k» trenutku zabodem.'* mi sendadorju: "Ne zanašajte se na mene, senor. S svojim priporočilom vam ne morem pomagati, ker | ^ sem prepričan, da ste neposte- i ^ no delali." "Kaj? Tudi vi? Torej se je ; • vse proti meni zarotilo?" ; "Zarotilo? O tem niti govora * ni. Mi poznamo vaše namene. , Jako žal mi je, ker moram ime- > ti moža, ki je bil preje moj pri-jatelj, za morilca. Celo vaš po- j govor z Gomezem je izdan." Adut je bil res star in za- < | krknjen grešnik. Kar skrbelo č me je, da mu jasno dokažem š njegovo krivdo. E Tlako so čutili tudi drugi. Za Montesom p začne govoriti Pena, ki reče: d "Človek, jaz sem slišal vaše pogovore. Če govoriš o lažeh, c tedaj me s tem <žališ, in da bi kaj tacega trpel, mi niti v gla- k vo ne pade." p "Kdo ste vi, da se drznete z reči sendadorju ti?" "Jaz sem Pe»a, kaskariljero, j< razumeš? Tu sedi brat Jaguar in zraven njega nemški kaba- n Ijero pred katerim te je C^mez h svaril. Toda to še niso vsi. Ali poznaš tega tukaj?' Pena pokaže na Gomaro. Sendador tudi tega pogleduje. ; Najbrž ,se ga je spominjal, i\ vendar ne natančno, rad i česar g reče: "Saj ga ne poznam —'* "Stoji" ga prekine (»omara. jC) "Sedaj sem ja/. na vrsti, da go- (j, vorim." n] "Ne, molčite še /a en čas," ga prosim ja*. "Zakaj? Ali ni bolje če ta- Z* koj zve, koga ima pred seboj?" ln ko se zopet obrne k sen- 8 dadoriu, reče, ne da bi se kaj T* f I zmenil za moje svarilo: .»'i' . , in I orej vi se spominjate, da ste me videli?" sv "Mogoče je," odvrne vprašani. "Bilo je v gorovju v Pain- ™ pa de Salinas." Ko je sendador slišal to ime, !; se je zdelo, da je prebledel. "Vam je vendar znana ta \\ Pampa?" vpraša Gomara. "In j; tudi veste, da se je tam /.vršil I; umor." !; "Mogoče, toda t<> mene nič j; ne Ibriga." J| "Kaj. morilca ne bi umor \\ nič brigal?" j; "Senor, vi me imenujete j; morilca?" ji "Da, ker ste v resnici, Urno- j! rili ste mojega brata." j; "Jaz vašega brata? Mislim, j! da igrate komedije z menoj. ;! Jaz ne poznam niti vas niti j; vašega brata." ;! "Torej se spomnite nanj. ji Srečali ste ga gore; v Salinah. j; On je prišel baš tedaj zraven. ko ste hoteli vi kipus zako- #. pati." |; "Kipus?" reče sendador s ;; prestrašenim glasom. "I)a, kipus, ki je bil sprav- i I Ijen v steklenici. Bil sem isti ; i dan na onem kraju in sem tudi j; kopal na onem mestu, kamor j! ste spravili kipus." "Valgame Dios!" "Da, sedaj se pa bojite." "Ne bojim se." odvrne vod- j! nik, "jaz sploh ničesar ne vem j; o tem." • J! "Tako? Ničesar! Torej tudi S tega ne veste, da ste ustrelili i: mojega brata, da ne bi izdal j; vaše skrivnosti? Da ste mrt- j; vega pustili na mestu in jahali i; proč. ko ste kipus skrili? Ne, |i ja7. govorim resnico. Bil sem j; večkrat na onem mestu, kjer sem kopal za vami. Zaman !! sem vas pričakoval. Sedaj sem j; pa vas dobil, da prejmete svo- j| je plačilo. Meni ne bodete po- i| begnili, o tem ste lahko goto- ;! In Gomara se obrne od nje-pa. Njegov nastop mi prav nič ii ugajal. S svojo klepetavost- || jo mi je naredil velik križ čez j; moje račune. Sendador niti !» slutiti ne bi smel. da se nahaja- ■ -ss^™ . . "'i... .ju'j-l. —i. . ne moreni priti do kipusa v. U-I pal sem, da ga teža naših očitanj naredi bolj zgovornega, radičesaf začnem sedaj jaz z njim govoriti. "Vi tajite vsa svoja dejanja jako trdovratno. Mi imamo vendar neprekosljive dokaze v rokah." Sendador me temno pogleda in odvrne: "Kaj pa vi hočete? Jaz vas ne poznam. Vi ste tujec v deželi." 'ipa vendar dobro poznani vašo osebo." "To bi bil čudež." "Nikakor ne. Najprvo vam hočem povedati, da ste precej neumni, ker tajite, da niste z Ariponi z zvezi. Odkrito priznanje bi vaš položaj veliko zboljšalo.'' "Jaz ne lažem." "Vi to trdite? Gomez je že vse priznal." "Gomez? Kdaj ste pa z njim govorili ?" "S temi besedami se sami iz- ' dajate. On je seveda na vas < čakal, ker smo pa mi prej pri- j šli kot vi, s m o se ga polastili." i Sedaj je bilo videti, da je prvič resno prestrašen. Boječe | dvigne glavo in vpraša: t "Kje so pa njegovi Jndijan- r ci?" "Ah, senor, sedaj ste spustili 1" erinko. Sedaj vprašujete celo «> Indijancih. S tem torej pri- I znate, da veste vse." "K zjodju, govorite, meni v je vseeno. Kje so Indijanci?'' £ "V kleti, kjer jim je popol- p noma nemogoče z vrši t i svojo š ludobijo." i š "In Gomez je priznal?'* v "Da. .Bil je bolj odkritosr- (1 čen kot vi. raditega smo tudi sklenili, da podarimo njemu s življenje in oprostimo tudi nje- v govim tovarišem." "Toda, recimo, tla je vse ta- ^ co, kot si vi domišljate, kačo pa pridete do tega, da In- J dijancem podarite življenje, meni pa hočete zaviti vrat?"' "Indijancem se lahko pri- ^ zanese, ker mislijo, da pravično delajo. Vi pa kot belec zaslužite desetkratno kazen, ker ste izda'i svoje tovariše iz la- -comnosti do denarja. Sicer pa imate vi še druge zločine na v svoji vesti." g "Se druge zločine?" vpraša o' /. zasmehljivim glasom. "Po si 0 —I Zapeka Ako potrebujete kako zanculjivo zdra vilo toper zapeko, napihovanje, prebavo težko ali neprebavo, vzemite _ = Severov ~~ Zivljenskl Balzam (Severa's Babam of Lungs) Je varna in zanesljiva tonika za prebavne organe. Cena 7fw. Driska^ se mora takoj na prvi prikaz odpraviti. Vzemite Severovo zdravilo zoper drisko (Severa'« Diarrhoea Remedy) katero podeli hitro olajšbo v slučajih driake poletnih pritožb, griže kolike in krča v že-lodcy. Cena 25 in 50 centov. Glavobol se hitro vda uplivont - Severovih praškov -— zoper glavobol in nevralgijo (Severa'i Wafers for Headache and Neuralgia) Cetia ikatljict 12 praikov 25 centov. Kadar kuptyete idravila, recite i»refno,da hočete SeTerova. Ne vzemite nadomestite v. Ako jih nima lekarnarjih lahko naročite od naa: Frank Sakser Glavni urad: 82 Cortl&ndt St., i Podružnica: 6104 St Clair Ave,, NEW YORK, N. Y. | CLEVELAND. O. Pošilja | Prodaja DENARJE | PAROBRODNE v staro domovino | LISTKE potom c. kr. poštne | za vse prekmorske hranilnice na Dunaju; hitro |E parobrodne družbe po izvirnih in ceno. ? cenah. Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi. ; HIŠE NAPRODAJ. Metta ave. 7 sob, 1 družina, ' s cena $1600. Carry ave. 4 so- 1 be, 1 druina, cena $2200. E. 1 i 63rd St. 6 sob, 2 družine, cena ( 1 $2500. Prosser ave. 5 sob, ena i družina, cena $2500. Carry av. J . 8. sob, 2 družine, cena $2400. ( 1 Lake Ct. 2 hiši, dve družini, J , cena $1600. E. 62 St. 9. sob, J 1 2 družini, cena $3000. E. 70 ■ St. 7 sob, 2 družini, cena $2500 : . Norwood Rd. 2. hiši, 2 dru- ■ zini, cena $4000. E. 63 St. le-, po urejena hiša za 3 družine, . zidana, cena $5200. Nov zidan blok za 6 družin, cena $12.500. 1 E. 45 St. 8 sob, 2 družini, cena $2500. Prosser ave. 2 hiši za , dve družini, cena $3350. Mo-, derna hiša za 2 družini, vsaka 6 sob, kopališče, furnace, cena $4500. In še več drugih. Vprašajte pri John Zulich, 1197 E. 61 St. (57) Pkdor HOČE delT^I-«" - j I Iy V•'111*1 ■lo»en«k«> - Auglcikl Tolmač \ d* m bo lahko In hitro bm uMt«U* prlo«tl »ngUUime. Ki]t(i tlNfailvr c rmsMOYor a* v«akd*ajo potrrbo, ■•vodil« pliara, iplioiMk i c »nateiklli plMsi tn kako m poatan« aaMtikaaalii driavQaa. Vrhutcfa ki^t* 3 c Ima doadaj naj*«^l »lo». angl. ia anul, »lo*. alovar. KaH«a trdo ta okaaao « I , platnu vrian* (sad 43« at rani) atanr «a OO In a« doM pri: ; V. J. KUBELK A, 538 W. St, New Ytrt, K. !. t Bdlno la aajvc^c aalblnUtTo aloT. aa«t. la raaalk alor. kaP«. PlMt« p« cralk. j SLOVENSKA DVORANA, I MIHAEL SETNIKAR, o mm NT. CLAIR AVE. | Tal. Prinoaton IM4 * Priporoča rojakom in društvom prvo slovensko dvo- ■J rano v Clevelandu za veselice, igre, za poroke in kr- "g stne slavnosti kakor tudi s a vse dnige prilike. £ Priporoča svoj dobro urejeni saloon. Svoj k svojim!