Ogroženo zdravje mladih
Zdravniki, ki skrbijo za zdravje šolarjev in učencev, pošiljajo leto za letom opozorila, da bo treba za zdrav razvoj otroka narediti precej več, če hočemo imeti tudi zdravo populacijo odraslih. Letošnje opozorilo zdravnikov pa je namenjeno vsej družbi, saj kaže zdrav-stveno stanje učencev sliko, ki bi jo lahko primerjali s poročili iz nerazvitega sveta. »Naš šolar je ogrožen — to dejstvo mora dojeti družba in mi vsi,« pravijo zdravniki ob letnem poročilu.
Svetovna zdravstvena organi-zacija postavlja za skladen teles-ni in duševni razvoj mladega ro-du na prvo mesto prehrano, nato higieno - sem štejejo higieno te-lesa, režima življenja, okolja in mentalno higieno - na tretje me-sto pa postavljajo zdravstvo. Če je prva postavka - prehrana otrok bila pred desetletjem vsaj približno taka, kot bi morala biti po merilih svetovne zdravstvene organizacije, pa opažajo sloven-ski zdravniki, da se v šolskih di-spanzerjih pojavlja vse več pod-hranjenih otrok. Letos je upada-nje življenjske ravni prebivalstva razpolovilo tudi prijave šolarjev in učencev pri šolski prehrani. Po nekaterih podatkih je letos kar za 40 odstotkov manj otrok, ki imajo zagotovljeno šolsko pre-hrano, v Ljubljani pa je ta odsto-tek še višji.
Število obolenj šolarjev naraš-ča, zdravniki so mnenja, da veči-na ljubljanskih šolarjev živi in se uči v skrajno neprimernih pogo-jih. Bolezni dihal so še dalje na prvem mestu, v Ljubljani jih ima že 44 odstotkov šolarjev, polovi-ca pa ima slabo telesno držo, kar gre na račun slabe prehrane in pomanjkanja telesne kulture. Podatka sploh nista presenetlji-va, saj se ravnatelji ljubljanskih šol brez uspeha borijo že nekaj let, da bi zagotovili šolske kuhi-nje in telovadnice prav tisti mla-di populaciji, ki oboje najbolj ra-bi, torej srednješolcem. Rezultat je enak ničli: denarja za telovad-nice ni, sredstev za najemanje dragih in vedno bolj tržno usmerjenih telovadnic športnih društev pa je vedno manj. De-narja ni niti za urejanje šolskih kuhinj, kjer pa so prehrano ven-
darle uredili, je kot bumerang udarila inflacija: šolska prehrana je predraga in končno so tu še slabe prehranske navade, ki so jih otrokom privzgojili starši v mestu. Tako se šolajoča mladi-na zjutraj ne hrani, prvi obrok ima večina šele v zgodnjih popol-danskih urah, nato pa pozno zvečer še kak preobilen obrok. Rezultat take prehrane je očiten: bolezni, ki so jih zdravniki pred desetletjem pripisovali le odrasli populaciji, so se razširile tudi med mladino. Previsok krvni pritisk, bolezni prebavil z ulku-som vred niso med učenci nobe-na posebnost več.
Stiska s šolskim prostorom in vse večje število srednješolcev v stoletnih šolskih stavbah, kjer je premalo svetlobe in kjer sedijo natlačeni drug poleg drugega, vse preveč blizu šolske table, pravijo zdravniki, so vzrok, da ima tretjina ljubljanskih srednje-šolcev okvare vida. Prav toliko jih trpi zaradi psihosomatskih motenj, petina pa ima okvare sluha in zvišan krvni pritisk.
Dejstvo je, da bi marsikaj lah-ko naredili starši otrok, če bi malo več skrbi posvetili otrokovi redni prehrani, njegovemu zajtr-ku, malici, ki jo je moč nesti tudi s seboj, kosilu, ki si ga otrok lahki>doma pogreje itd. Toda, šolski zdravniki so se lotili pro-blemov tudi drugače: sestanki z aktivi ravnateljev bodo morda vsaj malo omilili pereče stanje. Rekreativni odmori, borba proti kajenju, nekaj več uvidevnosti glede odsotnosti iz šole, drugače zastavljena zdravstvena vzgoja v šoli, vse to so ukrepi, ki nič ne stanejo, vodijo pa k večji osveš-čenosti mladih.                 L. Z.