292. številka. Ljubljana, v četrtek 21. decembra XV. leto, 1882 Izhaja Tsak dan uei«r, izimfii nedelje in praznike, ter Telja po polti prejeman z* av strijik o-oge rsk • dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jedcn mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vs« leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ie po 10 kr. za mesec, p« 30 kr. za četri leta. — Za tnje dežele toliko Teč, kolikor poštnina zna&a. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-rrsta po t kr., če 8« oznanilo jedenkr&t tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj s« izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npr »ništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiSi „Gledaliftka stolba". Opravniatvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. "V LJubljani, 21. decembra. Vsako četrtletje, posebno pa koncem leta imajo časnikarji navado, obračati se do svojih čitateljev, ali pravilneje rečeno, do svojih naročnikov, vabeč je, naj zopet in pravočasno obnove naročninsko pogodbo, da v pošiljanji lista ne bode nobenega odmora. Tudi mi smo v tem položaji, a ker je vabilo na naročbo našega lista uže na drugom mestu tiskano z razprtimi črkami, ne bodemo na dolgo in široko ponavljali tega vabila, pač pa se nam zdi umestno in potrebno, izpregovoriti nekoliko besed v po-jasnenje odnošajev mej občinstvom in mej nami. Ne bodemo razpeljavali izredno politične važ nosti časnikarstva za vsak narod in za slovenski narod še posebe, ker je vsak posameznik z naročbo ali vsaj s čitanjem slovenskih časopisov uže izjavil, da uvaža važnost časopisov in ker se je v slednji čas naše časopisje tako pomnožilo, da se ne moremo pritoževati, da imamo premalo časnikov, temveč, da se uže čujejo nasprotni glasovi, da Be naše male moči preveč cepijo, da imamo Časopisov uže preveč. Ne spuščaje se podrobneje v razpravo vprašanja, imamo li v resnici preveč časnikov, — ker je-dini faktum, da vsi izhajajo in mnogi celo dobro izhajajo, dovolj jasno govori, da so potrebni, ker se čitajo in tako uplivajo vsak v svojem krogu — govoriti nam je „pro domo" o našem listu, ki v kratkem nastopi svoj šestnajsti tečaj. Kakor vsakemu človeku, tako je tudi nam Slovencem prirojeno, da nijsmo nikdar s tem zadovoljni, kar imamo, ampak si vedno več in kaj boljšega želimo. Take želje so se zlasti proti našemu listu Če-stokrat pojavljale. Culi so se nasveti, naj bode list večji, naj prinaša več gradiva, potem si bode razširil krog naročnikov in čitateljev. Vse te želje, vsi ti nasveti imeli so svoj izvor v pravem rodoljubji. Lastništvo lista je tudi, uvažuje te razne želje in nasvete in nikakor ne gledaje na dobiček, obseg lista začetkom tega leta izdatno povišalo, naročilo izvirne telegrame in sploh, kolikor dopuščajo dana sredstva, vt.e storilo, da se popolni in zboljša naš jerlini dnevnik, ki je v preteklem letu donašal brez dvojbe več tvarioe, nego vsi drugi Blovenski listi vkupe. Ker se za bodoče leto obseg lista ne da zopet povišati, skrbelo se je na drug način, da bode vsebina še raznovrstneja, temeljiteja in sploh boljša. Naprosila in tudi obvezala se je šestorica odličnih rodoljubov in pisateljev slovenskih, da vsak mesec za „Slovenski Narod" napiše gotovo število uvodnih člankov in strokovnjaakih razprav, ki bodo gotovo dobro došle kakor listu, tako tudi čitateljem. liazen tega pa smo priredili celo vrsto intere-santnih kratkih feljtonov in bode vsaka posamična številka če ne po dva, imela vsaj jeden listek. Kukor tudi z zadovoljstvom smemo kazati na v kratkem dotekli tečaj, v katerem smo priobčili pod črto več blaga, nego kdaj poprej. Od strani lastništva, kakor tudi od naše storilo bode se vse, kar dopuščajo naša sredstva, naše sile, da pa bode list ugajal vseskozi, treba mu tudi blagovoljne podpore od strani občinstva, podpore v gmotnem in duševnem oziru. Večje število naročnikov omogočilo bi pomnožiti list, angažirati mu še drugih močij, v duševnem oziru pa bi sodelovanje občinstva v podobi dopisov, domaČih stvarij in krutkib člaukov kaj dobrodejno pospeševalo vsebino našega dnevnika in njega raznovrstnost, kajti „Več oči več vidi" in le po tem potu bi se doseglo novodobno, popolnem resnično načelo o razdelitvi dela. Če Be tedaj obračamo do občinstva, storimo to v dobrej uadi, da nas bodo naši dosedanji dopisniki in sodelavci tudi v bodoče podpirali in du se jim pridružijo še nove moči, poročajoč nam vsak kolikaj važen dogodek v svojem okraji in vse pojave javnega mnenja, ker je jedna glavnih nalog vsacega časnika, biti zrcalo in pravo glasilo javnega mnenja in ker se ta naloga more doseči le z dejanskim sodelovanjem občinstva. LISTEK. O slovenskem izgovarjanji, odgovarja g. X-u, „Sloveii8ki Narod" št. 284., Anton Tratenjak. In de pojde tako, nas bo tako daleč ta kolobarija perpravila, da ne bomo zadnič znuli — kranjskiga. — Vsaki narod, kadar se začne nekoljko otesavati, začne to per svoji domači besedi, dajo očedi. Ako tedaj tudi mi tako storimo, ktiri pametni Kranje bo mar-nje delal? Tega braniti Be pravi Kranjce v nič tlačiti in pot jim do veči vuma zaperati. Mene tega Bog vari! M. Ravnikar. Gospod X. poudarja v svojem dopisu (za katerega smo mu jako hvaležni), da mu ne ugaja ^izgovarjanje glagolov", kakor ga izgovarjajo udje „Dramatičnega društva." G. X. zagovarja neko tra- dicijo izgovarjanja in sicer tako: „Doslej se je namreč na odru tako izgovarjalo, kakor se piše.....u „Tudi je v po slednjih desetih letih sploh mej izobraženimi Slovenci prišlo v navado pravilo, da se imajo besede izgovarjati tako, kakor se pišejo." To načelo zagovarja g. X. zarad uzrokov, katere je naštel v dopisu in je zapisal ša te besede: „Sicer se nam pa izgovarjanje „šev, rekev, videv, popravi'/, raniv, brojiv" zdi biti (!) popolnem neopravičeno ker nenaravno, kajti nikjer se te besede tako ne izgovarjajo; mej tem ko se l na mnogih krajih naše domovine, posebno pa po celem hrvatskem Zagorji — kjer stanujejo po jeziku Slovenci — polno in čisto izgovarja." Ker se ne strinjam s temi nazori, namenil sem se pojasniti stvar, zakaj sem uvel drugačno izgovarjanje v „Dramiitičnej šoli". Da se ne moremo zjediniti v izgovarjanji, je uzrok naš pravopis, kateri je osnovan na etimolo- Politični razgled. Votlimi) dežele. V Ljubljani 21. decembra. Povodom odmora v delovanji državne zbornice prinaša „Wiener Abendpest" državnim poslancem ta epilog: »Zbornica državnih poslancev imela je danes svojo zadnjo sejo v tem letu. V tem kratkem času svojega zasedanja obravnala je ona razen obširne obrtne novele tudi predlogo o dovoljenem pobiranji davkov v prvi četrti 1S83. 1.; postavo o podaljšanji ugodnosti) za lokalne železnice; vla-dino predlogo, zadevajočo povišanje kredita za gradbo arlske železnice; postavni načrt o vojaškem naboru za I. 1883; načrte postav o izjemnem stanji v južnej Dalmaciji in še mnogo manj Üb zadev. To je delovanje, ki zasluži tem pravičnejše priznanje, ker so mej skupnimi sejami zbornice tudi posamezni odseki obdržavali svoja posvetovanj««." F akcij oz na opozicija hotela je zopet je-denkrat igrati ulogo najudanejše opozicije, ker se je, kakor poročajo njeni organi, razpravljala misel o nasvetu, da se izvoli d epu taci ja, ki naj izrazi cesarju povodom Habsburške slavil o s t i vos č i 1 a zbornic e. Desnica se ve da je temu pritrdila, s.irno je želela, da naj se predsedstvu in ne posebnej deputaciji naloži ta posel. Proti temu pa se je od strani levice poudarjalo, da se gre tukaj za GOOletnico nemški h kronovin, predsedstvo zbornice pa obstoj' iz jednega Poljaka, jed-nega Čehe in jednega Slovenca (!), tako bi tedaj nemški narod pri voščilnej deputaciji še zastopan ne bil. Mej dolgim dotičnim obravnavanjem je levica Čisto pozabila na svoj nasvet; menda ie slutila, da bi v merodajnih krogih slabo učinkovalo, če bi opozicija celo tak slovesen povod upotrebila v razža-Ijenje nenemških narodov. — Dobro pa, da nam sedaj Nemci povedo, da je baron (iodel pravi Slovenec, (naravno tudi groi* Hohenwart) včasih so ju imenovali le „Gefälligkeils Slowenen !u Včeraj vršila se je instalacija rektorja celice imiver/.e dr. Tomeka po namestniku baronu Krausu vseskozi dostojno in mimo. V soboto predale so se vseučiliščne blagajnice v navzočnosti zadnjega rektorja združene univerze dr. Schindlerja, ter obeh novih rektorjev Heringa in Tomeka. Denarno stanje se je protokoliralo in na to se vzajemno zaprli vsi ustanovni zaklad«, O kojih upravi in porubi se še nij določilo. Rektorja in vladini poverjenik Kiji, ne pa, kar bi moralo biti, na fizijologiji, na fonetiki. Ne čudimo se, da nam naši predniki nijso podali fonetičnega pravopisu, kajti tacega nam nijso mogli dati, ker še nijso poznali imenitnosti glasoslovja. Toda da so vsi slovenski slovničarji izgovarjali, kakor so govorili, o tem nij moči dvomiti, saj nas uče v slovnicah o izgovarjanji in pravopisu : da drugače pišejo, nego izgovarjajo. Še le komparativna tilologija, še le slavistika nam je pojasnila imenitnost glasoslovja, torej posamičnih glasov, kateri so bitni značaj vsucemu jeziku. To je tedaj nova znanstvena pridobitev, kateri je namen : uvesti v pravopis fonetiko, katero so res uže uveli v svoj pravopis Srbi in Hrvati (Jugoslav. akad. znan. in umet.) To velja o pravopisu, a kar se dostaje izgovarjanja, nij še šinila v glavo misel jezikoslovcem, kateri uvažujejo samo pravi organizem, da bi uvajali v jezik neorganske atome. Po takem bi morala biti ti ta fonetika, k:. uri postavljeno. Ob tri četrt na 7. uro pripeljali so vojaki Oberdanka iz celice. Major avditor je zaradi mraka komaj prečital še jedenkrat sodbo, kar je Oberdank mirno poslušal. Omeniti moram, da je vojaški kurat g. Hut uže zvečer Šel k njemu v celico. Oberdank pa se je jako surovo proti njemu izrazil, da nijma vere ne Boga, ter mirno pušil svojo cigaretko. Zjutraj rano bil je isti gospod zopet prvi pri njem, toda ničesi nij baje opravil, drugi zopet trde, da se je Oberdank udal. Zajutr-koval je še belo kavo ob polu 6. uri, potem pa čakal usode. Pušil je vojakom, kateri so ga stražili, pod nos in se obnašal prav arogantno. Ko je profos mpjorja prosil pomiloščenja, kakor je to običaj, odgovoril je major, da nij nikake milosti. Rabelj, kateremu je profos izročil Oberdanka, prevzel ga je v svojo last. Oberdank hotel je klicati „Eviva Italia", toda zanjka mu je vdušila glas in v dveh minutah visel je mrtev. Dr. Mandič konstatoval je smrt in čez pol ure sneli so rabelj in pomagači mrtvega in ga nesli nazaj v ječo, od tam pa v vojaško bolnico, kamor ga je spremila stotina vojakov. Lahoni so vsi poparjeni in si tiho na uho šepetajo. Brez hrupa, kot vsak navadni dan, je tudi 20. decembra v Trstu solnce zatonilo v morje, v znamenje, da bode še veliko let vedno obseval avstrijsko zemljo in slovanski Trst. Domače stvari. — (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista zaseglo je državno pravdništvo zaradi uvodnega članka, v katerem bil je govor o premeščevanji učiteljev na slovenskem Štajerskem in Koroškem. — (Naročajte si „Mira. ) Čitalnica ljubljanska je tudi letos naročila 11 iztisov „Mira" ter jib 10 prepustila uredništvu, da jih razdeli mej koroške Slovence. Naj bi jo ostale Čitalnice po Slovenskem obilo posnemale! — (Železnica Kamnik-Ljubljana.) Danes zjutraj ob i), uri odšla je pod vodstvom c kr. deželne vlade svetnika pl. Fladung-a komisija iz Ljubljane, da pregleda namerovano progo vicinalne železnice Kamnik-Ljubljana. — (V prid deškega zavetišča „Colle-gium Marianum") bode ondi v petek 22. grudna o 572 uri popoludne predstava božičnega oratorija (slovenski) po besedah bv. pisma za solo in mešani zbor s 6 živimi podobami. Skladba Henrik Miiller-jeva. Spored: I. Hrepenenje po Zveličarji. II. Ave Marija. III. Rojstvo Kristovo. IV. Pastirci pri jaslicah. V. Sveti trije kralji. VI. Božična radost. Cena prostorom za sedeti 50 kr., za stati 20 kr., tekst 5 kr. Vstopne liste razprodajata samo gospoda F. Souvan in C. Karinger. Samospeve prevzel je iz prijaznosti g. Razin^er. — (Vabilo.) Gg. Čitalnične pevce prosi odbor uljudno, da pridejo danes ob osmih zvečer gotovo k zborovanju, ki se je uže dvakrat preložiti moralo. — (Ljubljansko prostovoljno gasilno društvo) ima svojo Božičnico v torek 26. t. m. v salonu kazinske restavracije, h kateri vabi svoje ude in prijatelje. Začetek je ob 6. uri popoludne in obdare se najprej otroci udov. — (Čitalnica v Kranj i) ima v nedeljo 24. t. m. svoj redni občni zbor, kjer pe bode poročevalo o društvenem delovanji ter se volilo novo predsedstvo. K obilnej udeležbi uljudno vabi odbor. — (Občni zbor borovniškega bralnega društva) dne 17. t. m. izvolil je sledeče gospode : Ivan Maj ar on, predsednik, Franjo Pa p-lar, podpredseduik, Josip Keržič, blagajnik in IIi,iko Podkrajšek, tajnik. — (čitalnice Postojinske občni zbor) bode dne 25. t. m. popoludne ob 2. uri v društvenih prostorih. Spored: a) Nagovor društvenega predsednika, b) poročilo tajnikovo, c) poročilo blagajnikovo, d) prečitanje prenarejenih in k sprejemu predlaganih društvenih pravil, e) volitev predsednika in odbora, f) posamezni predlogi. Da se tega zbora vsi društveniki udeleže, prosi prav uljudno Odbor. — (Vranska narodna Čitalnica) napravi dne 26. debembra 1882 ob 7. uri zvečer tombolo. Uljudno vabi k tej veselici odbor. — (Iz Ptuja) se nam piše 19. t. m.: Včeraj popoludne umrl je odmrtvouda zadet tu v po-koji živeči nadučitelj Jakob Valenko. Upokojeni bil je dober učitelj in tudi iskren Slovenec in nikdar kruhoborec. K zadujej volitvi za državni zbor šel je po bergljah tako, da je težko dospel do volilne hiše in oddal glas — kakor vedno — od narodna jstranke priporočenemu kandidatu. Upokojeni kolega i bodi vzgled našim učiteljem glede značaj nos ti in ! vztrajnosti. — (Otroka s p e k 1 i ) so pretekli teden v Rovski fari pri Brdu. Novorojeno dete položili so J namreč na plenice in vse vkupe položivši na peč, usedli se k mizi, kjer so se možakarji krepčali ali z vinom ali s palenko, Česar nam naš poročevalec nij vedel povedati natanjko. Ko se pozneje jeden teh možakarjev vleže na klop, vzame ubogemu ervičii plenice, devši Bi je pod vzglavje in kmalu zasmrči. Neka ženska, ne vedoč, da leži otrok na peči, zakuri potem in nesreča je nanesla, da se je dete preobrnilo proti peči in v resnici popolnem speklo — in da nihče v hiši tega zapazil nij, kar je tem bolj čudno, ker je vender misliti, da je otrok kričal, ia da bi pozneje ljudem moral naznanjati nos, da se nekaj smodi. Taka brezprimerna zanikernost je pač kaznjiva. — (Iz Podgrada v Istri) piše se nam v 19. dan t. m. Danes zjutraj ob 10. uri 15. min. čutili smo tu precej močan potres. Streslo se je 2krat, v drugič brzo za prvim suncem. prevzeli so vsaki po jeden ključ. Knjige blagajniške bo pri českej univerzi. — V ii a h j 4' držat«-. Spomenik srbsk<»(ra kneza Mihajla odkril se je v ponedeljek z veliko svečanostjo. Noučni mi nister Novakovič imel je slavnostni govor, po katerem se je mej 101 strelom topov vzdignila zavesa izpred spomenika. V spremstvu kraljevem bil je tudi grof Hunyariy, kojega je vse prijavno po zdravljalo. — Budget, katerega je predložil finančni minister, kaže nekaj malega predobitka. I t celokupno potrebščine 34,777.517 frankov odpade na vsakoletno odplačilo državnega dolga in agrarnega zajema 7,911.000 frankov. Vojno mini-Bterstvo zahteva 10.625.000 frankov, pri kojih je 1*6 milijonov nadizdatka. Na druga ministerstva se razdele potrebščine tako-le: za notranje 48 milijonov; za uk in bogočastje 27 milijonov; za pravosodje 1*9 milijonov; za finance 1*9 milijonov; za zgradbe 22 milijonov in za v nanje zadeve 665.000 frankov. V ruskem ministerstvu vnpnjih zadev pripisuje se bodočemu obisku Giersa pri Kalno ky-ji večji praktični pomen, kakor onemu pri Bis-mareku. Od tega sestanka pričakujejo Rusi odločne podatke glede podonavskega vprašanja, posebej pa še naprave, s katerimi naj bi se zabranilo tihotapstvo. — „Memorial Diplomatique'1 poroča, da je Rusija pri angleškem kabinetu in pri Porti vnovič potegnila se za to, da se reforme, ki so se dovolile za Armenijo, neutegoma v roke vzemö. — „Kölnische Zeitung1* prinesla je zadnji čas več izjav o Rusiji, o katerih se sedaj po časnikih pridno ugiblje. Domneva se, da se je članek o oborožen j i Rusije zato poslal mej svet, da ima Nemčija pripraven povod zäse zahtevati večjo svoto za vojaške priprave in uterjenja, „Post" c^lo pravi o tem uterjenji minskega sveta ob ruskej meji, da je treba to vprašanje skrbno preiskavati, da se ogne nevarnostim ali pa tudi zabranijo nepotrebni stroški. S temi nemškimi vojaškimi namerami pa se ne da lahko v zvezo staviti izjava o avstrijsko-nera-Škej vzajemnosti. Za to se pa iščejo drugi uzroki. Ugiblje se, da so ti člani v zvezi z ustopom Derby-ji v angleški kabinet, da se z uvstrijsko-nemško zvezo nekoliko oh lade* vesele nadeje, katere bi utegnili staviti Fraucozje in Rusi na to premembo v biitanskej vladi. Dopisi. Iz Trsta 20. decembra. [Izv. dop.] Sinoči se je po vsem Trstu raznesel glas, da bodo danes obesili Oberdanka. Irredentarji pisali so znanemu francoskemu literatu Viktorju Hugo, da naj se obrne do avstrijskega cesarja in izprosi milost, in pričakovali so res odgovor kabinetne kancelije. Včeraj v torek bila mu je prečitana smrtna sodba, katero je hladnokrvno poslušal. Premagoval se je, kolikor je mogel, da bi se kazal srčnega. Straže bile so podvojene, v njegovej ječi stala sta dva vojaka, pred vrati jeden, Četrti pod oknom. Pušil je v jedno mer cigaretke. Da nij več mirno spal, opazovale so straže, ker se je mnogokrat ves tresel in aemireu postajal. V ponedeljek v jutro došel je dunajski rabelj Willenbacher v Trst. Platzhauptmann ga je sprejel in potem je odšel s svojimi pomagači v vojašnico, kjer se je še včen«j brez hrupa vse pripravilo za obešenje hu dodelniku. Spali so vsi trije, rabelj in njegova po- podoba pravega značaja slovenskega jezika. Zategadelj je čiBto naiavno to uačelo: kakor govoriš, tako tudi izgovarjaj besede. To je tako naravno, da je škoda vsake besede o tem predmetu in da se vestni opazovalec življenja narodnega jezik« mora čuditi možu, kateri nekako površno zasleduje notranje življenje jezikovo, življenje samoglasnikov in »oglasnikov, da ne priznajo vednostnih resnic. Jaz tedaj zagovarjam fonetično načelo, ker sem sta novitno prepričan, da je treba besede tako izgovarjati, kakor prihajajo iz ust naroda, kateri jih čisto govori. Ako bi mi res tako izgovarjali, kakor pišemo, zatajili bi v izgovarjanji g las o slov je slovensko, katero je podloga jeziku, ker nam podaje zakone, po katerih se razvija jezik. Po sedanjem pravopisu sklepati, moramo priznati, da nam zakriva vsaj v pisnem jeziku mnogo značaja slovenskega j ezika. Slovenski slovničarji, vzemimo za vzgled samo Metelka, nijso se kar tako odločili za stari pravopis. Metelko je videl, da ne zadostuje slovenski pravopis, zato se je opravičil v slovnici in je dejal: „— und doch nichts aufzunehmen mich bestrebte, was sieb nicht in unserer Volkssprache .... bewährt." In na str. 8.: „Der Aussprache zu Folge würde man hier ob rät, m ras, mos, is-haja, raspne etc. schreiben, und dadurch Leseregeln ersparen." To bi bila prava fonetika, in Metelko se je poprijel vender etimologije zarad — tujcev. Po takem sem jaz za naravno, fonetično izgovarjanje, in ue predlagam, da bi pisali fonetično, dasi sem vnet za njo, in bi precej tako pisal, ako bi mogel tudi druge pridobiti za isto stvar. Polagoma krči si pot fonetični pravopis; toda da ljudje morajo tako izgovarjati besede, kakor govore, zlasti samoglasnike, je tako naravno ali tudi potrebno; saj smo doživeli v najnovejšem času, da so se odlični pisatelji slovenski jeli potegovati za samoglasnike, ko so jih nekateri pisatelji izpodrivali iz pisave, kajti ravno samoglasniki utisnejo jeziku pravo lepoto; se ve da preveč ne sme tudi njih biti: mej samoglasniki in soglasniki v jeziku mora vladati jednako razmerje. Pomislimo samo, kake neprilike dela Angležem njih pravopis. Zategadelj so sklenili pisati po načelu: piši, kakor govoriš. Ali bi bilo moči kaj tacega doseči? Kako zahtevati, naj bi Angleži, kateri pišejo zgodovinski pravopis, kar mahoma ga zavrgli in naj bi pisali tako, kakor govore, naj bi pisali fonetično? Nij dolgo tega, da se je osnovalo društvo „Speliing-Reform-Society" v Londonu, katero izdaje dva lista na Angleškem jednega pa v Ameriki s fonetično pisavo, katera se je razširila bliskoma. Društvo izdaje tudi šolske knjige s fonetičnim pravopisom, iz katerih se uče učenci z najboljšim uspehom. Novi pravopis je bil predložen na-učnemu ministru; sam Gladstone je za novo orto-grafijo, kakor tudi Maks Muller v Oksfordu in vla-dika Thinvall; in tako je upati, da bo novi nauk obrodil obilo sadu. Jezikoslovci se sicer še nijso — (Pasja udanost in zvestoba.) Iz Gradca se nam piše: Gospa mnogim Slovencem zna nega gostilničarja F. Eksel na v Gradei (Sackstrasse 18) je vsled plučne bolezni meseca junija t. i. popeljala se k svojej omoženej sestri v Zagreb, češ, du bi jej zrak zagrebške okolice olajšal bolezen, in vzela soboj tudi svojega pazljivega „Flokerlaa. Ker je pa bolezen postajala vedno hujša in je ona uže čutila, da ne bode več videla Gradca, poslala je — bilo je to meseca avgusta, ravno štiri dni pred smrtjo — zvestega „Flokerlau svojemu možu v Gradec. Vsa klaverna in otožna je reva tukaj iskala dolgo časa svojo skrbno gospodinjo in pričakovala je od vseh stranij. Ker je pa le od nikoder nij bilo, potegne jo nekega dne od doma in gre jo iskat. In res predzadnjo nedeljo t. j. 3. decembra prisope reva vsa Bpehana in umazana brez ovratnika v Zagreb in laja pa krasplje po durih pri EksHnovem svaku, nade-jaje se. da najde zopet svojo ljubljeno rednico. Čudom se je vse zavzelo nepričakovanega a dobro znanega gosta. Gostilničar Eksel zve 7. t. m. po pismu svojega svaka v Zagrebu, da je njegov „Flo-kerlu na Hrvatskem in naroči, naj mu ga pošljejo v rodovitost velika. Slovakov se sicer šteje 2!/» do 3 milijone. Rumunke so velike rodovitnosti, energije in vztrajnosti, na škodo drugih narotnostij; kajti če jedna sama Rumunka pride v magjarsko, hrvatsko ali srbsko hišo, hitro se porumuni vsa hiša njej na ljubo, ali zaradi nje. To je sploh zaano in od vseh priznano. Vsled tega je dandanes v Ogerskej gotovo več nego dva in pol milijona Rumuuov, vsekako pa v 10 letih za 30.000 več. Kakor nemagjarski statistik broje 27a milijona Slovakov, Slovaki pa se sami računijo na 3 milijone, tako je gotovo tudi Rumuuov blizu 3 milrone v Ogerskej. Hrvatje in Srbi so jedim narod v Ogerskej, katerega* ja Keleti pomnožil za 132 — 133 000 v desetih letih. A tudi ta račun še nij pravilen, kajti obeh bode gotovo 700—800.000. Rusinov bilo je 1870. i. 470.000, a deset let pozneje 342.000, ali za 128.000 manj. Ker so se vsled svoje izredne plodovitosti v 10 letih pomnožili vsaj za 30.000, moralo bi jih biti dan danes vsaj pol milijona. Drugih narodnostij je po Klette Keletiji 203 000. Gradec nazaj. Ko se uboga revica povrne zopet Znamenito je to, da magjarska statistika ne pozna domov, uživala bode gotovo pri svojem gospodarji niti židovske narodnosti, niti ciganske. Židov je zasluženo plačilo za svojo udanost in zvestobo do j dobrega pol milijona, ciganov pa 150—200.000, a soproge nieyove. vrhu tega bilo je 1. 1870 še 26.000 Bulgarov in Slovencev je gotovo tudi vsaj toliko, celo po inaujarskem računu. Oba ta slovanska plemena šte- Telegrama Slovenskemu Narodu": Zagreb 21. decembra. Časopisi poročajo I,eta &otovo na(1 50000 dttfi- iz Sarajevega: Pričakovati je obširna amnestija vseh zaradi udeležbe ustanka v Bosni in Hercegovini zaprtih. Lyon 21. decembra. Kneza Krapotkina zasegli so v Thonon-u ter ga odvedo v Lyon. Petrograd 21. decembra. „Golos" poroča : Senat je sklenil, da se odpravijo na-redbe Ignatjeva glede omejitve židovskih posestnikov in provizorjev lekamic. Monakovo 20. decembra. Dunajski brzovlak povozil je danes zjutraj v bavarskej poslaji Haar zadnje vagone tovornega vlaka, ki je ravno peljal se v kolodvor. Nihče ranjen, več tovornih vagonov močno poškodovanih. Pariz 19. decembra. Vznemirjajoče vesti o stanji Gambette se denientirajo. Gambetta imel je lahko, nikakor nevarno vnetje črev, vsled katerega potrebuje za nekaj dnij strogo dijeto in mir. 0 statistiki Ogerske. (Konec.) Plodovitost Nemcev je znana, zato smemo njih število v Ogerskej računiti na 2 milijona p.oti ofi-cijelnim 1,821.000. Ko bi ponehala magjarska hegemonija, pomnožili bi se Nemci celo nad 2 milijona, kakor uekda) pod Bachom, marsikateri Keleti postal bi zopet Klette, kakor so se Košutovi Feheri po 1849. 1. prelevili v Weisse itd. Tudi Slovakov bi po samem magjarskem računu moralo biti dva milijona, ker je tudi njihova 7—800 000 Potem je gotovo v vsej Ogerskej okolu 3,500.000 i Slovanov in bi se morala magjarska statistična raz-! kazila popraviti, in po tem popravku dobili bi naslednji resultat: 1. Hrvatov in Srbov..... proti G50.000 po magjarskem ra čunu. 2. Bulgarov in Slovencev . . . 3. Rusinov........ proti 470.000 (brez otrok) 4. Slovakov........ proti 1,817.000. 5. Rumunov.....i . . proti 2.470.000. G Nemcev....... . proti 1,821.000. 7. Židov......... 8. Ciganov........ j tedaj Nemagjarov...... Za Mtgjare ostaje tedaj ima v obližji Mandausa svoje posestvo: „Čast'ti gospod ! Moj mož je, kakor Vam je morebiti uže znano, mrtev. Pokopala sem ga v četrtek. Zdaj sem sa mica z velikim posestvom in z Indijanci okrog in okrog. Ne bojim se sicer teh rudečih vragov, a dela imam več, nego ga more dogotoviti ženska sama. Če imate tedaj kakega korporala, ki je doslužil, ali makar prostaka, če je le dober človek, prosila bi Vas, da mi naznanite. Če je stanoviten um « London . . .....■ . . grebro .... ....... Napol. ........... C. kr. cekini . ...... . . Nemške marke ..... 4% državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 18t>4 . . 100 „ 4*/0 avstr. zlata renta, davka prosta . . Ogrska zlata ronta 6°/0...... „ papirna renta 5°/8 . . . . 5°/» Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Donava reg. srečke f>°/c . . 100 gld. Zemlj. ohč. avstr. 4,/,°/0 zlati zast. listi . Prior, oblig Elizabetine zapad. železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Rudolfov« srečke..... 10 „ Akcijo anglo-avstr. banko . . 120 „ Trammway-druit. velj. 170 gld. a. v. . . Vabilo na naročbo. Preverjeni, da nam je ilustrovan šaljiv list živa potreba in uvažujč razne, po odličnih rodoljubih ponavljane želje, začeli bodemo počenši od novega leta 1883 izdajati iab»i no-zl»a«ll jiv ln šaljiv li>t 75 gld. 85 76 n 60 94 ■ 80 90 25 831 ■ — 283 70 119 » 30 9 47 5 65 58 ■ 55 117 n 75 166 w 75 94 65 117 n 80 84 55 83 65 103 n — 113 75 119 — 98 25 104 n 75 173 n 50 19 it 116 n — 211 ■ — pp ¿4 ki bode izhajal za sedaj dvakrat na mesec in prinašal razen lepih, v Pragi izdelanih slik in kratkih šaljivih povestij raznovrstno zabavno gradivo, razpravljajoč vsakdanja politična in socijalna vprašanja v kolikor možno mikavnej obliki, ozirajoč se pri tem no samo na Ljubljano, ampak na vse slovenske pokrajine. Za to podjetje zagotovilo nam je sicer uže nekaj v Ljubljani bivajočili rodoljubov svojo duševno pripomoč, a da bodo list dovolj mnogovrsten, obračamo se zaupno do vseh rodoljubov, katerim jo pri naših sedanjih razmerah ostalo Šo kaj hnmora in dovtipa, da blagovoljno pomnože kolo naših sodelavcev. Ker ima pa vsako podjetje tudi svojo gmotno stran, prosimo rodoljube, da nas z obilno naročbo podpirajo v našem, zlasti v začetku težavnem početji. (769 — 1) Cena listu bode: Za vso leto .... 3 gld. — kr. „ pol leta .... 1 50 „ „ četrt leta ..;.—„ 80 „ Inscrnti vzprijemajo so za primerno ceno in naj se, kakor novci, pošiljajo upravništvu. Uredništvo in upravništvo šaljivega lista v Ljubljani, v ,,Naroclnej Tiskarni". A n i i rrllPll man pripravil Q. Pleeoll, lekar „pri ;\ III 11 I lit (I IIHUl, anfifeH|« v Ljubljani, na Dunaj- skej cesti. Najholjše zdravilo proti prehlajenji, kosti-bolju, hrometi delavnih čutnic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Cena 1 steklenici 40 kr. Mazilo zoper ozeblino, ^^"gfSfe. coli. lekar rpri angelji" v Ljubljani, na Dunajskej cesti. To jo najbolje zdravilo zoper ozeblino. Cena 80 kr. (697—8) (Milili RftnhAT.fi nplivnejli kot vsak v prodaji M umi DUIIUUII3, 8e nahajajoči bonbon, rabi so z najboljšim vspehom pri kašlji, hripavosti in kataral-nosti dihalnih organov. V škatljicah a 10 kr. hranilnice in zastavljalnice ljubljanske. TJrad kranjske hranilnice bo zarad sklepanja računov za II. semester 1882 od I. do 15. januvarja 1883. in urad zastavljalnice od 30. decembra 1882. do 15. januvarja 1883. zaprt. Ravnateljstvo hranilnice in zastavljalnice v Ljubljani, dne* 11. decembra 1882. c ,S- .,'-71 '>5š,*>V< < razstavila LOT ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ J 1000 dobitkov % # v vrednosti • J gld. 213.660. J 1. glavni talite*: 2. glavni Jotttft: 3. glavni iolitet: Loz kr. v gotovem 50.000 gld. v gotovem 20.000 gld. v gotovem 10.000 gld. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ % lOOO dobitkov X fv vrednosti • gld. 213.660. X ali 8800 cekinov, ali 3500 cekinov, ali 1750 cekinov. 4. glavni dobitek: ovratnik in uhani z briljanti, vrednost 10.000 gld. Štirje dobitki: Kine cd zlata ?. briljanti in biseri v vrednosti po 5000 gld. Pet dobitkov: Različno stvari za kinč v vrednosti po 3000 gld. 987 dobitkov v vrednosti po 1000, 500, 300, 200, 100, 50 in 25 goldinarjev. Srečk an je 5. januvarja 1883. TEST, . <»runde Cona jednemu ložu SO Icr. Naročila s pridjanimi 15 kr. za poštnino naj se pošiljajo na a. loterijski oddelek tržaške razstave Kdor hoče lozc razprodajati, obrne naj se takoj na predstoječo adreso (783—4) TEST, 1*. (jraiitle 2. Loži dobivajo se v I^JublJaiil pri »lav noj kraujskcj (»»liomptiicf Imiiki, pri .1. C. Ijiicliiimiimi, lidv. IVI ali ru in «Van. Kv. Bučarjevih naslcdiiikJIi. Tuje i: 19. decembra. Pri Slonu: Condolini z Dunaja. — pl. Schmidt iz Mariboru. — Prašnikar iz Kamnika. Pri Malici: Fiaoher z Dunaja. — Ju/ ginger iz Gradca. — Goiringer z Dunaja. — Fuohs iz Gornjih Goričan. •••• Velika izbčr zlatih in srebrnih !Za božična darila! priporočam svoje lastne tovarniške izdelke, vse najfinejše pozlačeno in poSiljam na- ] značeno blago VMe m pravimi c. kr. cekini i><»/Iimcno. da se ne da ločiti od pravega zlata. T_Xm.a verižica za gospode.............3 gld. 50 kr. TTma verižica za gospo.............4 n — „ 0-a.rri.it-o.ra, g-yxrra.To za gospode.......... . 1 „ 80 „ G-arriit-u.ra g--va.zn.To za gospč............2 „ 20 „ G-arri.it-u.ra, obstoječa iz "breše in 2 -u.li-ari©-v, najnovejšo baze......................3 „ 50 „ ITarokvice za gospč...............3» — „ ZFrstari-i od pravega ^karatnega zlata z diamanti iz Sumatre, neločljivo od pravih diamantov, po 5, 6, 7, 8, 9 in 10 gld. (Pri prstanih naj se s papirnatim trakom naznani obsežnost prsta.) Vse se pošilja s poštnim povzetjem. Ako se denar z nakaznico naprej pošlje — frauco. C« a ran tuje se za pet let. (755—5) GUSTAV SOSACK, Eksportna trgovina, v I*rag 1 — Weinberge, öesko. Koresponduje se: slovensko, nemško, francosko, angleško in ogersko. f I w žepnih ur-*i vsakeršnega izdelovanja. Ure z nihalom in viseče ure,v francoske in ame-rikanBke vzbujevalce, celoletne ure, ure iz Svarcvalda, švicarske igralne stroje svirajočo 4 do 10 točk, z mandolino in brez njo, z ekspresivom na citre priporoča kot primerna darila za Božič in Novo Leto urar, v Slonovih ulicah štev. 11. (789—2) HIClIMNCMINtlltNNIMtltlMNNttNMIlMl ************************** X n n * * n K T7k1;«iiov1 jono 1. J. J. N AGLAS-ova tovarna za pohištvo v I-ij-VLlolja-ril, Auerspergov trg št. 7 in Gospodske ulice (Knežji dvor), sprejema kompletne oprave za bulo, t*tauovauja in hotele od najholj pri-proste do najfinejšo izpeljave po najnižjih fabriNkili eeuah z garancijo. Ilustrovaiii ceuilniki gratis. (642—23) Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". 27