Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Amerik!.
vkč kot
HA DAN DOBIVATI
C "GLAS NARODA"
PO POŠTI NARAVNOST na svoj dom (iiviMii mm nedelj In pramikov).
Citajte, kar Vas zanimS «
Telephone: CilcUea 3 1242
Ut-eatt rttl as Srrotul Cla»» Mutter September 33th. 11M0 nt the Tost Office	New York. X. Y., uuder Act of Congress of March 3rd, 1879.
No. 81 — Stev. 81
NEW YORK, THURSDAY, APRIL 24, 1941 — ČETRTEK, 24. APRILA, 1941
Volume XL1X. — Letnik XL1X.
LAHI "ZMAGALI" NA GRŠKEM
'GIORNALE DTTALIA" PRAVI:
"Grki so bili odločno poraženi po hrabrosti, junaštvu in požrtvovalnosti italjan-skega vojaka, ki se je boril najbolj sijajno"
(Fo vsej pravičnosti je treba tukaj dodati, da so tudi Nemci nekoliko pomagali. — Op. ured,)
Vre raj ob 10 dopoJdnc je bilo laškemu narodu glasno in bahato oznanjeno, da je. kur ne tiče Italije, vojna na Balka-nu končana. lW»j za A lene je bil končan, prodno je mogla laskaj armada i>oseči vmes, pa na v- I zlie tema bodo laški vojaki "zmagoslavno'* vkorakali v Atene skupno z nemško armado.
Grška armada, ko so poveljniki i apre videli, da bi pomenil vsak odpor naravnost samomor, ko so nemške oklopne legij«1 prebile aot ssk« v.i pre'az do Janine, se je morala podati ltaljanom. (*> O.'iO zvečer so Grki odloži I i orožje; na povelje nemškega poveljnika je mo- J ral vsak Grk razbiti svojo puško in jo vreči na t ta. Prodaja je bila brezpogojna.
En polkovnik grškega generalnega štaba z dvema drugima east ni koma je prišel z belo zastavo <lo prednje laške straže. Peljani so bili v glavni stan i>moljnika devete laške armade, ki jim je rekel, da se mora grška armada brezpogojno podati. Pri t rti i I i so.
Kako daleč v Grško je prodrla laška armada, ko s*e se Grki podali, ni znano, toda laško dnevno povelje na armado
Od Perkinsove hočejo pojasnila
Senatorju Byrdu je nerazumljivo, čemu se ni pečal s stavko v industriji mehkega premoga narodni posredovalni urad. — Gov. Wagoner poroča.
iRAZGLEDNI K
JUGOSLAVIJA NI MOGLA ZDRŽATI
Demokratski senator Byrd iz Virgin i je je prosil delavsko | lanu, Cal., ki je last Bethl«:-tajnico Frances Perkins, naj hem Steel Company, so se za pojasni, čemu ni poverila .narodnemu posredovalnemu ura-
du »posredovanja v sjKjru, ki je povzročil zastoj v industriji mehkega premoga.
To bi vsekakor morala storiti, kakorhitro se je prepričala, da so se njeni mm>ori izjalovili.
»Stavka v premogovni industriji traja že tri tedne, in če Jk> trajala še kaj časa, bo resno ogrožena ameriška narodna varnost. Nekatere jeklar-ne in druge tovarne, ki imajo vojna naročila, so že morale omejiti produkcijo, ker vsled štrajka ne dobe dovolj j.r.mo-
ga.
Pri predsedniku tfooseveltu je bil michLganski governer Murray .1). Van Wagoner, ki mu je poročal o položaju pri General Motors Corporation.
Unija avtnili delavcev je sklenila zastavkati ter je. o
ski vojski. Ko jo prezijski poveljnik pozval Ijeonido, da odvrnili resni izgredi. Člani De- loži orožje, mu je poslal odgo-lavske federacije so za gotovo(vor: "Pridite sami ponj!' In delo zahtevali namesto doseda- | ko mu je sporočil, da ima to-njili 87 centov en dolar na uro,! liko vojakov, da bodo njihove
njihovi CIO tovariši so pa prebili piketsko črto. Za vršil se je resen spopad, da je morala policija posredovati.
pravi:	svojem namenu že obvestila
"Do trenutka kapitulacije	državne oblasti. V državi Mi-
grške armade v Epiru in Ma-	chigan <nora poteči gotovo
eedoniji naše čete nadaljujejo	raza0bje raw! napovedjo in iz-svoj zmagoviti pohod v sovraž- hrililom stavke. Upati je, da
no ozemlje, ko so zdrobile močan odpor, vjele mnogo vojakov ter zaplenile orožje in vo j. ni ma terjal."
List "Giornale d'ItaliaM pravi, da so bile pobite štiri grške divizije, poročevalec Štefani časnikarske agenture pa eelo trdi, da je bil uničen večji del 14. divizije.
"Grki so bili odločno pora ženi," (piše "Giornale d'Italia", "po hrafcrosii, junaštvu in vztrajnosti italjanskega vojaka, ki se je boril na najsijaj-nejsi način."
Dnevno povelje pa priznava; da so se Grki podali, boreč se do zadnjega.
Jugoslovanski minister umrl
Po radio prihaja iz Aten poročilo, da je jugoslovanski minister brez jKirtfeja Marko Dakovič, ki je v vladi zastopal Crnogoro, umrl za ranami. Dakovič je bil ranjen, ko so Nemci napadli aeroplan, s katerim se je peljal ob umikanju jugoslovanske vojske iz C'roegore. V skrajno resnem položaju je bil prepeljan na Krf, kjer je s-edaj umrl.
Poveljnik zračne sile general Mirkovic je bil v zračni bitki težko ranjen. Prepeljan ie bil na Grško, kjer je še vedno v bolnišnici.
sulice zatemnile sonce, mu je Leonida odgovoril: "Se bomo pa bojevali v senci."
Vse junaštvo Špartanov pa ni zaleglo nič: Leonida z vsemi svojimi vojaki je padel na bojišču. To je bilo leta 4S0 pred Kristom.	, Ji
Prvo izjavo "Svobodne Jugoslavije", odkar je vlada zapustila deželo, sta podala poročevalcu lista The New Times dva jugoslovanska ministra, ko sta bila na potu iz Aten uczuanoknm.
Ministri so bili priča, ko so nemški aeroplaui l>oml)ardirnli Beograd, brez kakega svarila in brez vojne napovedi, četudi je bil razglašen za odprto mesto. Pri prvem napadu je priletelo 150 (bombnikov, lliše so pričele goreti in se rušiti.
"lies je, <la je bila Cvetkovičeva politika nevtralna," je pripovedoval en minister. "Zato z naše strani ni bilo nikake bo-jevitosti, zato so s*e Nenff'i kaj lahko poslužili Jugoslavije za oporo za svoje vojne operacije. Narod je vedel, da imajo Nemci in italjani za svojim zatrdilom prijateljstva namen polastiti se Jugoslavije kot so se poias*tiii Ruinunske in Bolgarske. Narod pa je to smatral za osramočenje nj*lirove časti. In to je povzročilo vladni preobrat.
"Zato je bilo stališče nove vlade zelo težavno, kajti v nekaj »lueii se ni mogla pripraviti, da bi vzdržala napad. In na-eiji sr> poznali naš ^jmložaj. Vjeti nemški letalci so izpovedali, da so dobili povelje, da bombardirajo Beograd brez vsakega usmiljenja in posledica je bila, da je bila morija in razdejanje večje, kot v Rotterdamu in Londonu.
"Nemška številna in tehnična premoč je bila tako velika, da ni bilo misliti na uspešno obrambo. Krivda za pomanjklji-
Atene pred padcem
Nemške (»klopne divizije >•» neprespano valijo proti At» nam in so prednji oddelki '/•• dospeli v predmestja. Pa«1 grške presto! ice j«- pričakovali danes zvečer. Nemška armada, ki e j prebila skozi Tennopile, je zdrobila vsak odpor angle-l.«^ in grške armade ter se daj I prodira proti jugu — proti i » nam.
Nemško vojaško |m»v<*1 jst v naznanja, da je kampanja na York Grškem že tako rekoč- končana.
Nemški strmoglavei v velikem številu strahovito bom bardirajo grška pristani:ča v namerni, da preprečijo aim Irski armadi, da ne bi mou-1:« hegniti iz Grške.
SEDAJ JE TURČIJA NA VRSTI
Uradna Turčija se zaveda, da pride sedaj na vrsto v Hitlerjevem načrtu za osvojitev rveta. .Zato pričakuje, da b<» Nemčija v Ankaro v naj k raj sem času pričela pošiljati cel«» vrsto zahtev.
Uradno mnenje je, da -e mo re Turčija izogniti napadu *v najbližji bodočnosti samo na dva načina:
1. Da bo Nemčija pričela po-
vo obramlK) zadene pre jšnjo vlado, kajti njena nevtralnost hod v Egipt in ibo tako z za
delavcem ne Ih> treba zastavka-ti, ker se ,l>o korporacija prej s-porazumela ž njimi in ugodila njihovim zahtevam.
Nadaljna poročila s stavkov ne fronte se ,glase.
American Car and Foundry Co., v Buffalo, N. Y., pri kateri je naročila angleška vlada Veliko .množino granat, še ve /dno počiva. Stavkarji so člAni dveh unij, ki se borita za prvenstvo. Posebne volitve bodo morale določiti, če naj zastopa delavce pri kolektivnih pogajanjih CIO ali A F L.
Stavka v Roebling tovarni v Trentonu in Roebling, N. J., se nadaljuje. Tovarna sicer ne
Močna armada v Jugoslaviji
•Tugoslivanski diplomats k i krogi v Vielivju zatrjujejo, tla e v osrednji ugoslaviji proti Nemcem in Italijanom še vedno drži Ti jugoslovanskih ar-imad, ki štejejo od 300,000 do 400,000 vojakov.
Ozemlje, ki ga drži ta armada, ima obliko štirikota, čegar
Spor med unijama
S p o r med ClO in AFL unijama je .povzročil resen zastoj v tovarni American Car and Fooundry Co., v Buffalo, ki izdeluje izstrelke za angleško vlado.
Stavko je proglasil CIO odbor za organiziranje jeklarjev, ki zahteva nove volitve pod pokroviteljstvom delavskega urada. CIO voditelji zatrjujejo, da AFL local 22018 ni primerno zas-topal <lelavcev. Obe uniji naglašata, da imata med delavci večino.
Zastopniki angleške vlade ' so se že pritožili v Wasliing-tonu, da tovarna ne izpolnuje določb sklenjene pogodbe.
lo
je bila iskrena. Toda ta stroga nevtralnost je postala usodna.
"Anglija in Amerika ste bili pripravljeni pomagati, toda ste preoddaljeni, vsled česar smo se morali bojevati s svojimi sredstvi.
"Bilo je v soboto zvečer, ko smo na kabinetni seji razpravljali o položaju. Upali smo, da bomo prišli do kakega sporazuma z Nemci. Sklenili smo prijateljsko pogodbo z Rusijo, kar je bil najvažnejši dogodek. Tudi z Bolgarsko in Madžarsko smo imeli prijateljski pogodbi. Mislili smo, da bomo mogli prenesti nevihto. Toda nevihta je zdivjala 12 ur po zadnji kabinetni seji. In čudno, ravno ono usodepolno nedeljo |hrže od Turčije zahtevala, da (Cvetno nedeljo) o»b (i zjutraj se je poročila hči ministerske- ;pretrga svojo zvezo z Anglijo ga predsednika generala Dušana Simoviča. Bilo je ravno ob i11 skupno z Nemčijo uri, ko se je pričel prvi haeijski zračni napad. Toda Siinovič
pada skozi Egipt prišla Sueškega kanala; ali pa
2. Da bo Nemčija najprej napadla Rusijo.
V Ankari čakajo na povra t«*k nemškega poslanika Fran-za von Papena iz Berlina in bo prinesel s selnjj prve nem ške zahteve.
Med drugim bo Nemčija naj
koraka
proti Egiptu z obljubo, da bo
Tifus na Španskem
V Madridu in okolici se že ves mesec pojavljajo slučaji tifusa, zadnje dni se je pa epidemija razširila tudi na Cor-dobo, Sevillo in druga mesta vzhodna črta teče vsj>oredno zlv južnem delu Španske. An-želcznico Beograd-Niš, na za-!gleške oblasti v Gibraltarju so
Dane-s Lahi z veseljem gle- p^jva, toda po zatrdilu vod-dajo srečen konec po nesrečni stva ^ poVzročajo . stavkarji
pustolovščini. Ko se je po Rimu raznesla vest o "veliki zmagi" ia Grškem, je ljuds-ka druhal ^ivje kričala. Posebno so se pri tem odlikovali dijaki
Ta "zmaga" pomeni za lta-ljane mnogo več, kot pa za Nemce, kajti v njej vidijo ko nec dolge in Rramotne kampanje v Albaniji ter alednjic mir na eni fronti. Tudi v Abesini-ji pričakujejo kmaločnji konec, kajti tudi tam jim — Nem-ei pomagajo.
V Italiji vlada resnično ve-t»elje, kajti lafflci vojak ne Ftra-da več v albanskih gorah, nic
več ne u-
velike nqprilike. Včeraj so stavku joče ženske skoro do golega slekle neko delavko, .ki ie hotela v tovarno. Več delavk je bilo aretisanih in islo-'tako neki CIO organizator. Pri Alameda tovarni v Oak-
kajti pustolovščina v Albaniji se ni končala, kot je vsako s strahom pričakoval, s porazom, temveč — z'zmago. Za Nemce, ki so vajeni zmag, je to samo dogodek v veliki vojni; za Lahe pa je odrešenje in rešitev iz strašnega položaja. To je laško junaštvo 1
padu pa Foca in Peč, tedaj med Moravo in Vardarjem.
Pravijo, da s*te se podali samo prva in četrta armada na severu, ostale armade pa so se umaknile v štirikot in ga še Vedno drže. SOOO vojakov je okušalo prodreti proti jugu, 'oda so bili vrženi nazaj.
je ne v strašno npremil hčer in njenega ženina v cerkev, kjer v plačilo dobila Sirijo in pe-je bila izvršena poroka sredi padanja bomb in rušenja lepe ' trolejska polja v Iraku, prest o lice. Pozneje so izvedeli, da je bila katedrala porušena, j ^	~
"Pa tudi pod takimi okolščinami bi bili mogoče še zdržali, j Hitler dobil sarajevsko ako ne bi prišel na Hrvatsko od Italije plačani izdajalec in ploščo
eden morilcev kralja Aleksandra Ante Pavelič |>od zaščito |	^ .....
nemških vojakov. Izdajalski plačanec Pavelič je prevzel via-I Spominska 'P^sca, ki je bi (io na Hrvatskem s tujo oboroženo silo ter je s tem odstranil vsak o<lpor Hrvatov. Hrvatski narod je bil z nami, toda premagal ga je izdajalce.
"Nekateri hrvatski ministri so odpotovali iz Jugoslavije	.	.
s svojimi srbskimi tovariši, toda bojim se, da dr. Vladimir V/;'11 iz^na ko se ol>
Maček ni mogel odpotovati iz Zagreba in, kot je bilo poroča- ,,k» ^ojega	rojstnega dne . , ., > '	nahajal na troiiti v* inzni Srno, ie bil najbrze vstreljen. .	.... r>1 .. .... *	;biji. Ploseo mu izročil eden
44 Neizmerno smo hvaležni za poslanico predsednika Roose- j prvih nemških vojakov, ki so volta, ki nam je zagotovil svojo naklonjenost in pomoč. Upa- |vkorakali v Sarajevo, mo, da ameriški narod razume naš položaj in ve, da smo s ' Hitler je ploščo poslal v svojim odporom, četudi je bil kratek, pokazali, da se borimo j Berlin, kjer l»o postavljena v za demokracijo in da ne maramo imeti nikake zveze z osiščem. vojaški muzej ko dokaz "srh Z našimi silami, ki so nam še ostale, se bomo še dalje bojevali t,-fee zločinske krvave krivde v
la v Sarajevu položena na kraj, kje je bil 2(i. junija leta liM4 vstreljen nadvojvoda . Frane Ferdinand, jo bila Hit
storile vse potrebno, da se bolezen ne zanese med vojaštvo.' f.y pravico obstoja in svobodne dežele."
vet ovni vojni."
An&ezi >pn Termopilah	preiskuje program oboroževa-Včeraj je bilo poročano, tla	nja, je pričal Sidney Hillman, so Nemci že zavzeli Lamijo, ki	ravnatelj produkcijske upravo vrata do prelaza, ki vodi v	ve.
Termofpile. Tukaj so si Angle-	Dejal je, da *bi bila v gotovem
m in Grki izkopali jarke in se	oziru vlada upravičena pre-
Hillman obsoja protistavkarske postave
Po zatrdilu ravnatelja produkcijske uprave se soglasje med delodajalci in delavci od dne doxlne veča. — Delavci se zavedajo svoje odgovorno &ti.
Pred senatnim odborom, ki
močno utrdili. To je sedaj njihova zadnja bojna črta. Ako pade ta črta, je vojna izgubljena.
Termapile so kraj junaške borbe starih Grkov. Tukaj se
dustrijah komaj petnajst tisoč leJavoev. kar za take čase in '.a take razmere ni kdo ve ko-
liko. Hill je priporočal, naj vlada nadaljuje svoja prizadevanja za dosego boljšega sporazuma med delavci in der lodajalci.
Napačno je domnevati, da
Šili plačah in boljših delavskih avci prav dobro zavedajo svo-j jih odgovornosti naipram vla-li in njenemu programu.
vzeti podjetja, ki vsled stavk ne morejo izvršiti vojnih naročil. toda sedanji čas se mu za to še nikakor ne zdi primeren. Hillman je odločno proti
___________________„ . _ vsaki postavi, čije namen je
je špartanski kralj Leonida s! prepovedati stavke. Če izvza-samo 300 vojaki postavil v i memo kopače mehkega premo-bran proti brezštevilni perzij-' ga, stavka sedaj v vojnih in-Iposledica-stremljenja po bolj-1 sil ju.
— Z veseljem opažam, — je ugotovil Hillman, — čedalje tesnejše sodelovanje meti de-;avci in delodajalci. S takim
delavci v tej ali oni industri- 'sodelovanjem nam bo mogoče
prekositi vsak totalitarni ri-
ji zato zaštrajkajo, da bi škodovali narodnetnu obrambne-
mu programu. Stavke so le stem> ki ie biI grajen na na-
Lahi vzeli jugoslovanski parrilk
Laški list 4iLavoro fascista" poroča, «la so italjanski mornarji v Sanghaju vzeli "pod svoje varstvo" jugoslovanski pa mi k Tomislav. To so storili po navodilu italjanskega generalnega konzula v Sangha-ju. Parnik je bil v Sanghaju, odkar so se pričele sovražnosti med Jugoslavijo in očiščeni.
«atAS * 4 ft 6 D 1" — Mew fori
Thursday, April 24, 1941
GLAS NARODA
(VOICB or tbi people)
99
Owned and Published by Biogenic Pabllahiac Cinmy, (A Oorpormtlaa). Vrta* Bekser, President; J. Lapsba, Sec. — Place of buslneea of the ttion and eddreeeee of above offlcera: 218 WEST 18th 8TRE1IT, NEW YORK. N. T.
48th Year
"Glee Naroda" la leooed every day except Satnrdaya, Sunday* and Holiday*
Babavliitloa Yearly 96.—. Advertisement on Afrconcat
Za ceto leto velja Hat aa Ameriko la Kanado fO.—; aa pol leta $3.—; aa tetrt leta »1.50. — Za New York aa celo leto S7.—; aa pol leta $3.00. Za laoaematvo aa celo leto $7.— ; aa pol leta $3.50.
"Olaa Naroda** Ixbaja vsaki dan IrrcemSI sobot, nedelj ln praznikov.
-GLA8 NARODA." Z1C WEST 1Mb STREET, NEW YORK. N. I.
CHelaea 1—1242
odmevi
WUXff KERŽE ---
Danes Urh II. g,-of celjski tn nikdar več.
Te besede je za klical stražar ko je umrl zadnji potonile sloveče rodbine eeljskii grofov in t * besede mi prihajajo na misel dan za diifviiii, ko premišljam katastrofo nekdanje Jugoslavije. Xe nAsltm tega, da sta jo pohasala Tlitltr in Mussolini in da je prišlo par družili dihurjev po-svoj <.kciež. Res so to sliudi vdarei. a daleč ne najhujši. Kar it k* boli je to, da smo Jugoslavijo (začeli trije bra-tje, ki -tno vsemlu Kvctu jasno in glasno naznanjal1, da smo Jugoslovani en narod in da lio-<Vnv» zato eno. nedeljivo skupno domovino. Končali pa smo to veliko začetno delo s tremi saimostojninti narodi — Slovenci, Hrvatje in Srbi. Zapo-čcH smk) z eno skupno domovino.končal i s tremj.
|So ljudje, ki pravijo: pozabimo v>se. v teh tragičnih trenutkih. Dobro, kdor more. Jaz no. Odkar je bila Jugoslavija ustanovljena, ni>em nikdar rekel ali zapisal žalne besede proti nji. Povsod sem podpiral to edinstvo. Videl sent. sicer mnogokrat stvari, ki so me bole le, stvari, ki <o človeku obračale želodec. A vedno sem se potolažil: dovoli je drugih, ki
, . :«:i. vi....- -i i - n i > -> n	. " . . nasprotujejo. (V ne moreš ti
niti ]'«iiitiko Združenih držav. Predsednik Roosevelt io e 4 V i • i i	, ,
j" j* storiti kaj dobrega, udi slabega ni treba. Mjslil s^em, tako, svet se izpreminja. PrifHe bodo nove generacije, pomagale zaceliti vse rane in Jugonlaivi ja v resnici .postala tisto, kar je bila v srcu vcQikili rodoljubov od Napoleonove dobe.
Ne ure mi toliko do srca, da sta Hitler in Mu«soI:ni razdelila in okupirala Jugoslavijo. Velik udarec, težak udarec, a ne največji, ne najtežji. Da jo ideja Jugoslovanstva vničena, poteptana in ]>okopana najbrže za vselej, to jo tisto, kar seka.
Ne d rotimo se, di^ ni tako. Tudi	veliki idealisti, n»o-
-ranto ed časa do ča- a na trda tla. Tudi če bi ne hoteli tega, človeka prisilijo razmere, dejanja, ki se gode pred našimi očmi. Ali ni^o Hrvaške pobarali prvih štiriindvajset ur po-tokolonci in postavili postene-mh.i hrvaškemu kmetu in delavcu na čelo dva raket i rja tipa fliflinger-Oapone — Paveliča in Kvaternika? Ali se niso pred kaj časom zbrali v Pittsburgh!! sateliti petokolon-
POSLEDICE NEMŠKIH ZMAG NA BALKANU
Važno j«- ugotoviti, da je v Ameriki vojna živeev, vojna volje in vzdržan ja dosti važnejša kot pa katerakoli razporeditev armad, ki se bore v starem svetu.
Združene države so zavzele jasno politično stališče. Kot ne vojskujoče se, — ali bolje rečeno, — kot še nevojsknjoče se, pomagajo eni stranki, namreč Angliji in njenim zaveznikom v borlii proti Hitlerju.
Druga stranka (Hitler in .Mussolini) si vsled tega prizadeva omajati v Ameriki zaupanje r zmago. V to svrho se poslužuje svojih lastnih iplačanih agentov in pa ameriških 41 a pi za rje v kakršna sta najprimer Lindbergh in Wheeler. Sličnih metod se je posluževal leta 1939 Hitler v Angliji, in danes vemo, kam take metode dovedejo.
Zelo dvomljivo je, če je danes sploh še mogoče spreme-
vatje kakor tudi one, katere so danes v suvnosti fašistične Italije(?)
Predstavniki Hrvaškega Naroda -o s svojim zgodovinskim odlokom pobili v>se one neresni«'in- ve.*ti, katere so nasprotniki hrvaškega naroda po gotovem načrtu sistematično širili v svetovno javnost in udarjali po časti in poštenju Hrvatov. Nasprotniki Hrvatov niso odnehali, četudi so včasih obmolknili, da moralno razbijajo hrvaški narod, da bi mogli lož je izvajati svoje namt ne.
PESMARICA
*'Glasbene Matice*' Uredil dr. Josip Carin Stane samo $2.—
To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigami Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
od Osrednjega ILrvatskoga Narodnega Odbora in od krajevnega Hrvaškega Narodnega Večne izkitšnje -o podu- ^
či'e hrvaški narod, o a se more uspešno boriti proti vsem svojim nasprotnikom samo, ako je združen v svojih hrvaških narodnih ustanovah(?) in organizacijah in v slučaju kakih
»Hrvaški izseljenei. kakor v s e'! e j v preteklosti, s o tudi zdaj pripravljeni, da žrtvujejo maWijalno za hrvaško ( *) narodno stvar, toda oni hočejo in morajo v<<leti( *) v pregovorov in akcij nastopa kakšne svrhe gre njihov krva-saniro kot edinstven narod pojvo približen (?) denar, svojih predstavnikih( ?)
Peter Zgaga
preveč jasno začrtal, tla bi bil mogoč kakšen izhod.
Vojni položaj v Evropi ni za zaveznike tako brezupen kot ga skušajo p red oči ti nemški agent je in ameriški "af risarji".
Jugoslavija je padla, iu jasno je, da se tudi Urška ne bo mogla dolgo držati. To je bilo že i)»očetka jasno. Zaveznikom je šlo predvsem zato, da se Nemci .s tako lahkoto ne po-•aste Jugoslavije in Grške kot so se polastili naprimer Romunske in Bolgarske.
Kaj bi pridobil Hitler, Če bi se polastil vsega Balkana prav do turške meje? In kaj bi pridobil, če bi naposled tudi Turčijo vzel? Alt bi s tem izvojeval zmago? Nikakor ne!
N.t Balkanu je uničil svoj lastni vir poljskih pridelkov. Naprtil si je dva nadaljna zatirana naroda z vsemi težavami, ki so v zvezi s tem. Svoj istrateški (položaj si je nekoliko izboljšal, toda to izboljšanje nikakor ni odločilnega pomena. V splošnem pa ni njegov vojaški položaj nič boljši kot je bil prej.
Kaj pa Egipt? Naeijska armada v Libiji jt> zapodila pirj zmagovite Angleže do njihovih prejšnjih izhodišč. Angleži so se umaknili do Mersa M at niha.
To se je zgodilo brez vsake večje bitke, brez vsakih polnem"! mejnih angleških izgub. lTmik je Ibil reden.
Egipt zaenkrat še ni ogrožen. Med dolino Nila in nacij-sko armado se razprostira štiristo milj široka puščava. V Kgiptu je pa tudi angleška armada, katero je treba še premagati. 2,'laj ni tako kot je bilo pred dvema mesecema, ko o doživeli Italjani v tistih krajih strahovit poraz.
Naše misli in domneve naj gredo Še dalje. Recimo, da se bo Hitlerju posrečilo zavzeti Kgipt in Sueški kanal. Ali bi se v tem slučaju Obrnila vojna sreča na njegovo stran? Tudi to vprašanje moramo odločno zanikati.
Pot do morju bi mu bila še vedno zaprta. Prodiranje po kopnem je v tistih krajih silno težavno.
Tudi posest strateško važnih oporišč na Bližnjem iztoku bi Hitlerju bistveno ne pripomogla h končni zmagi. — Nihče ne trdi, da bi to ne bila pomembna zmaga. Nikakor hi pa ne bila odločilna.
Wdno je namreč treba imeti pred očmi, da tvorijo središče odpora proti naeij>kemu napadu angleško otočje, angleška mornariea na svetovnih morjih, neizčrpni naravni viri Kanade, Avstralije, Nove Zelandije, Južne Afrike in napo-sled — |K)iimn' Združenih držav. Dokler -o te sile na razpolago, llitier ne more zmagati.
Najvažnejši faktov r tem računu j«' seveda ameriška
pomoč.
Vojaški razvoji nikakor ne napovedujejo angleškega poraza, pač pa pričajo, da bo vojna še dolgotrajna in težka. To dej-tvo bo Združene države, če ne bodo spremenile svoje politike, in nič ne kaže, da 'bi jo, prisililo k nadaljnim in bolj energičnim pomožnim akcijam.
K tem novim akcijam spada v prvi vrsti poraba ame-riškili bojnih ladij za zaščito transportov, namenjenih v Anglijo. V drugi vrsti morajo izvesti Združene države pritisk na Irsko, da l»o dala Angliji svoja pristanišča v mornariške
svrhe.
Stališče, ki ga je zavzel Washington glede Greenlandi-j« in Danske, dokazuje, s kako širokopoteznimi načrti se peča Roosevelt ova vlada.
Hitlerju se obeta ista usoda kot jo je .pripravil on manjšim in slabotnejšim narodom.
Ključ h končni rešitvi je danes v Washingtonu.
Poživljajo predstavnike srbskega in slovenskega izšel jen i-štva(?). da na podoben način osnujejo svoje osrednje srbske in slovenske odbore in da stopijo v zvezo z osrednjim Hrvaškim Narodnim Odborom z namenom'. tla >e koordinirajo v delu, katerega hočemo* voditi do končne zmage demokracijo v boju z fašizmom (?)
Pittsburgh, Pa., 9. aprila 1941. IZa začasni Hrvaški Nar.
Odbora: J van Butkovič, predsednik, /Petar Radič, T. podpieds. IKikzumi Kunarič n. pod-prds.; Dr. Dinko Tomašič, tajnik. — (Mani odbora: •Anton Derkos, Afilan Pct-rak. John Badovinac, Malo Oreškovič. Dora Bogovi«', Ivan Kresic. Petar Stankovi«-. Blaž Kaušič, Fr. ,Antic, Ivan Pvitkovi«'.
Tak je torej fan<rzen dokument "vodja" ameriških Hrvatov — prosim: "vodja** in m' 'hrvaškega delavski ga ljudstva. Vse je neresnično, kar je v njem., še ce'Io b£resedo velikega predsednika Roosevelta >o tako zavite, kakor da se nanašajo samo na Hrvate. Beseda: Hrvati ali hrvatski je nave-drna nič manj kakor osemin-tridesetkrat. Slovenci in Silbi pri.lenMi vmes primeroma tako, kakor pride pr s, kadar mu gospodar po mastnem kosilu od-
Hrvatje -o bili o«1 vselej in so osta»li borci za demokracijo ( ?), so protivniki diktatur in diktatorskih mentalitet( ?) v narodnem: in društvenem življenju. Oni so se od vselej borili za ona načela, katera je predsednik RooseveU proglasil za podlago povojne ured^bo Ev-rone in ostalega sveta ( ?) Pred-sednik Roosevelt je naglasil, da lie more biti mir:» med po-edinci. diužabnimi -loji in narodi, ako ne bodo njihovi od-nošaji urejeni j>o načelih svobode mišljenja, svobode ver«-in vesti in ako ne bo vsakemu poe<lincu omogočeno živeti «lo stojno človeku. — Predsednik Roosevelt je pravtako rekel, da info vsak narod, pa naj bo s-* tako n|ajlien, pravico, da se svobodno razvija kakor narod.
lHrv.it je, kakor narod ne morejo biti nezainteresirani, kako se »bo uredila povojna Evropa, a posebno pažnjo morajo posvečati uredbi jugoiztočne Evrope. ker morajo Hrvatje kot nosilci načela demokraei ie( ?) proti Jiačeloml nabija dobiti ono mesto v svetu, koie jim pripada prema njihovi kulturni vrednost i in politični za vest i ( ?)
Hrvaški narodni odbor je sestavljen od predstavnikov(?) hrvaških na.rodnih ustanov v Ameriki in Kanadi, organiziral se je z namenom, da pomore hr-
vi^škemlu narodnemu vodstvu . .	,
-1 ...	x , ... mert par kosti. Mi ost no nairt
v domovini m ceh Jugoslaviji - , ' . ,	, ,
- t - ,	-i • '.k* dovoljeno, da -nnemo delati
v borbi za ta načela in te ideje.
Dober mesec pred izbruhom svetovne vojne je dospe! nekje z Za pada v New York inlad, pos-taven Hrvat. Oe se ne motim, se je pisal ali mu je bilo ime Samojlo. V zlatih rudnikih na Zapada in menda tudi v Alaski si je s trdim delom pridobil veliko premo/o "je-
Takrat .so ljudje kar triimo-ma vreli v stari kraj. V>ak pa mik Anstro-A merica lie jih je odpeljal najmanj dvesto.
In takrat ni bilo tako kot poznejša leta, ko je dospel potnik zjutraj ob osmih na ncw-vorško železniško postajo, o-poldne se je pa že s pa mikom odpeljal. Takrat je bilo treba v 'New Vorku čakati od pet do deset dni.
Naši 1 julije ni>o stiskači. Hrepenenje jm> domovini in zavest, da jo bodo kmalu ugledali, je ustvarila v njih nekakšno prešernost, da niso gledali za dolar.
Hotelirji in restavralerji v dolenjem delu me<ta so se kar tepli za jugoslovanske potniške. Tis'to, kar so dali za prenočišče in za jed sploh ni štelo, pač pa tisto, kar so pri bari potrošili. Petdnevno čakanje v New Yorku je marsikoga več veljalo kot pa parobro-dni listek.
Hrvat Samojlo je plačal nekemu hotelirju petindvajset ali trideset tisoč dolarjev samo za koncesijo. Hiša ni bila naprodaj.
Vse je prečistil in preuredil, kupil nove postelje in posteljno opremo, novo baro ter nove stole in mize za restavracijo. Hišo je dal nazunaj in znotraj prepleska-ti, vdelati nove pode iu napraviti nove stopnice. Po malem cenjeno, je imel skoro petdeset tis*oč dolarjeV stroškov.
Dve jugotl. podmornici pobegnili
Radio pos-taja v Atenah je naznanila, da ste dve jugoslovanski podmornici pobegnili iz Kotora, ste prebili laško
lokado t .Otrantski ožini ter ste se pridružili anglesko-gr-škemru vojnemu Ibrodovju v Sredozemskem morju.
ski — ki sli-šiio na ime "vodje** Hrvatov v Ameriki in Kanadi in sestavili proklanu»-cijo. ki je vzor cinizma, hinavstva. praznote in zavijanja? Prosim: to so sestavili in izdali "vodje,** ne hrvaški delavec aH hrvaško ljudstvo.
Ta "slavni dokument" sem prestavil in pripravil za današnji članek, da bodo naši ljudje vedeli, s kom imamo o-P'aviti in koga se ogniti. Pristavil sem nru samo nekaj vprašajev (?) tam, koder se mi je zdelo vse knpaj in malo predebelo.
lOlasi se ta "dokument'''tako:
IZSELJENCI HRVAŠKI V AMERIKI IN KANADI.
{Hrvaški narod je v svoji domovini Hrvaški odločil, da gre skupno s srbskim in slovenskim va roti oni v bo.i proti fašističnim četam (?) S tem je hrvaški narod priznal z Ameriko in Veliko Britanije borbo za denwkratsko odrebo sveta(?) Pred svojo zgodovinsko odločbo so predstavniki (T) hrvaškega naroda dobili garancije ne sart|o od predstavnika srbskega (?) naroda, ampak tudi od predstavnikov Združenih držav in Velike Britanije, da bo avtonomija hrvaška ne samo o-hr an jena, nego povečana. Kraljevska oblast je omejena(T) S tem svojim odlokom je HrvaŠka zase zavarovala (T) vse one dežele, v katerih žive Hr-
V vsaki hrvaški naselbini je treba osnovati hrvaški narodni ocTbor. koder naj se snidejo predstavniki "Hrvatske Bratske Zajednice, Hrvatske Kato-ličke Zajednice Hrvatske Katoliške Cerkve( ?), Hrvatske Stampe, Hrvatske Žene, Hr-vatskog Radiše. Zadruge Zemlja, Hrvatskih pjevačkili i tain-buraških d m stava. Hrvatskih radio časova. Hrvat rkoga Kola, Hvratsko Seljačko Republikansko Stranke." in drugih hrvaških narodnih ustanov,-ki <o organizirane- na narodnem, in na demokratskem načelu. Nobena akcija, nobena seja in nri-beno združevanje se ne sme(?) voditi med hrvaškimi izseljenci, ako za to nima odobrenja(?)
i« ni—le Bbatikvve Prstflu 1M1, lafak« Mite pri i "Glut Naroda" v Tail BU m aaraTnMt m
pdbus t** w. 18tk smel. new y«k — stue 25

v*7
j en o,
ž rtjimi, ako se prijavimo, da nami odkažejo kaj tn kako. Zakaj brez njihovega dovoljenja se ne sine vršiti nobeno javno zborovanje v svobodnih Zdrn-ž nih državah.
VTugoslavija je omenjena enkrat, jugoslovanska ideja, kar
je veliko več, nobenkrat. Dveh raketiriev, ki vladata v Zagrebu poštenemu kun tškemu in delavnemu ljudstvu ni nikjer. Hitler trga od severa dele Jugoslavije. .Mjussolini masira po Dalmatinski ob a'I i — vse to je O K tem. "vodjem.**
In kakšna je potvorba zgodovinskih dejstev! Samo par vzorce.v. Krlo je vničil Ogre, ki To se botili za svojo svobodo? Kklo je bil najzvestejši o-
(Nadal jeva nje na 4. str.)
V JUGOSLAVIJO ai več mogoče pošiljati denarja. Ta odredba pa bo samo začasno v veljavi. Še vedno pa je mogoče pošiljati denar v Italijo.
DARILNE POSILJATVE
u ITALIJO
v lirah:
m lib---% 2.s6	500 lib ..... $21.75
160 lib---% l85 1000 lib____$43.00
200lir--$ lil 2000 lib____$85.00
300 lib___$13.50
zaradi sedanjega položaja v evropi, pri-porofcubo, da se vse darilne poiojatve požlje patom cable order. na ta nmtin je denar najhitreje izplačan. — za cable order je treba posebej plačati
To je bilo konci maja Jeta 1914.
Naročil je najboljšo pijačo, njegova kuhinja je že po nekaj dneh zaslovela. Potnikov ni odiral. Ko so odhajali na par-nik, niso mogli prehvaliti njegove prijaznosti ter dobre in cenene postrežbe.
—	<*e 'bo šlo tako naprej, — je govoril, — mi bo mogoče v nekaj letih pokriti stroške.
Takrat je pa treščilo kakor iz jasnega. Avstrija je napovedala Srbiji vojno ter - tem dala povod drugim vojnim napovedim. V nekaj dneh je bila vsa K v ropa v ognju.
Pamiki >o nehali prevažati potnike v Evropo. Nešteti naši ljudje, ki so bili še tistega leta namenjeni v stari kraj, so se globoko oddahnili, češ, hva-labogu, da smo tukaj. Tovariši, ki se jim je tako mudilo v domovino, so se jim zasmilili. Tn so bili res usmiljenja iu pomilovanja vredni. Pustili so primeren zaslužek, mnogi med njimi pod ceno prodali svoje domove in se iznenada znašli v domovini sredi vojne vihre.
Njim in nam, predvsem pa hrvatskemu hotelirju Samojlu je ostala edina tolažba : — V dveh, treh mesecih bo vsega konee. Kvropa bo sama sebe izžrla in se izčrpala (V v naj slabšem slučaju bo trajala vojna leto dni, kar bo že več kot preveč.
Samojlov hotel se je izpraznil. Kuhar, ki je pripravil >po-četka na dan sto do stopetde>et obedov, je kulial samo za petnajst oseb. Največkrat jih pa še petnajst ni bilo v restavracijo.
Najemnina za hotel, restav-rant in salon je znašala tri-to dolarjev na mesec. Lastnik mu ni hotel odstopiti samo salona in restavracije. Vse ali nič. Plačevati je moral najemnino za celo hišo.
Pril iranki so kopneli. Živeža in pijače ni več kupoval. Saj tudi ni imel s čim. Iz Evrope so prihajale turobne vesti, najin robne jsa med njimi pa, da se ni nadati konca vojne.
Bilo jo meseca oktobra, ko nas je nekega večera povabil Samojlo k sebi. Kakšnih petnajst do dvajset nas je bilo.
—	Nimam kdove kaj, — je rekel, — toda za nocoj bo že.
Na mizo je znosil zadnje steklenice vina ter dve ali tri ste-kleniee dragega francoskega žganja.
—	To moramo pospraviti, — nas je silil. — Nocoj je moj zadnji večer med vami. Za dvesto dolarjev sem prodal Žid n vso opremo. Dobro kupčij0 napravil, saj je dvajsetkrat več vredna. Jutri dopoldne so odpeljem. Kam s*e še nisem odločil.
Hudo nam je bilo
—	Pa ti ni žal, Samojlo? — ga je nekda vprašal, — ker si toliko izgubil? Večkrat si nam pravil, kako trdo si moral delati za denar.
—	Žal ? — se je nasmehnil in pokazal dve vrsti belih zob. Tn zavihal je rokav in pokazal še mišičasto roko. — Meni, da bi bilo žal ? Meni, ker sem zdrav in še mlad poleg tega?
Se vedno ga vidim pred seboj : prekipevajočega mladosti, moči in volje.
Slehernega Jugoslovana bi rad videl takega. Tn slehernega bi rad slišal govoriti:
—	Kaj, če nam je domovina razkosana in svoiboda zatrta? Nič več daleč čas, ko bomo začeli spet graditi. Kajti sovražnik nam ni porušil temelja, ki se mu pravi: volja, moč, od-ločnosi in koprnenje spo svobodi.


TKurs3ay, April 24, 1941
TiTXIIOVCjftN L.
Vesti iz slovenskih naselbin
Dopisi so nam vedno dobrodošli, ker onimi« vse naše titatelje In se i njimi naši rojaki tako-rokoč med seboj pogovarjajo.
AMERIŠKIM SLOVENCEM
lajava Jugoslovanskega Podložnega Odbora organiziranega v Chicagu, 111, 19. aprila 1941.
SZn>topniki Ameriške Brat-«» Zveze, Jugoslovanske Podrti«« Zveze Sloge, ivranjsko-v. Kat. .Jednote. Sloc. \ar. xlporne Jednote, Slov. Svo-doiiiisekne Po<kpor. Zveze, ipadne Slov. Zveze in Slov. »iKsk»» Zvere, pre<| ,tavljajoei 7,2."Slo**« necv v /druženill ržavnh i-n Kanauli, ki so elaiii rienjenih orgainizneij, in zhra-v (liieagu, TU., dne 10. apri-i 11M-1, se glolioko zavedamo elike katastrofe, morda naj-eeje v zgodovini J ligo-lova-ov, katera je y>ro<l kratkim zada Jugoslavijo, našo staro onuivino. kakor tudi jmlozaja, kateiem. >e dam s nahajajo mi kaj nn*i krvni bratje. Krut totalitarski sovražnik, i je sovražnik demokracije |>r? *sem svetu, je z gorostasuo .silo ekla in ognja vdrl v na-e roj-tne krrtje, pon^indral nešteto iitnkajšnjih mest in vasi, »mini na ti-oee nedol/niii ljudi in la-zibi! <lrznvo naših bratov Srbov, Hrvatov in Sloveneev, ki niso b- leli nikomur nie slabe-ir:i in ki niso niee^ar tako želeli kot miril s svojimi -osedi.
iMi bi bili nevredni .svobode in zašeite, ki j(» uživamo v d»»-iiM)krnti«*ni Ameriki, nevredni bi <it • i 1 i naziva civiliziranih ljudi itn manj bi bili vr« dni. da s»* prištevamo slovenski nnro<l-nosti ali sploh, da nam je k:ij z;; kakšno nr.^Vlo pravi«"wn*ti in love^ko «lostojaii-tvo — ee ne Iti zgrožeiui nad velehudodel-dvotli, izvršenim z nepopisnim einiziibom nad Jugoslavijo, naj-ogonVnejš« oibsodili tega b;ir-barstva naeijske X»n» ije in ak<* n«« bj na drugi strani pii-vrela iz dna na-ili *rc najgor-kejša simpatija do naše jiotep-tane in f x>i i i /ane s tare domovine.	•
(Toda mi se zavedamo, da sa-iiho o gore« -nje iti samo simpatije
ne zailo-tujejo. Naša stara do-likovimi potrebuje v tem mo-nventn in bližnji bodočnosti veliko vee — in atrteriŠki Sloven-ei ji moramo dati kolikor nam je niogoee dati j»o naših skromnih nioeeh in v razmerah, v katerih živin>o. .
Xe g,!e«ie na to. kaj mislimo in dclanvo v svojih ožjih krogih, kaj s<7 nasi življenjski eilji in dolžnosti v zvezi z našimi vsakdanjimi aktivnostmi — lisi. zastapn;k>i imenovanih organizacij ,si»k> danes edini in nesporni glede enoga smotra in in smoter je: morala in mate-rijalna pomoč našim bratom v stari domovini: mi -mo v tem 'silni in nesporni, kakor *;> naši bratje tamkaj danes <"dini in nesporni v — trpljenju in poni-I zanju.
Na-a vera v demokracijo je ž'va in neoiiiajana. Ta naša vera umu podžiga neomnjaiio upanje, da bo današnja svetovna kriza končana z zmago demokracije. Mi trdno upamo, da |bo Velika Britanija s -vojinri !zavezniki vred stala na branilka d. nt krači je do k< nca in tla ib wlo Z njo vred .stale in ji po-liusitrnl* n a<e Z<lružene d i zave do konca, dokler ne bo demo j k racija slavila svoje zmage. |Mi trdno upamo, da bodo štiri [svoihode, ki »ili je postavil naš predsednik F. T>. Roo-evelt. !p dlaga-liodfNN nra miru in so-■c»alnen<u redu sveta in da v i okviru tega miru in reda naj-1 i. jo pravo svobodo in demokracijo tudi S ovenci, Hrvatje in Srtii v starem kraju- kjerkoli danes ječi jo pod jarmom tota-itai skega t "m aiistva.
V tem smislu in iv direktno izvršnih odborov naših pod poniih or gr. n i zaei.i smo >« te-ga dne zbrali, da položimo čvrst temelj pomožni akciji za iKi>l>ednejše v Jugoslaviji v
trdnem, upanju, da ta naša akcija do-ože svoj namen, da doseže naše najpotrebnejše rojake v starem kraju brc« razlike,
SU2ENJ
SLOVENSKE PRIREDITVE
Poskušam in zopet poskušam — pa ne gre, da bi od sebe od-
kaj so in kdo so, da jih doseže vi nil grozne misli na skoraj breaovir in diskriminacij takoj j neverjetne dogodk«-, ki «so v ali činr prej bo to fizično irto- j zvezi s katastrofo stare domo
40- LETNO preiskuSnjo
goee.
Namen našega današnjega enotnega nastopa je:
I>a ustanovimo osrednji odbor, ki naj v imenu in pod kontrolo naših podpornih organizacij vodi pomožno akcijo nvd aitteriŠkilili Slovenci za naišo staro domovino, ta odbor naj bo vez lined našimi organizaci-jan^i in ameriškim Rdečim križem ali katero koli oblastjo Združenih držav, s katero bodo naše z voze potrebne; ta odbor lahko sodehije tudi 7 enakinta odboroma bratov Hrvatov in S: hov.
.Srbov, tako da bodo vse jugo-j-lovaiHke narodnosti -olidarne i v tem oziru;
Dri bo ta odbor pivjemal de-jnarne prispevke, nabran-e pod Ikoni n:1o naših organizacij in jih torno izkaza'! v glasrih in»e-novanih organizacij ter ve-tno upravljal pomožni sklad v mejah zakonitih stroškov, ter odpošiljal vsote za relief na določeno mesto
Dri bo ta <xlhor dajal račune svojim organizacijam in vodil pnnlieiteto v glasilih orga-ni-zacii in ostalih slovenskih 11-stih, ki naj bodo obem m glasila jugoslovanske pomožne akti ,e ;
I>a se bo ta odbor strogo kre-tal v mejah -voje lmmanitarne nloge in pazil, da ga nihče lic izkoristi v kakšm* politične ali d Mige namene -iploh, da stori v-e. kar mu naloži naše podporne organizacije, katerim bo o Igovoren. .
Apeliramo na Slovence po vsej Ameriki, naj podprejo .Tu-goslovanski Pomožin Odlior in prispevajo vsak po svoji mioči v naš skupni pomožni sklad za nesrečnike v naši stari donfn-vMii!
Apeliramo na ves -lovenski ti.-k v Aiit riki. naj agitira za našo ji*.'možno akcijo, da bo č«m Imlj uspešna!
•Ape i i ramo na n.aš tisk, naj
vine, naše Slovenije.
(Naravne katastrofi, kakor so «vgenj. povodu ji in potresi, ne bi bili nič v primeri, tla -mo tak«rekoč čez noč postali sužnji zagrizenega in nasilnega tujca, tujca, katerega narod mora po svetu živet« v skupinah, ker jih ljudje druge narodnosti ne trpijo v svojem krogu, in jih le z nejevoljo prenašajo v svoji bližini
Akoravno je skoraj kletev, pa moram priznati, da mi je žal. da živini v času, ki mi je pilim sel življenje ponižanega sužnja. Da sem doživel tremv tek, ko je laška packa stopila s -vojim umazanim krenupljem v slovenski tabernakel: v našo Ih*!o Ljubljano.
kove. katere je nataknila >uro- J-va sila narodu, po katerem se pretaka naša kri.
■Za tako akcijo naj bi se naj-pr\"*> izax^elo slovensko ameriško časopisje m povedalo svoje mnenj*, po^oibno neodvisni listi, na piimer "Glas Nareda", ki je zadosti vpliven in razširjen |>o svoji trezni razsodnosti.
Vodilna mesta pri takem organiziranju- naj bi pa prevzeli voditelji kulturnih in po«Ipor-uih -organizacij, možje, katere poznamo, kateri hodi,jo vedno nit d nas, in ki se vetlno žrtvujejo -za stvar slovensko,, ozi-ronui jugoslovansko.
IZa javm st sem prepričan, da se l>o, kakor vedno, tudi sedaj v polni meri odzvala svoji dolžnosti m na I opri- Saj tukaj ne sme biti vprašanja, k ako ga verskega ali političnegr mišljenja smo. Tukaj je samo ew>: našo sveto stavbo je obkro
iiiii'l|>iiiiiiiii*?|Mtii|1|iu*'"iiiiniii"^"«iiimiii«,,Mii„„jii'nniili;,iiii,,tii,tmlii.Mi„l||||j„iiii|,
VABILO na
TAMBURASKI
Koncert • Igro
v nedeljo, 27. Aprila
Začetek točno ob 4. popoldne.
V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU 253 IRVING AVE., BROOKLYN, Nr Y.
VSPORED:
(Saj n", mogoče, saj ne suhe žil ajrivztii požar. Ah ga bomo
biti- da bi bil za Slovence zgrajen posebni križ, da bi bi! za nas odbran posebni razbojnik.
poskušali gasiti in rešiti to narodno svetišče, ali bomo pa z naslado gledali, kako se nniču-
ki bi nam z ■zaničevanjem pri- je zgradba, za katero je že pre-
EMA
AMERIŠKA BRATSl^JVKA
:: AMERICAN FRATERNAL UNION :: ELY, MINNESOTA
KI IMA
22,000 članov in dva miljonm in pol dolarjev premoženja.
Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti
zadejal kulturno smrt, ob kateri bi mi otroci to^a naroda slišali obupen glas: "Moj Bog, zakaj me zapustil!*'
Upajmo pa še vedno, da bo na mesto surove .sile -topila pravica, katera bo, ko pride njen čas, plačevala narode po zaslugah. .
Zato je -po mojem mišljenju nujna potreba, da se po celi A-merik» živeči Slovenci organi žira jo v lokalne skupino. S tem ne nijrs\im, da bi kaj poskušali separatno, ali pa, da bi tako-rekoč postali repm*atisti, ne, pa ravno nasprotno. Pri-pravljeni moramo biti pod vodstvom dobrih in poštenih lift.'/ P' v"č, da se zavaruj« mo proti mogočnem}!! izkoriščanju od strani poklienrh patriotov, drugič pa, da širno pripravljeni za skupno jugoslovansko vzajemnost. kadar nanese potreba.
Xo morem razumeti, zakaj vsa ta tišina in nečimern'fi«st. Saj vendar ne moremo izgubiti, kakor «1110 sedaj, v-aj upam, da Ie trenotno. Saj moramo
da |»o-o-
1. P<IZ1>KAVM NACOVOR. ......
PRVI RAZRKI > T AM BI" R A S K V I>-pa mmi domovina ; Valček Dade.
Mr. ANTHONY SVET
i JCNIoKS •
Vodja IVAN GERJOVTCH
SEMENA
vžiga našim rojakom v Ameri-	.... .. ,
ki vero v demokracijo in naj \ m}lU vsaJ \m"tl voljo, da brez pardona poliija barbarski	laz1>,t' ^«enjske
fašizem, nacizeni in diktatori-7.cm vsnfce vrste, ki .ie največji sovrazniik demokracije, soeial-ii" pravr«;nosti. človeškega na-pndka in človeškega dostojan-dva.
iVaš ti<k v stari d<*movini mora zdaj molčati — zato naj bo miš tisk v -vobodni Ameri-jki zdaj to;iko bolj glasan!
živela edinost an^eriških .Tu-goslovanov! Živela l>odočnost svobodnih jugoslov. ljudstev!
J. X. Rogelj. A ZhaŠnik.
za A. B. Z.
Ako je drnštvo A.B.Z, v vaši naselbini, vpraaajte krajevnega tajnika sa pojasnila, 6e ne, pišite na glavni a rad. Ely, Minnesota.
J. Krmenc A. K. Oanoni, za J. P. Z. S.
,!. Zalar. Fr. TJo-podarič, za K. S. K. .T.
\\ Cainkar. Ivin Molek, za S. X. P. J.
W"m. Rus, Frank PuceTj
za S. S. P. Z.
t L-o J ur je vee M za Z. S. Z.
Popov ič.
J. Krjavec, .Mtarv T^miažin, za S. Ž. Z. '
ROJAK IZVOT.TEX V AHDNTAXT.
V Roundup. Mont,, je pri mostnih volitvah dne 7. aprila bil na-š rojak Frank Poljšak izvoljen za aldcmnana 4-. warde z veliko večino gla-ov. To je prvi Slovenec v tukajšnjem mestnem odboru.
Zaradi v<fiwt v Kvropi nr moreni« \er dohiti	ali drugega bla-
ga iz star«*sa kraja, zalo zaloga ni vet popolna. Imamo p* se na zalogi Medeee tee pripoeoeamo.
da naročile
takoj:
K A LATA, velika slarnata SAf^\TA. fina ecl»si'aiu«4ui l<-«l^uk:t KNDIVJA. |M.7.n:i iir«»k«>i»''"»'sna ENI»I VJA. nimena	kravžljana
Kl'MARK, Atenske dolge zelene KI MARK. velike najlnUje douiaie KOLERARA, iK*lz*Mnlj«;ka rumena KOLERA It A. podzemeljska vidikaiiska
za krmo PETRŠ1U. gladki s korenom PESA, fina okrogla namizna REDKVICA, srednje-zgwdna mdeTn REDKEV, orna okrogla poletna REDKEV. erna »»kroglasta zimska <;RAH, r£iten v «rtr«»^ju. nizek URAH. užiten v stroju, visok FIŽOL Urez niti. niz»»k rumen FIŽOL brez niti. visok rumen FIŽOL Urez niti, nizek zelen FIŽOL. I»rez niti visok zelen
tekio toliko dragocene slovenske k!* vi.
Xa veselje sem že opazil, da so nekateri rodoljubi toliko pogumni in požrtvovalni, da nr čakajo na pobude, pač so se pa kot rodoljubi v prvem trenotku poslužili orožja, ki jim je na razpolago, da ga. potivsnejo o-stndneniu 7.n|aju v žrelo, in to je brez vsakega dvoma župnik slovanske cerkve v New Yorku, Rev. P. Petrič. katerega sliko t^1,1! j so prinesli pred par tedni ne\v-vorski dnevniki kot velikega slovenskega rodoljuba.
»Ko .cm i nte 1 pretek1!o ned« lje opravka z zdravniki v nopo<-sredni bližini slovenske cerkve, s en k n*ed kratkim odmorom vstopil, ko je bila ravno služba božja. Xudil ^e mi je ganljiv priizor. V prvi klopi pred oltarjem, visi na pozlačenem diocru velika slovenska zastava. ovita s žalnim črnim trakom. Ni treba biti pobo/njak, da bi pogled nato ne privabil pekoče solze v oko. Zdelo se i ni ie, kakor nedol žen, neizkušen otrok brez moči, ki stoji na grobu -vojih starišev, in ne ve. ne kod, ne kam. .
Ko je pa Rev. Petrič vernikom, priporočil zasužnjeno domovino v molitev, se mi je pa naravnost trgalo .srce. Zal mi je postalo, da uri je t»o širokih življenjskih potih obledela vera v nw>lit<«v. v kateri je pokojna nudi za vsako gorje našla rešitev in tolažbo.
Prepričan sem, da ravno v tem času naš narod onstran morja ni um nikake druge tolaži lne oprijeme, kakor edino upanje v goreči nvo'itvi in še tisto v tihem.
DR I'd I RAZRED TAAJBLRAŠEV (SOPHOMORES » Na hribih (Venček slovenskih narodnih petam i Sirotek valček ; Tihi noči; Martha Polka.
4.
TRETJI RAZRED TAMBUKASEV Schuberts Serenade: U Pečini (H. Zehetner> ; Brahm's Hungarian Dan«.-« No. Drotar Polka.
Vodja HARRY i SENIORS) :
liERJOVICH
ti;
Vodja IVAN GERJOVICH
5.
THE BRIDE WORE RED PAJAMAS'*
Veseloigra v enem d«*janjn.
(Jsebe:
Mrs. RU-hter ......
Virginia Riehter ..
tierrj' Wilson .....
Jjord Per<*y .......
Benson ............
0 "I'NICORN AND FISH"
Veseloigra
Mr. Foster .......
Mrs. Foster .......
Marian Foster
Jack Foster ......
Mortiinor Delnnev Bunny Foster .....
......... EDITH PALCIC
DOROTHEA GERJOVICH .. CHARLES SHERSHEN STANLEY KRESEVICH ....... FRANK SHFSTER
enem dejanju.
.................. MARY MEL1XG
............. HARRY GERJOVICH
............ EDWARD JAKOWATZ
.............. l'At 'I.iNE SHLBEI.
..................... ANN KERCH
____ HELEN <*VETKOVICH
PO PROGRAMU PROSTA ZABAVA in PLES
Za obilen poset se priporočajo — Tamburaai.

PESA ZA KRMO, ramena, Fnnt "iOr PESA ZA KRMO, rudefu, Fnnt REPA, %sx ki-«nje beta, Funt. 50e PROSO, pristno rumeno. Fnnt 4IW-
MAJERON, sladki dlfie^i SPINAČA. najbolja iz Marilmni RADlf, pravi rurte^ GoriSkl
CENA JE: 3 PAKETI 35 CENTOV i Id PAKETOV $1—
I^hko kar izrežefe ta ofrtas, podprta jt^ semena, katera želite ter ga nam vrnete K Money Ordrom in nnrottlo ho tof-no odposlano.
STEVE M0H0RK0 CO.
M4 SOUTH Ud STREET MILWAUKEE. WIS.
SMRTXA KOSA.
Po dolgi in imtčni l>ole«ni je v ponetleljek umrla v Middle j Vi llage, T^ T. Mrs. Kati Sute, (roj. Sneler. soproga Mr. Geo. Šuteja. Pokojna je bila stara 44 le»t donla iz Pred^rada pri Si areni tngn ob Knlpi v Beli Krajini. Kot mflado dekle je bila dobra pevka pri pevskem društvu Danica" ter vedno marljiva delavka na knltnrnf-m polju. iPoleg soproga Oeorgea zapušča 6 otrok. Pokopana je bila na pokopališču St. John.
Blag ji spomiin! ŽaJujoči družini na4e iskreno rožalje.
Ako je v Vaši naselbini za-stopnik "GČlasa Naroda'V lah-ko dobite pri njem Slovensko-Amerikanski Koledar za 1941.
FLOUNDERS ARE RUNNING!
Imam krasne prostore za piknike in ribolov. Na razpolago pivo, vino ia žgane pijače in dobra domača kuhinja. — LINDEN INN, Louis Pirnat, Merrick Rd., Lindenhurst, L. L, N. Y.
ROJAK V ROl.NTŠNTCr.
X Oeneral ITostnital v Ituf fahr. X. V., se nahaja dolgoletni naročnika "Glasa Naroda" Mr. Lev Klančar. V soboto dne 19. aprila je prestal težiko operaeijo na želo^leu. Dobremu ,-ose<lu in sobratu
Ir:u. da kaj kmalu okreva, ta-Uo da '.»tu botle >e mogoče z na-usi prepevati na naših piknikih. Torej na srečno svidenje. Lev!
P. Strnisha, Oowar.da, X. Y.
i
SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO
DRUŠTVO 221 Greater New York in okolico, ink.
Kdor izmed rojakov ali roja&tnj ie ni flan lega društva naj vpra-Aa svojega prijatelja ali prijatelji™ ali pa enega Izmed odbornikov sa natantna pojasnila. V nesreti se Šele spolna, kaj pomeni biti IUs društva.
To društvo je sieer najmlajše, toda najmočnejše bodisi v premo-ati ftasstvg. Društvo je v tem kratkem taso svojega obstanka izplačalo ie skoro 14 tiso« bolniške in nad šest tiso« smrtne podporo ter lasa v blagajni skoro $17.000.00 ODBOR ZA LETO 1941
Predsednik: MIHAEL« IJRFTK
82 Weirfield St.. Brooklyn, N. T. Podpredsednik: ANltKJ 1VANŠEK 2M Itarmon SL, Brooklyn, N. T. Tajnik: JOSEPH POfiACHNIK MO Liberty Avenue WUUnton Park, U I.
Blagajnik:
AN'THOJTT CVETKOV ICH 983 Seneca Avenue Brooklyn, N. T.
Zapisnikar:
FRANK MEKINC 1055 Greene Avenu* Brooklyn, N. Y.
Nadzorniki:
1. FRED VEL.EPEC	11. VINKO ZALO KAR
722S — 67th Plač«	71-09 — 69th Street
Glendale, L. I.	Glendale, L. I.
III. ALFRED JUDEŠ
8855 — 2J8 St., Bellrose, L. I.. N. T. Arhivar: JOSEPH POGACHNIK, 580 Liberty Ave., WilUstOn Park, L. I. Društvo zboruj« vsako četrto soboto v svojih druitvsnlh prostorih v American Slovenian Auditorium, 2S3 Irving Ave., Brooklyn, N. V.
Obiščite Slovenske Prireditve!
VASA NAVZOČNOST PRIPOMORE NE SAMO K FINANČNEMU, PAC PA TUDI K DRV USPEHU. DRUŠTVA POTREBU JEJO SODELOVANJA NE SAMOSVOJIH ČLANOV, TEMVEČ SPLOŠNE SLOVENSKE JAVNOSTI.
•'GLAB * A * O D X" - Hew Toil
Thursday, April 24, 1941

r yiTiiovcjiN L. ii
: ROMAN :
Francoski -pis«;- CILWimU —
«66 MM
RUDNIK — ZAKLONIŠČE PROTI ZRAČNEM U NAPADU
Preložit: LEVSTIK.
S1 p-
I


mummmmmmMmm** nab««
**K 'j si in.mu o.- tati * Kaj naj storim, ko pa ny» nikdar n resnično ljubil, 1:«» me -pioh ne ljubi ve."!" je premi-ja'a Simona jMUi.mvša vest
ttii -nil ji je ie enn. a na bolj žaljivo znamenje, da ;e > vt. ii.u^i »lan |h; Tih .az« vein o«lh«xiu je prinesel irospod d Avrot -vo/i hčeri -t. p kril z nepoznanimi znaki in eaekami. j pa j«- to.**" je vprašala ona.
j«- »•« k da dviiui - |Kitik i četrtletni obrok
Ik.e- . .
jih
•K
♦•T«,
dob.-
"M
"S *''/.: svoje g*
Pre
ni la ček
v n
/ih . . o bi
.1
IuhII .»v
ti t v« :e dote." i tni m-te !:sii li< •*en« •rotovil ti j«« je K.ha* bral ra nea
i no j«- ii«iM «»d d'Avnui dogovoril, j** Simona /grain ga razlivala na kose«-. .
.t
.te?" to
je i -1 o — iu | hi veri 1
ar
Torej epričo tega, kar se je /godim med njima, jo smatra Stihuid ali -e d« -!a, kakor da bi jo smatral — za zmožno, da sprejme itd nj«*ga dar in miloščino. Ponavlja ji torej na ta način po ovinku t«, kar Ji je že enkrat zabrusil v «.braz:
"Havtta i -t«* iz golega kori-tolovstva — pravico imam. da Vas zaničiijeni!*
ki; kriviva je zanHila v Simoni isto jezo: - plainenečim o.Vsolil -e je ozrla . oč» ta rekoč;
** Hvaležna -ein go-piwlu Kriingtonu, iia ni m del sani o-,»rnviti i« ga |kW a. Prosim, s]k>ročite mu to, ko mu vrnete e. k."
**Pi;i\ ima-.** j« odločno piitrdil irosp«*«! d'Avron, ki se j<* • udi ih! <-voje -tiaei -klenil razvneli. *4C*Ioveku, ki je » redno ravnal - tebi.j. pač ne moreš dolgovati ničesar, in 1 .-<- t i e i .nem , In laj- gladu umrla, nego . . .
('•mo knil je. T-lih tri-tot:si*č frankov, ki jih še ni bil i*ovriiiI, j«* oviralo njegovo zgovornost. .
V Simoni je u/.aljeni po no- mahoma dopolnil delo. ki ga ;e jKiagoiiKi opra*. Ijula mladost. neizogibni* pozabije nje in n odoljiva >ila vsakdanjosti. Kako -e ne bi odločila za življenje, ki bo < d-ihdob Milno sam«> liieno, čt mm bi kazala ke.-anje, ko nima navesti razloga, ki bi ira opravičeval?
Xolwiia lu-jMUi 'ilne kata>tr< fa ni V(v visela nad njeno _rljiv<>. IN* tolikem tipljfiiiu j«' postajal ta pokoj n« kaka sre-« a. in liki -kozi dež« v« n poutla«lni dm. so šli tudi -kozi njeno mlad«* življenje tre»,otki s« m enega soja.
Zaniirialo jo je l*et»vo; umetnine, evetliee in otroci -o ji i/nabijati Uii-inelie; nežni zrak jo je i*ožnl in vrllll lega vsega ji j'* vrn" nekdanjo mirno -panje, ki ga n i -o	nvotiie
hoImtio j tri kadili. Polagoma -«■ je v«lala oiVtovfiint prigo-v at jan. n. pustita stare prijatelje k se »i in našla v oiiečevanju / nji liki nekako ve-ilje. Izkazovali -o ji utfnogo dobroliotno--ti in rahločutne - inpa'ij«'; |»omiiov;fi so jo in ji dajali prav. Tako mlada, tako h pa in tako nesrečna! Posebno ti.-li č udri platnen lwlih la \ ki -e j«> dvigal nad njenim dvajsetletnim "eiom liki j»erjanice. je navtlajal v-akogar s posebnim zani-i innjem. H I j«« mičen o«l-«*v i j«-nega romar!ičn< ga doživetja. izioč n obči »adovednesti. Po njem -o jo spoznavali e lo tisti- ki -«i vedeli sanvo njeno zsrodovino.
"Kako prav ima. da se ne herva," so govorili i*'.kušenejši.
Tn več brezdelirh -re j* sanjari o o tent, kako bi se dala ujeti za tiste srebrne nitk' .
Žalovanj«- za led v Kleanor le bilo >taro iu ne več tako •trogo, kakor od kraja. Pariška sezona, ki je bila — krtkor r-e si*zone »sploh - proti koncu najbolj živahna, j«' povosd budila življenje.
Tomaž Krlingb n, ki je v zač tku rožnika zopet priš-el v Pariz, je našel v hotelu dWvton mnogo več veselost..
• AMonuičil »ospa tPAvron
r spravi, Simona pa se j«' nemara zato ni kaza a žalostne, ker je vedela, d; bo jHiiia al RLhardu in j" hote a ]Mikaz<iti. da ima i udi oni« svoj |Minc-. Nikdar ni bila videti zad.ivoljnejša. >eg«» v njegovi navzačnosli; pred njim se nikakor ni izogibala izgovarjati Rikardovo ime. kakor pred d rugimi, tefiiveč ga j< ieiela lwe* pre-tanka na j«>ziku. Rilo/pa to le na widez, dokaz ]>opolne mi rito-ti njene duš«', kajti nikdar ni več vpraševala, kj< s«« nahaja Riliard. ali če so -«* njegove misli izpremenile.
S!c* r pn j-* bil IV.maž sam «xl seiie hitel naznaniti vsako l ajnianjšo izprenlemlKi. I'bogi fant v svojem optimiziiru ui •seiial sanjariti <i n.Miuigočem zbližiinju, in -k'epati je bilo, da upi j«' izpoilletelo h mnogo {Hiizkusov v ta namen. .
< en hi ti po iz k u i ? ^^e<l njo in njim, ki so ga nazivali njenega moža, ni bilo nikdar ničesar skupnega. Nista se Iju-! iia, nista s«, objokovala. Vz<*fa *ta si bila vsakteri svojo prostost tor«»j j«> bi'o vse v najlep.š<«n rrdu. iu Tomažu je bila hvaležno le za nj«\gove dobre namene.
» "Kako naglo ;e okrevala Simxuia |k> tajnem udaren! N.ikdar bi se ne b? nadejal, da more imeti tako mlada ženska toliko i-.zuma." je *ekel gos|*o«l »PAvron Osmina, ko sta šla i-O obedu p uši t vsak svojo cigaro na vrt. .	'
&t ara joči se cxlvetnik je b il ^»osial očividuo manj o<l!ju-den. Zdaj jo sprejemal vsa vabila »PAvronovih. ki jih je ne-kdiij tako rad odklanjal, to«la nj«-gov eiiberikavi obraz in nj<-veselj«' do ugovarjanja je delalo njegovo družbo vselej b«»lj važno neso zanimivo.	;
**Ai; si ra prepričan, da je okrevala?" je v pra-al go-po-<ia tl'Avron x nevernim ^ asom .
"Ali nisi opazi njeirga ve elega iica iu <lolne volje?"
•*|)a blostečo >4%-«'žost in miljeno veseb»st — ali pa vročico."
* »Ti iniaš čailen pre'«-«! na vse stvari!" je zaniTinrai go--l*od -'/Avron nev. ljn« in o«l"ei, da se pridmži kakšnemu drugemu goattu, ki jim ne In» tako kalil ves-elja.
Polkovnik .T. L. Rnehus nadzira vhod v nek rudnik pri Iletr »itn, v katerem bi imelo volj pMistora v-e p:«bival.-tvo n »est a za slučaj sovražnega zračnega napada.
do-
Iz slovenskih naselbin
DELOVANJE ZA EDINOST MED SLOVENCI

il< n n«
j«- minilo, kojku Rrntsfveiin izku>- n«'ira vo-
| d i t«-i ja dene k rat i«"-ii«* me: ike.
Kako -nto št. srečni
• ležele A-
lui tukaj v t«'j ilezeli, naši novi domovini. k.r nam š ni treba trpeti
n,.-,-«' ii«*Im'«Ii n m* on!a-i i/. Sh'-boy-•fanske na-e!biiie. To vsaj vsi veiif *. kaj j«* vzrok temu. Wa-ki raj-i rita in prebira liste, kakor pa ]>!-«■. Zatorej hočem ja^ z.f*p t mstlo ]iopi<ati she-b »vganske doživljajo.
Kukor diugoil, tak«i tudi tukaj iianr Stric Sam ne priza-j naša. \ vojaško > užbo jili ]•«»-! kliče vs;iki iife-ce v«'čj«
taka strašna
šla ntarea, ]>o Številu "»4 izikakor < Tistran motja. Tmli m:
zopet prirediiiK* ples s par d "u gin ki predstavami, to je 17. maja zvečer v Fludernikovi »Ivorani. N;v- pevski klub bo zopet >kiišal razveseliti s par ie.piuji >!ov<'ti-uimi pesmimi in še več driiirih zabavnih točk bode na progran?n. Na t< j veselici se bo žrebala srečna števil-jka za krasno posteljno -odejo. |Vsi, kateri se zanimate za A-
M U U H
!'
O %
: O O O
O ^
n 00 00 00 0t
0 0
0 0 0
04 ;;
01 ti 0\
8
SLOVENSKO • AMER1KANSK1
I/	1	1	:: ZA LETO ::
Koledar 1941
Pestra zbirka kratkih povesti, zanimivih člankov in poljudnih razprav iz zgodovine,
zemlje- in narodo-pisja; kratkih zanimivo* sti iz vseh dob in delov sveta . • . Informativna knjiga za vsakega rojaka, ki zasleduje svetovne dogodke.
Citajte zanimiv članek:
"O LOVU IN LOVCIH," ki ga je spisal Fr. Troha.
Slovenic Publishing Company
216 W. 18th Street New York, N. Y.
Cena 50c
Vioto UUtko putljrte v mmOh iwlm.1 erate, Or prrblrat* ▼ ZdruZrnlb drtavafc.
Posebna priloga:
Trije zemljevidi v barvah. EVROPA LETA 1914.: EVROPA PRED SR-DAXJO VOJNO: EVROPA lMf
naroČiti ga Ae danes
. i meri^k«»-Slov. Zilt o/onje, fite
(
h ti h h tt tt tt tt tt tt tt tt tt tt \tt tt \tt \tt
k: ur
...	,	,	jnaprošeni. da p ri«lete po knji-
take ta kote tn druij<-tra krute- .. • • , ,	, ..
,, . . t ziee iu -kuhate prodati ira iu i iran lanja. Se**«Mla mui	- . - ... . ,
.. . . .	. . !i*i |ve«* iiKniroee tiketov. ker sa-
inansikateri iznteil nas zitlost- . . . *	, n
X(	, . |iir«» n;i ta na«*in lahko naredi-
iio -n*e. Me matere tn oeetje
-t • altom
iino nekaj denarja, ako bomo
v sreu oiia/.u |4-nio. i..... i . - i*'i «
. ;. . . | razprodan \e«- tiketov. število, ali i«' tiMcoi-e, <la tn«»i to »leze-1 v. . *i -i i rj , . ,	p . . lii i	t	-	i /Zapomnite s; to. ako se po-1
/.atliHn -kumna Farrov i«' «h|- 1«» za«l«-no taka sti;isna uso«la,,4 ,-4 , , t . , - .
1	r trudite, in late to v korist va-|
1 š«'iiri Združenju, to je v korist
Slovensko Amerikanski Koledar za 1. 1941, Velika Blaznikova Pratika za 1. 1941, in Priročni Atlas C 38 barvanih zemljevidov) — vse skupaj $1.
m >oira me<ta iih «1 nj-mi -bili j tukaj živimo v pr e,-j rar.lmr-1^,^ sobi' fc;r vi sto to
1 It. i v rw ..........i l<nit <n>' I- i 11 i .............1	. .k	1
tudi sledeči slovenski fantjo:\k.nieiu času. Akoravno -e na-Fr. K. -f nk«>, Ant. I® «*vrar,t ha 'aino tako daleč vstran od .foe .1.	\V. r. Kal«-, kate-' «*vrop>keifa kontin«'n1a «>«1 na-^-o
ri je ravno irradniral V/. \fa!"-j ljnl*e star«^ doinovine. na- do-0 net te I niversity v Milwaukee	d inn-v besn«'čin krv«d«Mv--
Wis. Prejel je odvetni-ko di-j n h izbruhov, ki p!on<o. Želimo vsetn -kupaj ' i-vn ip>ke dež le. mnoiro sie'-e in skoraj-nji |»o-; vratek k svojim «lrauim.
Tudi b«»! -yen nam n«» oviza naša v na-i nas«-;bini. Velik '
ki poplavljajo
i«* lju ii na bo'ni-kili i»o-te iahJ.
Kak««- e nann tam prek«* nii nn>i l»'"atje m se te* t » i* jo. MoiroiV
milijo oni
renje. .
Vljndno >te vabljeni v.s?, da >»♦ ndel«-ži*e te slov« nske vese-I to«'. Aiir«dovljanjo. da vam ne bo žal. Zabave in razvedrila bo dovolj za v.-e. za -tare in!
S POTA.
Toitj hvaležni smo tej naši Tiovi domovini ameriški, da tako lepo sprejema nase brate in
sestre v svoje okrilje. Hva-lež- .	, , . . ,. . ,-
. l i- Ar tt. v tt* i	le prn-ela leta 1:114. ki pa j«- lu-
ni sn<r> tudi Mr. h. A. Hiekevu, , ,	.	\
Nervozno >mo čakali, bo konec svetovne voin» ,
kdaj ki ^e
ko se je tako potrudil iii tako z veseljem pripravlja! in ličil naš narod. 'Kakor je bilo že prročano na
m ade. Serviiaii sr l»o«lo brez- zadnji seji, «nvo dobili
•lanes ali
mit r-; bodo /.«' to(v*vi razstrelili j v-sile naš«
njihov«' skiomne domove in iptičiM ziv jenj«' na>ib «lra«rih. Zat re i Ann risk«* Slovensk«*
i
/•h irženj«
-lii a
vsa drn-
zač«>!i raziiN»t'! i vati, kako l»t
se j • pri njih in postal skoro v-akdanji <;o-t. če in val*i. da -e i/.v«*; u ji' :e ve«lno opirala nanj svoje skiivne liade, P"ipravijo. da ti.*i- T»r i
Kaj je t« n:u vzrok ! M.o«_r<»če ta tmš vlažni zrak tukaj, ker stt<«» t:iko p'reblizu Mieliiuan i«*z«ira.
V^iii bo Tiikom ž« ■ I 11 io skoraj^
,	,	A.nwzenj«' ape
nesra 1,'ub. ira z«liavja.	.. . ' . ' ., ,
vii	-	^tva t u k a i v Sliel»ovi«anu in i»«»
/ <le|oiu irre iireee; na bolje. . ,, . " ^	, „ . , . .
j vseh aiImiz« n:li «1rz;i» ah <la lr.
//> marsikateri, kt je bil /<• pre-eej ča.-a liezapo-len, je bil zopet pokliean nazaj n:» «b'lo. p;1 zato. ker mladina odhaiii v vojaško .sln/bo k- r jih njiho va in naša ljuba domovina kli-
i/.ve/.bajo :n
i nijo v
slučaju, da t ud* nas za<lene n«--kai jrnrzneira.
T'paitifcO- «ta se Ka j takega v tej de/.e i ne bo nre-ničilo. V-p.ijn|o, da inian&o v tiredsedni-
zopet našo po
Naznan ja se vam, da se bodclknji-e 7,u'^J j ho;!f ile naše .edne sej« o«l sedaj ^jemali ... brali, toliko lozje
; ' .. .. jp ačni in «lobri prigrizki in iz- nekaj slovenskih knjiir v na n ja. nasi a, vrstn;I ; j.,-.,	čitalnico. Torej p »jflite ]
«--t:e, kako irroz-	I. ..	.. i-i . , ..
za na pre j v Stainlard
dvorani I homo zopet prihodnji«*' dobivali vsaki zadnj, torek v mesecu."1"OV°
l'deležite se v obilm m številu' ^hav vf^m Slovencem si-
rom Amerike.
naše pri ln hI nje seje. to je 21^. aprila «>b S zvečer v Standard dvorani. Se precej stvari se mora ukrepati v korist te«r;i
uioir?«* i bvat« ni
r tri.
..... .....ii........J,
{Nadaljevanj* prihodnji*)
ISCEM POMOČNIKA
DA ZASLUŽI $50 DO $125 NA TEDEN IN V E C
hočem moža, da mi pomaga
prodajati na najhitrejši
način, ki je danes .moiiof.
tak mož mora imeti odhrf-nost, pobi do in voljo slediti navodilom. izvežbanost v prodajanju sicer mnogo pomaga. toda ni neobhodno potrebna, ker vas bom jaz i čil in pokazal. kako je mogoče kaj prodati. dei*ali boste po jasnih navodilih— kolikor boste mogli. dobrodošel je avtomobil. toda ne neobhodno potreben. ako ži-wte v newark 1 ali jersey c ity ali okolici.
zglasite se ob torkih in petkih od 9 do is. soba štv. 4«, M park place, newark. vpraša/te za mr. remmkll.
as
'Pl ipnt oč' jivo bi bilo. da bi vsako društvo na svojih sejah nek n j ukrepalo radi leira in imI v-akeira društva bi -e i/v« lilo in poslalo etie«ra zastopnika in \si ti zastopniki bi pot t m lahko izxolili (»ilbor in -e skupno shajali na izvanre«lnlh sejah in ini«'ii to stvar v svojih rokah.
(Seda j pa Še neka i pojasnila <» našem Auwuiš.o-Klovcn-kem
kaj potuair.iti našimf/«|ruženja. V-i, kati ri še ni-te in sestram onkraj mo- P« i tem združim ju, ste vabljeni, da se nam pridružite in u«le-le/.ite s«' s«»je.
\Uavno si^Iai se vr-i izpraševanje za aim»riško državljanstvo. Kako snko veseli, ko vidimo. kako veiiko število S'oven-čev je zop t rw>tnJo anueriški državljani. S«> nikoli v pre-teklem «'asn ni bilo tc-liko za-ninfanja za državljanstvo, kakor je ravno seda i. Nas narod se zaveda, kakšni ča-» so prišli
Mar>' Fale. Shelniviraii. Wis.
Združeniu. Ta organizacija jeiiu kako j=e je vse preobrnilo in 11 -i zadnji redni seji sklenila, da predmaračilo.
Newyorski odmevi
(Nadaljevanje s 2. str.)
proda trhlcjja prestola Habs- |tnovini. Prezrl i»a 1m» Slovenec buržanov in največji1 častilec lin Si b m vsak človek, kdor ima
■SIJOVANSKI SI LOP.
Tine 11. aprila je bil sklican sho«l vs"li društvenih uradnikov slovenske narodnosti v .Tu-£cslov. Xar. dom na lOlv, Minn. Sho<la se je bilo udeležilo le majhno število samo moških u-radnikov, ker so btle ženskf menda ta dan zelo "busy", j Shod je bil sklican v .-vrho. «la se vstanovi krožek za ^Jugoslovanski Relief*' kateri bi bil v zvezi z uradom Rdečc.nra križa v Washinartonu, D. C. Izvoljen je bil pripravljalni od-h^r, katereffa svrha bd. da prejema potrebne informacije in sklicuje shode, kadar je to potrebno.
a le senca sedanje vojne.
Sed; nja vojna pa se je zvalila v gnezdu prve -vt tovno i-.ijne m tudi v lej sv«bodni zendji boječe čakamo, kaj bo še prišlo.
Svoje zadnje pi.-ino iz Jugoslavije sem prejel po zrako-])'ovni pošti 31. marca. V moji to«lni Notranjski je bilo oddano 11. marca in mi pravi- da j«» bila te«laj v Planini državna nuja iifcod Juuros avijo in Italijo. sedaj p;i ni nobene meje več.
'Pisnio mi največ opisuje rodbinske zadeve in proti koncu pravi: 'M~akan»o iu čakamo, kaj pri«le.*'
Pa tudi največji slovanski narod — Rusi, najbrže čakajo, k.'j bo.
lialkanske države pa imajo že o«! pamtlveka 7. denarjem pie- lepi i ene izdajalce, ki ntisli-jo. da jih bodo Tevtor.i osvobodili. t'*la lahko čakajo brez vsakosra upanja. >b»iroče pri-d - kmalu čas. ko se bo rac.po-čil napihnjeni balon teptale« v naše.cra naroda. .
Matija Pcororelc. .
stareija Franc Jožefa? K«lo je zadal prvo veliko rano e«lin-stveni Jugoslaviji s famozno ".avtonomijo." ki je raztrgala celo telo in ustvarila razmere, ki so >ntrde!e do neba ? Kdo je odklanjal vsako delo z Jngoslo-vnni!
Toda čemu vsa ta vprašanja. Dokument je perfektni vzor nuentaf'itete in moralnosti hr-v"^kih "vodja" in podpisala bi sra bila Krcz dvoma tudi Qui si in Hitler.
še kaj principov, značaja in po-, šteao-t i
Navaiam ir:i zato. da se boste vedeli, ko«ra se je tr-jba ogibati. S hrvaškim delovnim ljudstvom vso skupnost in edinstvo — s hrvaškirrti "vodji" ničesar. Doknment je kup flklpad-kov, ki pokriva vse tiste, ki so sra podpisali in vse one, ki <0-gln^air- ž njimi.
Rojaki, v or^ani-zacije. naše namreč, tam stojite in ostanite
.. . . sami za.ee, ee hočete, da 'bode-Ttszo, Mussolini in	, . ...
;vasm žrtev deležni tisti, ki jih
res zaslužijo. S hrvaškim de-
Toda j »odpisal ga ne bo našjhnncem: da, s hrvaškimi "vo-
brat hrvatski delavec in kme- dn" gornjega kaflibra — ni-
to^valeč ne tnkaj ne v stari do- kdarl
SIMlPOXTrXl KO.VCKRT.
V nedeljo 27. aprila bo predzadnji koncert newyorskega WPA simfoničnega orkestra v Yee splošni shod vselej sezoni. Zadnji koncert bo
slovanske narodno-ti za moške in ženske je sklican za dan 27. aprila popoldne on 3. ori v ConnmnnHv Center. Na tem shodu se vam bo razložilo natančno ves pomen tega shoda. Naprošeni ste, da se vsi udeležite.
Poročevalec.
Klv, Minn.
V BOLNIŠNICI.
V	torek je bila prepeljana v bolnišnico Mins. Lovrenc Gio-vaneMi, ki je prestala težko operacijo.	*
V	/bolnišnici se nahaja tudi M>. Louis Rupnik st. in je resno bolan. i
Obema žetinto da se čimprej pozdravita. .
4 maja.
"Koncert ki ga vodi TCdwin MlcArtliur. Lma samo skladbe Ludvika Berthovena in njegov program je naslednji:
1.	Overturn k "Kgmontu."
2.	Simfonija št. 6.
3.	Koncert v TVdur. Koncert se prične ob 8.45 uri
zvečer v Carnegie Hall, 57. ir'. in 7. Avenue. New York. Ceno no od 28 centov do $1.10.
Rojake prosimo, k o poftlj*jo sa naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oalroma CANADIAN POSTAL MONET OEDSE.