Naročnina mesečno ^gflP^gfcj. ^ ^jj^k # UU^T^o.^ S1/mžjSMZ ^ 12 Lir, ca možem-»tvo 20 Lir — n*- loletno 34 Lir, u Inozemstvo 50 Lir Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserato. Podružnica! deljska fedaja ce- HV 4HW ^H MV # ^^^^^ M^M^JB ^^T^9 UM Lk«, Estero 50 Ur«. C C Pj Lubiana 10.650 per gli «bbo-aamenti- 10.349 p«c U Inserzioni. Izhaja rtak dm »tritraj run ponedeljka la dneva p« praraflra. Noto1«!«!* Novo mesto. Urad nii tvo la iptifii Kopltw|.T« 6. Unblj.oa. ■ , , , ....... 4 ,, _ Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega i Reda.lou., Amrninistrazione. Kopitarjev. 6, Lubi«.«. I Concessionaria esc ušiva per la pnbblldtl di P^enjenza UaliaiM izvora: Unione Pubblicita Italiana S.A, Milano. \ Telefon 4001-4005. 1 ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A. MUana. Undecima giornata della battaglia di Marmarica II Quartier Generale delle Forze Armate co-munica: Ieri undecima giornata della battaglia della Marmarica la lotta si e riaccessa violenta alle prime luci delPalba e si č protratta fino a nottc. Sul fronte di Sollum attivita di artiglicria e sterili tentativi di atlacco da parte nemica. A Tobruk nuovo attacco dell'avversario di direzione Est per romperc il cercbio che lo rinser-ra, nettamente stroncato dalle truppe della divisione Bologna. Nella zona centrale aspri combattimenti tra op-poste masse corazzate c di fanteria sostenute da artiglieria e da aviazione, durante i quali una in-tera brigata di fanceria nemica motorizzata e stata annientata; 1000 c piti prigionieri sono caduti nelle mani delle truppe tedeschc e italiane: fra tali pri-gioneri trovasi anclie il generale inglese James Cargcs, comandanle la bigata. 1 carri arniati britannici distrutti ammontano a piii di 50; numerosi altri mezzi meccanizzati e da trasporti nemici sono stati incetidiafi cd inutiliz-zati. Le forze aeree italo-germaniche sono state mol-to atti ve. Alcune squadriglie hanno seguitato a martellare gli elementi motorizzati avversari nella zona delle oasi di G i a 11 o. Nel pomeriggio del 27 due velivoli britannici hanno mitragliato Misurata. Uno di essi fe stato abbattuto in fiamme. altri due apparecchi sono stati abbattuti sul ironte Marmarico. Vojno poročilo št. 545 Boji v Marmariki trajajo ie enajst dni Sovražna motorizirana brigada nničeua - Angleški general ujet Veliki uspehi divizije „13ologna" Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja : Včeraj, na enajsti dan bitko v Marmariki. se je boj z vso silovitostjo ruzplaintel ob prvi jutranji svetlobi in se nadaljeval do noči. Na bojišču pri Sollumu delovanje topništva in brezuspešni sovražni poskusi za napad. Pri Tobruku je sovražnik znova napadel v smeri proti vzhodu, da bi prebil obroč, ki ga stiska, pa so ca četo divizijo >B o 1 o g n c« odločno odbile. Na osrednjem bojišču srditi boji med nasprotnimi oklepnimi silami in pehoto, ki jih podpira topništvo iu letalstvo, in med temi boji je bila uničena cela sovražna motorizirana pehotna brigada. Ujeli smo več kot tisoč ujetnikov, ki so sedaj v rokah nemških in italijanskih čet, med ujetniki pa je tudi angleški general James Carges, poveljnik brigade. Uničenih je bilo več ko 50 sovražnih tankov. Mnogo drugih mehaniziranih sredstev in sovražnih sredstev za prevoz je bilo zažganih in onesposobljenih. Italija ovira angleško pomoč Rusiji Italijanske vojne ladje in letala gospodarijo nad Sredozemskim morjem Bern, 29. novembra AS: Švicarski list »Bund« objavlja članek v katerem piše o tem, da je komentator angleških radijskih postaj Montague razpravljal nedavno o tem, kako se naj kar najhitreje odpošljejo angleške in ameriške dobave v Rusijo. Angleški komentator je omenjal zmogljivost pristanišč v Murmansku in v Vladivostoku in je zaključil razmotrivanja o tem poglavju tako, da je poudaril, da bi najboljša pot za pošiljanje pomoči v Rusijo bili pot skozi Sredozemsko morje. Toda to pot ovirata italijansko vojno brodovje in italijansko in nemško letalstvo. Švicarski list poudarja, da Angleži na ta način priznavajo, da italijansko vojno brodovje v sode- lovanju z letalskimi silami Osi preprečujejo neposreden stik z Rusijo in da zaradi tega prihaja pomoč v Rusijo najmanj mesec dni pozneje. List še poudarja, da je angleška admiraliteta pred kratkim izjavila, da je plovba na progi Gibraltar—Malta vedno boli nevarna in težavna, ker je postalo italijansko vojno brodovje zelo delavno. Angleški list »Daily Mail« je pa zapisal besede, da je angleška slabost v tem, da so ogrožene prometne zveze na Sredozemskem morju in angleške ladje morajo zato pluti okoli cele Afrike. Pri tem pa jc treba uporabljati štirikrat več ladij od tistega števila, ki bi ga rabili; če bi naše brodovje moglo gospodovati na Sredozemskem morju. Italijanska in nemška letala so bila zelo delavna. Nekatere eskadrile so napadale dele motoriziranih sovražnih sredstev na področju zelenice G i a 11 o. Dne 27. novembra popoldne sta dvo angleški letali z ognjem iz strojnic obsipali M i s u r a t o. Eno letalo jo bilo sestreljeno v plamenih. Dnini dvo sovražni letali sta bili sestreljeni pa bojišču Marinarike. Italijani v Libiji so močnejši, kot so Angleži mislili Nevvjork, 29. nov. AS. Ameriško časopisje ne more več prikrivati velikih uspehov Osnih sil v Libiji. Časopisje poroča o 5000 ujetnikih in o uničenju angleških oklepnih oddelkov. Obenem ameriško časopisje poroča o nezadržnem prodiranju Nemcev na Moskvo. Poročila iz Londona o dogodkih na libijskem bojišču so vse prej kakor optimistična. Ameriški tisk priznava, da so Angleži silno presenečeni, ker so Osne oklepne sile mnogo močnejše kakor pa so pričakovali. Obenem imajo odlično vodstvo. Oborožitev Osnih divizij je vsaj tako dobra, če ne boljša, kakor angleška. V Londonu vlada razdraženo razpoloženje, ki si komaj more priznati resnico. Listi tudi priznavajo izredno hrabrost italijanskih čet in njihov odličen prispevek k najnovejšim vojaškim uspehom. Berlin, 20. nov. AS. Nemški tisk komentira včerajšnje italijansko vojno poročilo in se s toplimi besedami spominja junaških branilcev Gondarja, ki so po legendarnem odporu morali kloniti pred sovražno premočjo. ^Deutsche Allgemeine Zeitung« piše, da so se ti vojaki vojskovali do zadnjega naboja in do zadnje možnosti. Gondar ni stran slave za Angleže, ampak za Italijane. Italijani so dokazali, da so resnično oni tisti, ki nadaljujejo junaškega duha Rima, ki ga je svojemu narodu obudil Duce. Branilci Gondarja so prav tako kakor njihovi tovariši v Libiji, ki se vojskujejo s svojimi nemškimi tovariši ramo ob rami proti skupnemu sovražniku, ve- Uspešni napadi proti Moskvi Velike sovjetske izgube pri Rostovu in Doncu - Kazen za zahrbtnost prebivalstva v Rostovu Nemško vojno poročilo Hitlerjev glavni stan, 29. nov. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Pri napadu na Moskvo smo dosegli nove uspehe. Pri Rostovu in ob kolenu Donca jc imel sovražnik pri novih napadih, ki jih je brezobzirno izvedel s svojimi silami, nove hudo krvave izgube. Obsedne čete v Rostovu čistijo na povelje ožjo mestno ozemlje, da bi izvedle potrebne upravne ukrepe proti prebivalstvu, in sicer brezobzirno, ker je prebivalstvo proti predpisom prava sodelovalo pri napadih za hrbtom nemških čel. Pri Petrogradu so bili odbiti sovražni izpadiii poskusi. V Severni AIriki so zavezniško čete v koncentričnem napadu proti močnim angleškim silim. ki so znova prodrle z jugovzhoda proti Tobruku. Nemška bojna letala so uspešno bombardirala železniške naprave v Sidi Baraniju. Stražarski čolni so v Rokavskem prelivu uspešno odbili napad skupine angleških hitrih čolnov na na« konvoj. Že poškodovani sovražili čolni so bili zasledovani od nemških torpednih čolnov in en angleški hitri čoln jc bil potopljen, dva čolna pa v bližnjem boja tako hudo poškodovana. da je treba računati z njuno izgubo. Vse nemške ladje so priplulo v svoja določena pristanišča. Helsinki, 29. nov. AS. Finske čete so izvojevale velike uspehe na severnem karelijskem bojišču. Štiri dni so trajali hudi boji, nakar so bile sovražne sile obkoljene in nato uničene, dasi 60 6e obupno trudile, da bi se izmotale iz obroča. Z vzhoda so prišle obkoljenim ruskim četam na pomoč nove čete, pa niso mogle vpostaviti z njimi stika. To združenje so preprečili finski motorizirani oddelki in finsko topništvo. Finci 60 v tej bitki zaplenili devet najtežjih tankov, več baterij protitankovskih topov, več strojnic in mnogo streliva. Po tem boju so finske čete takoj prešle v napad na drugo sovjetsko črto in so zavzele 600 obrambnih mest, branilci pa so zbežali. Pri tem so Sovjeti pustili na bojišču 300 mrtvili in 100 ujetnikov, med temi tudi nekaga Turka s Kavkaza, ki ni razumel niti besedice ruščine. Sovražno letalo, ki bi moralo oskrbovati obkoljene ruske čete, je moralo pristati za finskimi črtami. Stockholm, 29. nov. AS. Sovjetsko prebivalstvo mora s precejšnjim nezanimanjem spremljati dogodke na bojišču, ker je Stalin ukazal komunistični stranki, da naj propagando za vojne namene razširi tudi v najbolj oddaljene vasi. Za obrambo je treba mobilizirati vse moške in tudi ženske, tako poroča moskovski radio. Helsinki, 29 nov. AS. Finsko vojno poročilo pravi, da se je na bojišču pri Hangoju, na Kare-lijski ožini in pri Sivaerviju nadaljeval topniški dvoboj. Finsko topništvo je razbilo zbiranja težkega orožja in uničevalo jxdjske utrdbe ter prisililo k molku sovjetsko protitankovsko topništvo, sovjetske baterije in možnarje za metanje bomb. Na obali jezera Ladoga je bil odbit sovražni napad, ki ga je sovražnik izvedel z izbranimi silami. Na bojišču v južni Kareliji so bili odbiti vsi sovražni napadi. Sovjeti priznavajo, da se je položaj poslabšal Ankara, 29. nov. AS. Uradna sovjetska agencija Tass je objavila, da so v zadnjih dneh nemške čete v srednjem odseku poizkusile obkoliti Moskvo v smeri od severa proti jugu. Na severnem odseku moskovskega bojišča je Nemcem uspelo, da so pridobili na ozemlju. V odseku pri Stalinogorsku so predrli v sovjetske črte v širini 12 do 15 km. Nevarnost, ki ograža Moskvo, pravi dobesedno sovjetska agencija, je znatno narasla. Bolgarski obisk na vzhodnem bojišču Sofija, 29. nov. AS. Uradno javljajo, da je na povabilo nemškega generalnega štaba šef bolgarskega generalnega štaba general Lukaš odjio-toval v Bukarešto, odkoder bo potoval dalje na vzhodno bojišče. General Lukaš potuje v spremstvu 30 visokih bolgarskih oficirjev, ki pripadajo generalnemu štabu. Pred odhodom je bil sprejet pri kralju Borisu. Sovjetski parniki v carigrajskem pristanišču Carigrad, 30. nov. AS. Tri sovjetske petro-lejske ladje, ki so priplule iz Črnega morja, so se zatekle v carigrajsko pristanišče. Carigrajske oblasti so jim odkazale posebno mesto v pristanišču. Položaj na vzhodnem bojišču Dopisnik Štefanija javlja: Po uradnih in neuradnih nemških j>oročilih se velika nemška ofenziva proti Moskvi izredno ugodno razvija. Na prostranem bojišču se odigravajo izredno krvavi boji. Na zamrzlem ozemlju so Nemci zopet lahko porabili velike množine oklepnega in motoriziranega orožja. Klešče okrog Moskve se stiskajo vedno bolj. Sovjetske čete večkrat prehajajo v silovite protinapade, ki pa omagajo v nemškem ognju. Silen je nemški pritisk vzhodno od Klina, kjer deli, da morajo izpolniti odločilno nalogo za življenje in ugled domovine. V boju so si pridobili sjioštovanje in občudovanje vsega sveta. Nemčija se s svojimi zastavami klanja pred junaki Gondarja. Bern, 29. nov. AS. Dopisniki švicarskih listov is Londona poročajo, da angleški krogi nasvetujejo mnogo previdnosti glede bojev, ki sedaj potekajo v Libiji. Izjavljajo, da jc angleško poveljstvo zahtevalo pomoč in okrepitev z vseh strani in da nestrpno pričakuje novih tankov iz Amerike. so Nemci preko Solnečnogorskega predrli že do 40 km v bližino Moskve. Prav tako napreduje sunek pri Tuli na jugu Moskve. Na južnem odseku Moskve se sploh oblikujejo nove klešče, ki groze zajeti velike sovjetske sile na južnem moskovskem odseku, ki se bore v dolini reke Oke. Tudi Moskva priznava, da je ix>ložaj sovjetske prestolnice zelo resen. Moskovski radio govori o silovitem pritisku, o težkem položaju in o volji, mesto braniti do zadnjega. London pa pravi, da je položaj kritičen, posebno če se no posreči Rusom zadržati oklepnih divizij. Ako nemški tanki prodro v predmestja, mesta ne bo mogoče držati. Tudi sibirske divizije ne morejo z uspehom zadržavati Nemrev, ker niso tako dobro oborožene kot nemške. Zelo delavno je nemško letalstvo, ki vzhodno od Moskve ruši dovozna pota na bojišče. Pri Petrogradu jioložaj ni veliko spremenjen. Na južnem bojišču Timošenko poizkuša s proti-ofenzivo, hoteč zavarovati jx>t na Kavkaz. Njegovi uspehi pa so tako malenkostni, da nič ne vplivajo na potek celotnega bojišča. Pred Seba-stojvolom ima glavno besedo nemško težko topništvo, ki noč in dan bombardira mesto in utrdbe okrog mesta. Pri tem mu jako močno pomaga letalstvo. Grof Ciano se je vrnil v Rim Rim, 29. nov. as. Grof Ciano se je danes zjutraj s svojim spremstvom vrnil v Rim. Z istim vlakom se je vrnil tudi nemški veleposlanik von Mackensen. Grofa Ciana so na postaji pozdravili visoki zaslojiiiiki italijanskega javnega življenja in prvi svetnik nemškega veleposlaništva v Rimu. Izjava španskega zun. ministra Berlin, 30. novembra. AS. Španski zunanji minister Serrano Sunner je podal nekaj izjav listu »Deutsche Allgemeine Zeitung«. V svoji izjavi je minister poudaril važnost raznih vprašanj, ki se nanašajo na jugozahodno Evrojx> Nacionalna Španija hoče sodelovati pri obnovi reda v Evropi in Španija veruje v vstajenje evropskega kontinenta. Dodal je: Berlinska konferenca je bila zame dogodek temeljnega j>omena. Navzočnost 12 ministrov pri podpisu |x>godbe proli kominterni je bila nekaj več ko pa samo zunanja formalnost. Duh in načela, ki so se razvijala pri raznih osebnih razgovorih evropskih državnikov, so dokazala, da smo vsi prepričani, da je potrebno uvesti nov red v Evropi. Zadovoljen sem kot Evropejec in kot Španec in to zlasti |>o svojih razgovorih z nemškimi ministri, prav posebno pa f>o prisrčnem razgovoru, ki sem ga imel s Hitlerjem in ki mi je ob tej priliki z vso jasnostjo in točnostjo ftojasnil vojaški in mednarodno politični |>oložai. Onemogla Edenova jeza Berlin, 20. novembra. AS. List »Diplomatska in politična koresjjondenca« piše, da so nemški uspehi na vzhodnem bojišču in italijanski in nemški protinapadi v Afriki ter jjo-svet v Berlinu spravili angleškega zunanjega ministra ne saino ob njegove nade, ampak so ga napravili tudi silno razburjenega. Edenova Tiolitika že ves čas v Evropi doživlja najhujše poraze, največji pora/, za Edena pa je, da se evropski narodi zgrinjajo v uspešnem sodelovanju. Danes bi Eden hotel s svojim prijateljem Molotovom igrati komedijo, ko govori o nekih tako zvunih grozode.jstvili. Eden j>o ve. da je. to njegovo govoričenje smešno. List se tudi norčuje iz Edena. ki se je trudil, tla bi dokazal, tla je bilo sodelovanje med Anglijo in Rusijo že dolgotrajno. List |>a poudarja, da je oh podpisu pogodbe med Nemčijo in Rusijo v letu 1939 bilo v Moskvi angleško vojaško zastopstvo, ki je hotelo skleinti pogodbo z Rusijo. V svoji onemogli jezi skuša sedaj Eden ustaviti nezadržljivi potek dogodkov v Evropi •in se pri tem poslužuje nekoristnih govorov, ki so polni otročarij. Velika angleška ladja potopljena Stockholm, 29. nov. AS. Iz Newyorka poročajo, da je bila poto|)ljen^i 10.000 ton. ladja Beaverbrav, ki je bila največja čezmorska ladja za prevoz svežega mesa. Ladja je imela tovrstne hladilne naprave. Podrobnosti o potopu še niso znano Vojna na zahodu Berlin, 29. nov. AS. Med poleti angleških letal nad zasedeno francosko ozemlje so nemška letala v letalskih bojih sestrelila dve sovražni letali vrste »Hurricane«. Mornariško topništvo je sestrelilo poleg tega še dve angleški letali. Napetost na Daljnem vzhodu zelo narašča Šanghaj, 29. nov. as. Položaj na Daljnem vzhodu postaja vedno bolj napet. Ameriški četrti mornariški polk je zapustil Kitajsko. Celo ameriško topuičarkn z Jangceja in iz kitajskih voda so prejele ukaz, da naj se umaknejo proti Manilli na Filipinih, v kitajskih vodah pa naj ostane samo ena topničarka. ki mora biti pripravljena, ila Ivo ukrrala uradnike ameriškega veleposlaništva in ameriških konzulatov. Angleške in ameriške oblasti izvajajo silen pritisk na svoje državljane na Japonskem in na Kitajskem, da naj čimprej zapuste ti dve državi in odpotujejo v Ameriko ali pa t angleške domi-nione. Ameriški in angleški državljani sedaj ubogajo ta navodila. Ameriški državljani so bili povabljeni. da naj zapuste celo Hongkong. Včeraj je dva tisoč japonskih državljanov prišlo v šanghaj i. Manille in iz Singapurja. V nekaj dneh se bo iz Amerike in angleških posestev vrnilo domov več kot 10.000 Japnnrev. V Nizozemski Indiji ni skoraj več nobenega Japonca. Izredno obsežne vojne pripravo so r teka v Uongkongu, Singapurju, Malajskem polotoku in v Nizozemski Indiji. Na Japonskem gledajo mirno na razvoj položaja. Izredna seja avstralskega vojnega kabineta Ncwvork, 20. nov. AS. Iz Camberre je prišlo poročilo, da se je avstralski vojni kabinet nenadoma sešel na izredno sej«. Seja je. bila sklicana, ker se jc ugotovila huda napetost v položaju na Daljnem vzhodu. Prav tako pa so prispela važna poročila iz Washingtona, Tokia in Londona. Obramba Filipinov je nezadostna Manilla. 20. nor. AS. Na spominski dan ra padle je govoril predsednik Quason, ki je izjavil, da jo filipinsko ljudstvo nezadostno pripravljeno na obrambo, če bi izbruhnila vojna na Pacifiku. Izjavil je, da pada za tn dejsfro odgovornost na »ameriške imperialistec, ki so mu prisojali diktatorske namene in so ovirali njegova obrambna dela. Zaradi tega ie bilo izgubljenih sedem dra-gorenih mesecev. Šele v zadnjem času so se II-čele uvajati odredbe la civilno obrambo Spori Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu Jutri nogometne tekme v korist blagajne SNZ Ljubljana', 29. novembra. Po dolgih tednih deževja in prezgodnjega snega urno dobili tsuho vreme, ki spet omogoča nogometne prireditve. Ker so domačo jesensko nogometno prvenstvo za letos prekinili, so na zadnji seji Slovenske nogometne zveze sklenili, da bodo igrali jutri ljubljanski klubi v korist blagajne SNZ. Spored bo naslednji: Ob 13.30 bo nastopil na igrišču Ljubljane SK Mars prot raprezentanci I. razrednih klubov. O Marsu je znano, da ima v svojih vrstah izkušene igralce, ki se požrtvovalno borijo za prestiž svojega kluba. 0 kombiniranem moštvu, ki bo nastopilo proti Mansu, lahko rečemo, da bo tudi za vigrane Marsovce trd oreh. Vsekakor pa bo zanimivo videti, kako 6e bo obnesla »ad hoc« enajstorica. Ob 15 bo na istem igrišču tekma med Ljubljano in Hermesom. Zadnjo nedeljo pa Ljubljana ni zadovoljila. Tudi jutri ne bo imela lahke naloge, ko bo naletela na spočite Ilerme/ane, ki bodo storili vse, da dosežejo čiin častnejši izid. — Vstopnina na igrišču Ljubljane je določena takole: tribuna 7 lir, stojišča 5 lir, mladina 3 lire. Tudi drugorazredni klubi bodo nastopili jutri v korist SNZ. Ob 9 se bosta jx>merila na igrišču Mladike Slavija in Korotan, ob 10.30 pa Mladika in Moste. Vstopnina: stojišče 4 lire, mladina 2 liri. Dasi ne bo šlo jutri za točke, pričakuje SNZ obisk, ki bo jx>kazal, da cenijo ljubljanski smrtniki idealna stremljenja naše nogometne zveze. Reprezentanca I. razreda. Za nastop v reprezentanci je zvezni kapitan določil naslednje igralce, ki se mu morajo javiti v nedeljo najkasneje ob 13 na igrišču Ljubljane: Markič, Jukič, Kiselj, Lukman, Hočevar, Ur-bančič, Marn (Jadran), Šlamberger, Rogelj, Bačnik, lurkovič, Kobal, Accetto (Svoboda), Žagar (Grafika), inž. Horvat (Elan). Opozorilo športnim društvom Zaupnik CONlja objavlja: Vsa športna društva se oj>ozarjajo, da morajo prositi za dovoljenje za šjDortne prireditve pristojno oblast za javno varnost. Športna društva kapitanata ljubljanskega okraja morajo vložiti prošnjo pri Kr. Kvesturi v Ljubljani preko Pokrajinskega Komiteja CONI, Ljubljana, Tyrševa cesta la. V drugih krajih morajo šfiortna društva vložiti prošnjo ]x>toin jxxlzaupiiikov CONlja pri okrajnih kapitanatih za okraje Novo mesto, Logatec, Črnomelj in Kočevje. Šjx>rtne prireditve, za katere ne bo vložena in odobrena prošnja se ne bodo mogle vršiti in bodo šjx>rtna društva imela ovire s strani oblasti javne varnosti in CONlja. Ojjozarjatno obenem, da so športna društva dolžna po vsaki prireditvi sporočiti rezultate prireditev Pokrajinskemu Komiteju CONlja. Triestina pred težko preizkušnjo Jutri bo šesta nedelja italijanskega nogometnega prvenstva. Položaj je zaenkrat še močno zamotan. V ospredju so moštva, ki 60 bila prejšnja leta v sredini ali v drugi jx>lovici razpredelnice, vodilna moštva kakor Bologna, Juventus in -Ambrosiana, pa za enkrat še niso prišla do svoje nekdanje veljave. Zanima nas kakšna bo razpredelnica po šestem kolu, jutri 6e bodo srečala moštva takole: Milan: Ambrosiana—Fiorenfina Livorno: Livorno—Lazio Modena: Modena— Ligitria Neajjclj: Napoli—Torino Bologna: Bologna—Triestina Torino: Juventu6—Venezia Genova: Genova—Atalanta , Rim: Roma— Milano. Tržačani, ki vodijo v državnem prvenstvu z 8 točkami, bodo jutri v hudih škripcih. Borili se bodo v Bologni proti 6lavni domači enajstorici. Ce bodo izgubili, jih bo Roma sj>et prehitela, če pa bodo izsilili remis, bodo verjetno ostali na čelu razpredelnice. Premoč llirijanov v metanju kladiva Stepišnik na čelu vseh atletskih prvakov Z dcsetorico najboljših slovenskih metalcev kladiva zaključujemo danes 6erijo j>oročil o letošnjih prvakih lahke atletike. Ce primerjamo fiosamezne izide na jiodlagi finske tabele, ugotovimo, da 6tno v metanju kladiva najbližji svetovnemu rekordu. Stepišnikov letošnji najboljši met 52.35 m pomeni 950 točk. Ce ga ]>rimcrjamo s Koširjevim časom v teku na 1.500 m, ugotovimo, da Stepišnik ža tri točke pred Koširjem. Svetovni rekord v metanju kladiva je jx>stavil 1. 1938. Nemec Ervvin Blask z 59.0 m, slovenski rekord pa jc postavil lansko leto Milan Stepišnik s 54.64 m. Letos je bil Stepišnik v slabi formi in si je priboril slovensko prvenstvo z metom, ki je bil za dobra dva metra krajši, V tabelo letošnje desetorice najboljših smo vpisali 6ledeče atlete: 1. Stepišnik, Ilirija 52.35 m; 2. Zupančič, Ilirija 41.68 m; 3. Hladc, Ilirija 38.59 m; 4. Skaza, Ilirija 36,21 m; 5. Kosec, Hermes 36.15 m; 6. Jeglič, Planina 35.32 m; 7. Bačnik, Planina 35.20 m; S. Ivanuš, Hermes 32.64 m; 9. Vehar, Ilirija 31.85 m; 10. Novak, Ilirija 29.75. V metanju kladiva so bili že nekdaj Ilirijani najboljše zastopani. Tudi letos 60 zasedli štiri prva mesta in dvoje zadnjih. šport v kratkem Ljubljanski atleti so dosegli letos štiri rezultate, ki so v športnem svetu mednarodnega pomena. Če jih primerjamo na podlagi finske tabele, pripade prvenstvo inž. Milanu StepiSniku, čigar najboljši met kladiva (52.35 m) znaša 956 točk, Koširjev rezultat na 1500 m pa zaostaja le za tri točke. Tretje mesto pripade Koširjevemu času na 800 m (858 točk), četrto pa Mavsarjevemu metu kopja z 850 točkami. Slovaško jesensko nogometno prvenstvo zaključeno. V zadnjem hipu si je še opomogel letošnji pomladanski prvak SK Bratislava, ko je premagala SK Rošenberg s 6:0. Po zaključnem prvenstvu je Vrutky na čelu tabele, Sparta na drugem Bratislava pa na tretjem mestu. Borotra, voditelj športa in telesne vzgoje na Francoskem, jc hotel reducirati čas igranja nogometa od 90 na 80 minut. Francoska nogometna zveza pa se je temu uprla in bo ostalo pri starem. Tako bodo tudi Francozi igrali nogomet po dvakrat 45 minut. Na Nizozemskem so imeli letos več športnih prireditev, katere so organizirale vojaške in policijske oblasti. Na eni takih prireditev je nastopilo okrog tri sto plavalcev. Najboljši čas je postavil Heinz Schlauch v hrbtnem plavanju na 100 m z 1:09.4 min. Schlauchov rezultat spada med najboljše letošnje čase v evropskem plavalnem športu. — Po dogovoru z zastopniraml in zastopniki konsumentov, jirodajalcev in |>ridelovalcev je mestni tržni urad spet predložil Visokemu Komisariatu najvišje cene za tržno blago v Ljubljani /.a prihodnjih 14 dni ter jih je ta odobril. Z odlokom VIII/2, št. 1310/4, Visokega Komisariata za Ljubljansko jiokraiino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka, 1. decembra zjutraj, do nedelje, 14. decembra zvečer. Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje: Domači krompir na drobno 1.30 L; zelnate glave na drobno izjx>d 10 kg 0.60 L; zelnate glave na debelo 0.50 L; kislo zelje ljubljanskih zeljarjev z obrtnim listom na drobno 2.50 L; kmečko kislo zelje tia drobno 2 L; repa na drobno izjiod 10 kg 0.70 L; repa na debelo 0.50 L; kisla repa 2 L; rdeče zelje 1 L; ohrovt 1 L; cvetača 3.20L; brstni ohrovt 5 L; koleraba 1 L; debela koleraba do 4 komade na kilogram 2 L; rumena koleraba 0.50 Lj rdeča pesa 1.75 L; rdeči korenček brez zelenja 2.50 L; rumeno korenje na drobno 0.80 L; šopek zelenjave za juho s korenčkom 0.20 L; pe-teršilj 2.50 L; j>or 3 L; zelena 2.40 L; črna red-kev i.20 L; osnaženi hren 3 L; domača čebula 2 L; šalota 2 L; česen, 25 glavic na kilogram, 4 L: otrebljena endivija 3 L; otrebljeni veliki motovileč 6 L; otrebljeni mali motovileč 8 L; otrebljeni domači radič (cikorija) 3 L; domači zeleni radič 3.65 L; mehka špinača 2.50 L; trda špinača 1.50 L; liter suhih bezgovih jagod 6 L; kilogram suhega šipka 8 L; kilogram letošnjega suhega lij>ovega cvetja 20 L. — Domača jabolka: I. ka-nadka, dolenjska voščenka, renete (Ilarbertova, šampanjska, landsberška, kaselska in Baumanno-va) 4.50 L; II. kosmači, zelenci, tafelčki, rožma-rinčki, carjevič 3.40 L; III. zdrava drobna jabolka vseh vrst 2 L; obtolčena, črviva in nagnita jaliol-ka za vkuhavanje 1.50 L; domače kutine 3 L; domači kostanj 3 L; domači orehi na drobno 11 L; — Gobe: a) rumeni in rjavi ježek, štorovke liter 1 L; b) liter lisičk in večjih zimskih kolo-barnic (mraznic, sivk) 1.50 L; c) liter sirovk, možkov (jelenovega jezika), žemlievca, ovčjega vimena 2 L; d) liter malih sivk za vlaganje (mraznic) 2.50 L; e) kilogram mladih čebularjev ali maslenk 3 L; f) kilogram jurčkov z zaprtim klobukom 10 L; g) kilogram jurčkov z odprtim klobukom (i L. — Kunci žive teže 10 L. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. O[>ozarjanio pa, da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski j>o-krajini, ker je za iz drugih pokrajin uvoženo blago v veljavi posebni cenik za uvoženo zelenjavo in sadje. Vse to najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene pri vsem, v ceniku navedenem blagu, ne samo na živilskih trgih na Vodnikovem in Pogačarjevem trgu ter v Mostah, temveč sploh pri vseh prodajalkah iu prodajalcih v vsej mestni občini ljubljanski. Kaznovani in ovadeni trgovci Ljubljana, 29. novembra. Organi Kr. Kvesture so v preteklih dneh j>o-dali prijavo 6kdečih trgovcev, ker niso izstavili cenika: Lovše Marija, prodaja zelenjave, Vožarska 5; Burger Alojzija, prodaja zelenjave, Vodovodna 74; Jerančič Albina, prodaja zelenjave, Moste 173; Jakopič Pavlina, prodaja zelenjave, Ježica 13; Gr-dadobnik Karlina, Hradeckega c. 32; Felber Ana, špecerija, Ižanska c. 39; Kharn Franc, špecerija, Kongresni trg 8; Brankovič Marija, prodaja sadja, Linhartova 14; Stojin Ivana, prodaja zelenjave, Za-dvor 11; Strmole Štefan, parfumerija, Pod Trančo 1; Jeromen Marija, prodaja zelenjave, Ježica 24; Šerjak Lojze, mesar, Stožice 44. Naložena jim je bila kazen. Poleg gornjih trgovcev 60 bili ovadeni naslednji trgovci, ker so prodajali jx> previsokih cenah: Rode Peter, potnik, Riharjeva 6; Može Adolf, sve-čar, Vidovdanska 20; Galjot Ana, mlekarna. Žab-jek 6; Jurič Juilija, zasebnica, Novo mesto; Škafar Peter, mehanik, Karlovška 24; Gerovec Mate, trgovec, Kolodvorska 10; Urbane Feliks, prodaja sadja, Mestni trg 22; Remc Marija, prodaja sadja, Zadvor 39; Jeromen Marija, prodaja zelenjave, Ježica 24 in Brankovič Marija, prodaja sadja, Linhartova 14. Poleg ovadbe sodnim oblastem je Eksc. Visoki Komisar določil, da se za dobo 15 dni zapre trgovina Galjot Ane, Može Adolfa pa za 30 dni. V tem času morajo plačevati svoje uslužbence. Iz Novega mesta V torek. 2. decembra, priredi Okrajni odbor Rdečega križa v dvorani Prosvetnega doma, pester večer (večer humorja) »Za vsakogar nekaj« s sodelovanjem ljubljanskih gledaliških igralcev. Na sjx>redu so: lahke operne arije, ljudske pesmi, hu-moristične prijjovedke, komični prizori s petjem in zabavna igrica. »Žalujoči potnik«. Sodelujejo gdč. Francka Hercova, papači Danilo in priznani 6lov. komik in režiser Jos. Povhč. Pri glasovirju ga. Breskvarjeva. Začetek točno ob 18J4. Konec ob 20Spored pri večerni blagajni. — Predprodaja vstopnic v Ljudski knjigarni. Preselitev »Slovenčeve« podružnice. V'6em našim naročnikom in čitateljem sjx>ročamo, da se je novomeška podružnica »Slovenca« iz dosedanjih prostorov preselila v trgovino Krajec, kjer 6e sprejemajo naročila za vse naše liste in za oglase. Obiski v kandijski bolnišnici. Uprava bolnišnice usmiljenih bratov v Kandiji razglaša, da bodo obiski bolnikov od 1. dec. naprej dovoljeni le od 13. do 15. ure poj5oldnc. Zlasti podeželane opozarja, da obiski izven teh lir pod nobenim pogojem, ne bodo dovoljeni. Pravljice so došle. Naša podružnica je prejela 5. zvezek Slovenčeve knjižnice, Pravljice Požene Ncmcove. Izvod stane 5 lir. Dobite jo v podružnici Slovenca v Vrabce vi knjigarni. Želje glede avtobusne zveze s Kostanjevico. Odkar je izšla uredba, 6 katero je zabranjen promet z motornimi vozili f>o 7. zvečer, je odpadla večerna avtobusna zveza s Kostanjevico, in potniki, ki zvečer dospejo v Novo mesto, isti večer ne morejo nadaljevati vožnje proti Kostanjevici in morajo že v Novem mestu prenočiti. Zjutraj se često zgodi, da kostanjeviški avtobus napolnijo že potniki, ki pridejo zjutraj ob 8. v Novo mesto in tako 6e zgodi, da |x>tniki, ki so prišli v Novo mesto prejšnji večer, niti ob pol 11., ko odhaja avtobus proti Kostanjevici, ne morejo odpotovati. Številni potniki in vse prebivalstvo ob tej progi, zato prosi jroštno upravo, da bi uvedla avtobusno zvezo s Kostanjevico tudi po prihodu jutranjih vlakov ob 8. Prebivalstvo bi bilo za tak ukrep hvaležno. Otrok se z nožem zabodel v oko. V kandijsko bolnišnico usmiljenih bratov 6o pripeljali 4 letnega sina kočarice Aniona Meznarja iz Suhorja v občini Toplice. Dečko se je igral z nožem in se z njim zbodel v oko. K sreči rana ni težka in zato oko zaenkrat ni v nevarnosti. Iz Gorenjske Nov koroški gauleiter. Nameslo dosedanjega dr. Kučere, ki je bil šef civ. uprave za Gorenjsko ter namestnik gauleiterja za Koroško, je bil zdaj za koroškega gauleiterja imenovan dosedanji solnograški gauleiter dr. Friderik Rainer. Ta se je leta 1903! rodil v Št. Vidu na Glini kol sin učitelja meščanske šole ter je bil leta 1926. pro-moviran za doktorja prava na graški univerzi. Bil je ves čas v taboru nemške nacionalne mladine. Dr. Kučera pa je zdaj poklican v ministrstvo za utrjevanje neinštva. Na Jesenicah sc je ponesrečil pri delu 56 let stari ključavničar Matevž Kavčič. Košček železa mu je odletel v oko. Zdravi se v celovški bolnišnici. Iz Spodnje štajerske Graško gledališče bo le dni goslovalo v Mariboru in Celju. V Brežicah so slovesno pokopali dne 24. nov. člana Štajerske tloniovinske zveze Sušo, ki je bil župan v GlolKikem. 45 nemških deklet je prišlo taborit v Celje, da bi pomagale Kočevarjem pri njihovem preseljevanju. Smrt v Mariboru. V svojem stanovanju na Radeckega cesti št. 3 je umrla 71 let stara zasebnica Marija Košar. — V mariborski bolnišnici je umrla 67 let stara hišna posestnica Frančiška Košuta iz Maribora, ki je imela svojo hišo v ulici, katero zdaj imenujejo Gothejeva. — V svojem stanovanju na Graški cesti je umrla 89 let stara zasebnica Marija Bernard. — V Gothejevi ulici je umrla 85 let stara učiteljeva vdova Marija Zivko. — V Gollovi ulici je umrl 19 let stari trgovski vajenec Alojzij Anlolič. Kravja vprega sc je pogreinila v zemljo. Kmet Jožef Jagor iz Jarenine je s kravami vozil domov voz mimo jareninskega jiokopališča. Tam pa sta se v mehki zemlji kravi vdrli v zemljo do vratu, t Ker je bilo vso polno vode in blala, je voda ubogi živali že zalivala. Sosedje nikakor niso mogli rešiti obeh živali, dokler niso čez nekaj ur prihiteli mariborski reševalci, ki so z dvigali rešili obe živali, ki sta se že skoraj dušili. Pod- zemska voda je namreč prav na tistem kraju iz-jKidjedla zemljo, nakar sta se živali vdrli. Drugače kravi nista bili poškodovani. Prve tri civilne poroke v Ua jhenburgu. Novi rajhenburški župan M. Presker je 22. novembra slovesno civilno poročil tri rudarske dvojice. Nemško planinsko društvo v Mariboru je spet začelo delovati. Sin zadnjega predsednika bivšega župana dr. Schmiedererja je društvu izročil stare zapisnike, ki jih je bil leta 1018. skril. Društvo dobi svojo kočo na Pohorju, nekaj koč oa bo vzelo v zakup. Iz Srbije Sistematizacija mest v srbski državni in samoupravni službi bo izvršena meseca decembra. Srbska vlada je spremenila uredbo biv. sveta komisarjev o uvedbi sistematiziranih mest v srbski državni in samoupravni 6lužbi. Po spremembi delujejo vse komisije za uvedbo sistematizacije uradniških mest v Srbiji po navodilih izrednega komisarja za personalne zadeve. Vse komisije so morale svoje delo končati do 2o. t. m. in izročiti predloge omenjenemu izrednemu komisarju, ki jih mora predložiti vladi s svojim predlogom do 30. t. m. Srbska vlada bo vsa uradniška mesta v državni in samoupravni službi določila do 10. decembra t. 1. ter jih bo objavila v uradnem listu. Odpiranje konjskih mesnic v Belgradu. Zaradi pomanjkanja govejega, telečjega in svinjskega mesa so v zadnjem času odprli v Belgradu tri nove konjske mesnice, ki vse lepo služijo. Kilogram koujskega mesa stane v Belgradu 25 din. Biv. minister dr. Kojič umrl. Po daljšem bo-lehanju je umrl v Belgradu na svojem domu biv. večkratni minister dr. Dragotin Kojič. Pokopali so ga na belgrajskem novem pokopališču. Svilajnac jo preskrbel 400 beguncev. Srbsko mesto Svilajnac je prevzelo v oskrbo 400 beguncev ter jih je preskrbelo s hrano in prenočiščem, 'aradi preskrbe prebivalstva s hrano je okrajno glavarstvo najstrožje prepovedalo izvoz vseh živil. Omejitev proizvodnjo piva v Srbiji. Zaradi pomanjkanja premoga 6ta morali ustaviti proizvodnjo piva dve največji belgrajski pivovarni Vaj-fert in Bajloni. V Srbiji je dosedaj proizvajala pivo samo še pivovarna v Jagodini. ki je pa morala proizvodnjo tudi omejiti zaradi pomanjkanja pivovarniškega ječmena ter odsedaj lahko dobavlja Belgradu samo 1 vagon piva za teden dni. Veifertova pivovarna v Belgradu ima sicer sama rudnik v Srbiji, toda premog iz tega rudnika rabi izključno belgrajska elektrarna. Tajna seja švedskega parlamenta Stockholm, 29. novembra. AS. Švedski parlament je bil sklican na izredno sejo, ki bo danes. Seja lv> tajnu. Na seji bodo najbrž obravnavala vjirušanja, ki so v pvezi z gosjiodar-sko krizo. Stockholm, 29. novembra. AS. švedska policija je v okolici lludichvala priiela dva Angleža, ki sta s kolesi zbežala iz koncentracijskega taborišča. Angleža sta menila, da bosta lahko prišla v kakšno švedsko pristanišče in od tam v Anglijo. Stockholm, 29. novembra. AS. Na Švedskem je pristal angleški balon. V balonu so našli zelo mnogo letakov v nizozemskem jeziku. Letaki so vabili Nizozemce k u poru in so nosili Churchillov in Rooseveltov podpis. Švedski parnik potopljen Stockholm, 29. novembra. AS. Švedski parnik >Uno« (450 ton) se je potopil v Finskem zalivu. Saino en član posadke jc utonil. Nova mobilizacija v Angliji Stockholm, 29. nov. AS. Po poročilih švedskih listov iz Londona, se pripravlja novi zakon, ki bo prihodnji teden predložen parlamentu. Zakon določa mobilizacijo vseh moških od 18. do 50. leta in vseh žensk od 18. do 40. leta. Nabori bodo obvezni za vse brez izjeme. Ako ho zakon sprejet, bo to največja mobilizacija v angleški zgodovini. Potres na Danskem Kopenhagen, 29 novembra. AS. Včeraj so v enem delu Danske čutili jwtres, ki je bil močnejši v okraju llosterbrond. Potres je napravil le malo škode. Mraz v Ameriki Newyork, 29. nov. AS. V Severni Ameriki je hud mraz in veliki snežni zameti. V Texasu imajo 25 stopin j pod'ničlo. Nova železniška proga v Bolgariji Sofija, 29. novembra. AS. Danes bodo v Bolgariji predali rednemu (Kometu novo železniško progo Kulata-Dcmir-Risanj. Ta proga bo staro bolgarsko mejo vezala s kraji v Traciji. Nova železniška proga je dolga 16 km iu je bila zgrajeno v treh mesecih. Oskrba z živili na Madžarskem Budapest, 29. nov. AS. Minister za preskrbo je podal izjavo, da prebivalstvu ne bo ničesar manjkalo v pogledu prehrane. Pač pa bodo potrebne nekatere omejitve, ki jih narekuje sedanji jx>loža.j. Racionirana bosta mast in pa kruh. Uveden bo tudi enoten tip obutve in tekstilnih izdelkov. Judovski senatorji in poslanci so izgubili mandate Vichy, 29. nov. AS. Trije senatorji in devet judovskih poslancev je izgubilo svoj poslanski mandat v smislu novega zakona. So to Mojzes Levy, Abraham Schrameck, Jurij Ulmo kot bivši senatorji, ter Peter Bloch, Leon Blum, Salamon Grumbach, Robert Lazurick, Levy Alfandery, Karel Lussy, George Mandel, Leon Meyer in Julij Moch kot bivši poslanci. Večina imenovanih je že del j časa v koncentracijskem taborišču zaradi protidržavnega delovanja. Iz Hrvatske Zagreb, 29, nov. AS. Hrvaška vlada je razpisala notranje posojilo v znesku treh milijard kun. Obligacije bodo izstavljene na prinašalca v največji vsoti 10 milijonov in najmanjši do 5000 kun. Obrestna mera bo določena. Prvaki sodobne italijanske književnosti pridejo na obisk v Zagreb. Sredi januarja meseca prihodnjega leta pride na obisk v Zagreb skupina najboljših italijanskih pisateljev in pesnikov. V Zagreb bodo prišli Corrado Alvaro, Ricardo Baccheli Eugenio Montale, Emilio Cecchi, Cesare Meano in Aldo Palazzeschi. Obisk italijanskih književnikov v Zagrebu ima za cilj poglobitev stikov med hrvatskim in italijanskim leposlovjem, Zaprisega vojaških duhovnikov v Zagrebu. Poglavnik je zadnje dni sprejel v Zagrebu skupino hrvatskih duhovnikov, ki so bili sprejeti v hrvatsko vojsko kot vojaški duhovniki. Ob tej priliki je poglavniku predstavil prve hrvatske vojaške duhovnike maršal hrvatske vojske general Kva-ternik. Poglavnik se je z vsemi rokoval ter je imel nanie navdušen govor, s katerim je poveličeval njihovo službo v hrvatski vojski, na katero se naslanja sedanja hrvatska država. Po svojem govoru je poglavnik prve hrvatske vojaške duhovnike tudi zaprisegel. Gospodarstvo Finance ljubljanske občine Iz računskega zaključka mestne občine Ljubljanske, katerega je te dni odobril mestni svet za leto 1940—1941, ki se je nehalo z dne 31. marca 1941 posnemamo še nekatere podrobnosti, ki dajejo vpogled v občinsko gospodarstvo v preteklem letu. Dolgovi Dne 31. marca 1039 so znašali vsi dolgovi mestne občine ljubljanske ter njenih podjetij 181.3 milij. din, v proračunskem letu 1939-1940 je občina najela za 9.97 milij. din novih posojil, odplačila pa so znašala 9.87 milij. din, tako da jc znašal dolg dne 31. marca 1940 181.4 milij. din. V naslednjem proračunskem letu 1940—1941 je občina najela 17.08 milij. din novih posojil, odplačala pa 11.33 milij. din, tako da se je dolg zvišal na 187.15 milij. din, vendar je še nižji kot je znašal pred leti. Zlasti sc pozna sedaj hitra amortizacija 6% obligacijskega posojila. Od vseh dolgov odpade na mestni zaklad 118.75 (dne 31. marca 1940 107.4) milij. din, na 6% obligacijsko posojilo 7.0 (9.466) milij. din, ostalo pa na podjetja, katerih dolgovi so se znatno zmanjšali. Lani so bila najeta jiosojila: za gradnjo delavske stanovanjske kolonije v Mestnem logu, posojilo Mestnega pogrebnega zavoda za Žale in posojilo za razna dela in investicije. Preskrba Nova panoga poslovanja občine je naslala v 1. 1939 in sicer z ustanovitvijo sklada za preskrbo in zaščito prebivalstva. Ta sklad je najel 5 milijonsko posojilo za nabavo brane, nadalje je dobil od občine dotacijo 2.04 milij. din za napravo zaklonišč. Od petmilijonskega posojila za nabavo hrane je bilo potrošenih leta 1939—1040 3.47 milijon, din. V naslednjem proračunskem letu je bilo ločeno poslovanje za zaščito in preskrbo. Sklad za zaščito prebivalstva je prejel in porabil dotacijo v znesku 2.5 milij. din. Mestni preskrbovalni urad pa izkazuje od'6. okt. 1939 do 31, marca 1941 1.28 milij. din prodanega blaga. Bilanca tega urada izkazuje 2.431 milij. din upnikov, blagovne zaloge so bile ocenjene na 2.8 milij. din in prebitek poslovanja v znesku 0.7 milij. din je bil porabljen za kapital tega urada. Mestna podjetja Dohodki mestnih podjetij so znašali leta 1940-1941 (v oklepajih podatki za 1939-1940 v milij. din): elektrarna 17.1 (23.0), plinarna 8.5« (T.04), tramvajsko jKidjetje 13.25 (10.95), jx)grebni zavod 1.7 (2.43), klavnica 4.15 (4.58), mestna priprega 1.59 (1.49) in zastavljalnica 0.32 (0.33) milij. Mestna fiodjetja torej ne dajejo enotne slike. Predvsem opažamo znatno zmanjšanje dohodkov mestne elektrarne, ki na drugi strani izkazuje tudi znatno jjovečanje izdatkov za davke. Najbolj so se še povečali dohodki od tramvajskega prometa. Tramvaj Kot že omenjeno so narasli dohodki od tramvajskega prometa v preteklem računskem letu. Sicer so narastli tudi izdatki, vendar ne v toliki meri. Zaradi tega se .je tudi izboljšal položaj tramvajskega jiodjetja tako, da podjetje za odpise inventarja ni jjorabilo lani več kot 0.18 milij. din iz skladov in je večino odpisov nosilo iz tekočih dohodkov. Poleg lega so se zmanjšali tudi upniki. Invensticije v tramvajskem podjetju znašajo sedaj že veliko vsoto 49.59 milij. din. Tudi so so zmanjšali lani dolgovi podjetju. Prvi petek se bliža! 1 Petek je dan bridkega trpljenja in grozusmrti našega Odrešenika. Petek je dan, ko je bilo nn križu s sulico prebodeno njegovo presveto Srci 'n je za nas prelil« zadnjo kapljo krvi. Petek je dan veličastnega razodetja neskončne ljubezni Zveličarjevegn Srco do nas; Ljubil nas je in se je za nas grešnike dai v daritev in krvavo žrtev (El 5, 2). Kaj prejema Jezus v povračilo zn (« veliko ljubezen? Od mnogih le nehva-ležnost, prezir, žalitve. Zato pričakuje od nas, da 11111 nadomestimo to nehvaležnost. Od svete Marjete Alakok je zahteval, naj pristopi vsak prvj pet-k k zadostilnemu sv. obhajilu. Tistim, ki bodo devet prvih petkov zaporedoma pobožno prejeli zadostiluo sv. obhajilo, je obljubil veliko milost srečne smrti. Kaj ti je storiti? Gotovo začni prvi etek, 5. decembra, narodno spravno pobožnost devetih prvih petkov: pojdi k sv. maši in prejmi zadostiluo sv. oblia-jijo. Sv. obhajilo je spravno ali zado-slilno, nko ga daruješ božjemu Srcu s premišljenim namenom, da bi z njim zadostil za svojo nehvaležnost in dal zadoščenje za prezir in žalitve, za nečast in krivice, ki jih trpi od nehvaležnih ljudi. Tudi slovenski narod je Bogo mnogo žalil, prelamljal njegove zapovedi, mu bil v marsičem nezvest. Te Bogu storjene krivice in žalitve našega naroda je treba popraviti. Kako jih popravimo? S pokoro m zadoščevnnjem! Zator-j začnimo na poziv našega nndpastirja istočasno vsi skupaj 5. decembra zadostiluo pobožnost devetih prvih petkov, da daino žaljenemu božjemu Srcu zadoščenje zlasti za grehe našega naroda iu izprosimo zanj božjega varstva. Imejmo vsi skupno tale namen: Tebi, presveto Srce Jezusovo, darujemo to pobožnost prvih petkov v zodošč"iije tistih grdhov. zaradi katerih nas je zadela težka preizkušnja iu te prosimo, skrajšaj dneve reizkušnje, reši nas vsega hudega, daj nam mnlu svoj mir in pritegni nos za stalno k sebi! Nobena ovira naj te ne zadrži 5. deccmbrn, ne mraz, ne sneg; zjutraj eno uro prej vstani; žrtvuj n"kaj za Boga, sebe in narod! Ni pa dovolj, da sam začneš 5. decembra to pobožnost. Pridobi tudi druge, da bodo šli prvi petek k zadostilnemu sv. obhajilu. Razloži jim namen in važnost te pobožnostil Bodi Kristusov apostol! Spoved za prvi petek v ljubljanskih cerkvah Spoved za prvi petek je mogoče opraviti že več dni prej. Posebno oni, ki večkrat prejemajo sv. zakramente, naj opravijo spovd že danes ali prve dni v tednu. Spovedniki bodo nn razpolago ves čas devetdnevnice pred prvim E! petkom v decembru. Za dijake srednjih in meščanskih šol ter za učence ljudskih šol je določen sledeči spored spov-"dovnnjo: v sredo 3. decembru od 3—5 popoldne ter v četrtek 4. decembra od 2—3 samo za učence ljudskih šol, od 3—5 za dijake meščanskih in srednjih šol. Vsi učenci in dijaki opravijo spoved v tem času, ker je ostali čos določen za odrasle. Po vseh cerkvah v Ljubljani in kapelah bodo zadnja dva dni pred petkom, posebno še v četrtek, zasedene vse spovednice. * Dovetdncvnira v stolnici jc vsak večer oh 7. — Danes, v nedeljo, pa pobožnost devetdnevnice ne bo zvečer, temveč ob času popoldanske božje službe, to je oh pol 4 popoldne. V ponedeljek bo devetdnevnica spet zvečer ob 7. Dosedaj je bila devetdnevnica lepo obiskana. Pridigali so prve tri dni gg. slolni kanonik Anton Vovk, univ. prof. dr. Ignacij Lenček in škof. tajnik Stanislav Lenič. — Vernike vabimo, da se tudi v nadaljnjih dneh devetdnevnice pridno udeležujejo in povabijo s seboj še druge. Pridite, da se kar mogoče dostojno pripravimo na prvi petek skupnega zadostovuuju presvelemu Srcu! Ljubljanski škof slovenskim družfnam Za to veliko in splošno narodno pobožnost je škof g. dr. Ilo/man |M>r.lal vsem slovenskim družinam tole pismo: V Ljubljani, 18. novembra 1941. Spoštovana krščanska družina! Pozdravljam Vos v imenu Jezusovem kot Vaš nadpnslir in želim, da bi Vaša družina bila po zamisli božji top"I kotiček sreče in miru v razdvojenem svetu, košček raja na zemlji, ki boleče odmeva neizprosne borbe Iu sovraštva. Sami čutite, kako vdira v družine zaskrbljenost in struh pred tem, kaj bo bodočnost še prinesla. Ne vidimo sicer v bodočnost, n to je gotovo, da sovraštvo in uničevanje vseh gmotnih in nravnih dobrin ne more nič dobrgu prinesti. Življenjska izkušnja in lastno srce pravita, da moreta sreča in mir vzcveteli le i'« medsebojne pravičnosti in ljubezni, n božje razodetje trdi, da je temelj miru meil ljudmi v miru človeške vesti z Bogom. Tisočletna zgodovina potrjuje resničnost božjega razodetja. Da ho spet zavladal zunanji mir v družinah, med nami, ki smo ena narodna družina, in med vsemi narodi, mora najprej zavladati mir v naših osebnih odnosih do Boga. Sklenili moramo mir 7. Bogom, njegovo sveto voljo vzeti za obvezno vodilo vsemu našemu življenju, za dosedanje pregrehe, svoje in tuje, pa božji pravičnosti nuditi zadoščenje, kakor gu Bog sam zaht"\a. K temu zndoščevanju vabim tudi' Vašo družino. Ves narod naj zadostuje za svoje grehe, ! da bo vreden božjega usmiljenja in rešen težkih preizkušenj. Zndoščevolj bomo presvefomu Srcu Jezusovemu, v katerem častimo in ljubimo ljubezen božjo. Prosim Vas, pridružite s- tudi Vi skupni pobožnosti deveterih prvih petkov, katero začnemo z letošnjim decembrom, dn bomo skupno zadoščevalj božjemu Srcu in se iskreno spreobrnili k Bogu, ker v njem je naše rešenjo za vso bodočnost, časno in večno. V hvaležni1 ljubezni do Jezusovega Srco poslanimo si bratje in sestre, povezani med seboj v nadnaravni ljubezni. Ta pobožnost, v pravem duhu in s pravim namenom opravljena, bo prinesla mir in blagoslov Vaši družini. Čim več družin bo takih, tem, prej bo mir in blagoslov prišel nad naš težko skušani narod in nad ves človeški rod. Noj Vašo družino blagoslovi vsemogočni Bog z vsemi zemskimi in večnimi darovi svoje neskončne dobrote. Vaš škof f Gregorij Rožman. Ivan Madon - veliki slovenski misijonar Slovenec I® ustanovil mest® w brazilskem pragozdu Njegovo ime zastonj iščeš v slovenskem misijonskem slovstvu, ne boš ga našel v gradivu za biografski leksikon. In vendar je bil on naš rojak. Njegov življenjepisec in sotrudnik ga sam šteje za Slovenca in navaja slovenščino med jeziki, katere je govoril. Lahko ga postavimo v y sto naših velikih misijonarjev. Deček iz Bat gre študirat Eno leto mlajši kakor znani mons. Andrej MaruSič je bil ta naš veliki misijonar rojen dne 29. maja 1829 pri Madonih v Balah na Banjški planoti. Ivan Madon, tako se je mož med svetom pisal, je študiral latinske šole v Gorici. Na goriški gimnaziji je bil ustanovljen tečaj za slovenščino lela 1847, odprli pa so ga šele po novem letu 1848. Slovenščino je poučeval profesor Premru. Tu se je naš veliki misijonar prvič srečal s slovensko slovnico. Pa le za malo časa, kajti kmalu po tem viharnem letu ga srečamo že na dunajski visoki tehnični šoli. Podpirala sta ga gotovo že v goriških šolah in potem na Dunaju dva njegova najbližja sorodnika Matija Madon in Blaž Madon ,oba eden za drugim prvaška župnika, prvi od leta 1832 do 1852, drugi pa od 1852 dalje do svoje smrti v Šempasu. Naš misijonar je postal na dunajski tehniki inženir, sodeloval z znanim inženirjem Ghego pri trasiranju železnic po Lombardiji in postal s svojimi 35 leti še sek-cijski načelnik v gradbenem ministrstvu na Dunaju. Visok inženir postane kapucin in misijonar Leta 1865 pa je naenkrat zapustil svojo službo na Dunaju in zaprosil za sprejem v milansko kapucinsko provincijo z željo, da bi bil poslan v niisijone. Da se je namenil za to provincijo, je odločil najbrž misijonski poklic, kajti avstrijski kapucini, trpeč pomanjkanje osebja, sc z misijon-stvom za onih dob niso pečali. Baje je cesar Franc Jožef, ko je zvedel za Madonovo namero, poslal k njemu svojega psihiatra misleč, da mož, ki se mu je obetala sijajna bodočnost, ni pri zdravi pameti. Madon pa je odgovoril zdravniku: »Recite Njegovemu Veličanstvu, da sem popolnoma zdrav, žal mi je samo to, da že prej nisem loga storil.« Leta 1809 je bil v Milanu posvečen v duhovnika in je leta 1872 odšel v Brazilijo kol kapucinski pater Serafin Madon. Prve tri mesece je misijonaril som in tja po Braziliji, dokler ni dne 7. junija 1872 skupaj z o. Angelom da Sassofor-rato dobil nalogo, ustanoviti novo misijonsko postajo med indijanskimi plemeni v pragozdovih doline Mucury. Tam je bilo središče raznih indijanskih rodov, ki so jih imenovali s skupnim imenom Botoudos. ... Iz Itia de Janeira sla naša misijonarja prodrla čez Curo-Preto v državi Minos-Gercas do naselbine Teophilo-Otloni, ki je bila poslednja naselbina belih. Šest mesecev so ostali v tej naselbini potem so začeli prodirati dalje ob reki sv. Matevža, dokler niso prišli do prijazne doline Itambacury, kjer so se ustavili. Dolina je bila prijazna, podnebje zdravo, lega pa naravnost idealna za zbiranje indijanskih plemen, ki so živela v območju rek Mucury, Sv. Matevž, Todos os San-tos, ltambacury, Pota Trinita in drugih. Nič čudnega torej, če so se uresničile besede nekdanjega inženirja, ki jih je izrekel, ko se je ustavil: »Od tukaj se ne ločim več!« Naš misijonar je s pomočjo svojih spremljevalcev — mod njimi je bilo tudi nekaj Indijancev iz naselbine Theophilo-Ottoni — začel čistiti pragozd, da dobi prostor za naselbino. Pri tem so naleteli na prvo skupino Indijancev, ki so ribarili. Sto dvajset jih je bilo. To so bili prvenci njegovega misijonskega in kulturnega dela. O. Se-rafin je na očiščeni zemlji najprej postavil leseno barako, nato kamnitno hišico, lota 1873 pa še tudi cerkvico za 500 ljudi. Dne 13. aprila je bila cerkvica blagoslovljena in 320 Indijancev se je udeležilo prve službe božje. To je bil zn Itanibacury zgodovinski dan. Sedaj so je začelo veliko kulturno delo, ki stavi našega p. Serafina med največje misijonarje Južne Amerike. Čiščenje pragozda, nove ceste, mostovi, raz-suševanje močvirja, prvi riževi nasadi so privabili Indijance v vedno večjem številu k misijonski postaji, k viru Kristusove resnice in kulture. Trpljenje in žrtve Seveda ni šlo vse gladko. Veliko trpljenja In žrtev je bilo treba za vsak uspeh. Divji rodovi so napadali postajo, preden jih je p. Serafin spreobrnil. Najprej divji rod Aranas, |iotem cela desetletja divji rod Pojehas. Koliko |ioslanstev sem in tja, koliko pečenih opic je prejel naš misijonar v dar! Toda minilo je desetletje, modrost in delavnost našega misijonarja sta premagali vse ovire. Pragozd je bil daleč na okrog iztrebljen, rasle so koče in hiše okrog misijona, daleč na okrog je obdelana zemlja nudila živeža v izobilju. Potreba po novi cerkvi je rasla iz dneva v dan. Naš misijonar-inženir je naredil zanjo z ozirom na kraj in sredstva velikopotezen in drzen načrt. Dne 29. junija lela 1879 so blagoslovili temeljni kamen. Cez nekaj let je veličastna cerkev že stala. Še danes jo imajo za eno najbolj dovršenih v vsej Braziliji. Pa tudi drugače je naš misijonar skrbel za gmotni prospeh nove naselbine. S spretno kanalizacijo je osušil cela okrožja, napeljal s pomočjo 400 Indijancev vodo v naselbino, najprej z umetno strugo po sredi naselbine, potem s pravim vodovodom za misijonske hiše. Leta 1878 je postavil velik umetni mlin za žito, nato tovarno za trsni sladkor in pozneje destilacijsko tovarno za »kakako«, narodno pijačo Indijancev. Madonova naselbina Itambacury postane mesto Itambacury je poslalo žarišče vere in kulture za vse ozemlje. Vsi indijanski rodovi iz okolice so sprejeli Kristusov nauk in častili našega misijonarja kot svojega očeta. Toda, kakor so v po-čelku delali težave divji rodovi pragozda, tako so pozneje delali težave misijonarju iz zavisti in sebičnosti beli bratje. Nič več niso mogli izkoriščati divjakov v svoje trgovske namene, zato so zasovražili našega misijonarja. Navalili so na policijskega komisarja iz stare naselbine Teophilo-Ottoni. Ta jim je nasedel ter ukazal p. Serafina izgnati. Ce bi ne bil takoj odjenjal, bi bili Sera-finovi Indijanci njega in njegove pokončali. Za-vistneži so začeli sejati seme razdora mod Indijanci, posebno med znanimi Pojehas. Večkrat^ je rešila smrti našega misijonarja njegova močna pest, še večkrat pa dolge noge. Vse to njegovega dola ni oviralo. Odprl je v svoji hiši šolo za indijansko mladino, zvečer pa obrtne in rokodelske šole po tozadevnih delavnicah za dečke in deklice. Rastel je nov rod, krščanski rod, nove krščansko družine, nove hiše in cele ulice v nekdanjem pragozdu. Tako sta v zaupanju na božjo previdnost našemu misijonarju pretekli dve desetletji. Itam-bacury je bilo že podobno malemu mestecu. — Dve ljudski šoli sta dobro uspevali. Stalno prebivalstvo se je zelo pomnožilo. Oba misijonarja sta bila srečna v svojem delu. Zavist pa ni mirovala. Leta 1H93 so v naselbini izbruhnile osop-nice. Pater Serafin in njegov tovariš sla se na vse pretege trudila, da bi kugo ustavila. Boli sovražniki misijona pa so med Indijanci širili vosi, da sta misijonarja zastrupila vodo. Nekoga večera so Indijanci napadli oba misijonarja prod cerkvijo. Naš p. Serafin je bil težko zadet s puščico Kristusova zgodovina Giovanni Papini Z današnjim dnem, /.'<> sto-parno o sveti advenlni čas, začenjamo prinašali svetovno znano drlo najboljšega katoliškega italijanskega pisatelja (1 i o v. P o p i n i j a >Kristusova, zgodovin a* (S t n r i a d i C ris t o), ki je prepovedana gotovo ie v vse evropske jezike ter je z njo Papini izpovedni svojo konverzijo. Majhna osvetlitev Kristusovih zgodb vsak dan po duhu enega največjih katoliških moi sedanjih dni, naj pripravlja v nas prerod itev v duhu, v srru za fase, ko ho vladal Kristus povsod. Ur. Hlev Jezus je bil rojen v hlevu. Hlev, pravi hlev ni1 vesel, lagoden mo-stovž, ki so ga krščanski slikarji in kiparji napravili Sinu Davidovemu, kot bi se sramovali, da jo njihov Bog lv.nl v revščini in nesnagi. Tudi niso to jaslice i/, mavca, kakršne ustvarja domišljija izdelovalcev sličic v modernem času; tudi 110 juslice snažne, nožne iu ljubke barve z očiščenimi jasi i ni i, ob njih zamaknjen osliček in pohleven voliček, nad svečano okrašeno streho angeli, kraljevi dečki v plaščih in pastirji v kapucah kleče ob ob li straneh jaslic. Take so sanje novincev, razkošje kiiratov. igrača otrok, »prerokovano zavetišče Aleksandra Mnnznnija. o ne hlev, v katerem jo bil rojen Jezus. Ulov, pravi hlev je dom živali, ječo živali, ki delajo za človeka. Stari, revni hlev antičnih dož"l, ubožnih dežel, Jezusove domovine, ni zgradbo s stebri in glaviči, no znanstveno konjušnica današnjih iHigatinov ali elegantna božična kočica. Hlev ima lo štiri slone, umazan pod in streho i/, tramov in plošč. Pravi hlev je temen, umazan, smrdljiv; snažne so samo jasli, kamor gospodar poklada seno in slamo. Pomladni travniki, sveži v jasnih jutrih, valujoči v vetru, sončni, vlažni in d Oh loči so pokošeni: s koso so porezane zelen." bilke in visoki, nežni listi; odrezani so tudi lepi. odprti cveti1: beli, rdeči, rumeni in modri. Vso je zvenelo, se posušilo, dobilo bledo enolično barvo sena. Volj so odpeljali »lomov mrtev majev in junijev ostanek. Sedaj je ž" tn trava in cvetlice, ta posušena trava, to cvetice, ki so vodno dehtele, v jnslih zo hrano glodnim sužnjem ljudi, živali jih počasi žro s svojimi velikimi črnimi gobci, iu pozneje se vrača cvetoči travnik spremenjen v vlažen gnoj na slamo, ki služi za ležišče. To je pravi hl"v, v kakršnem jo 1 >i 1 rojen Jezus. Najbolj nesnažen kroj na svetu je bil prvo bivališče edino čistega, rojenega od žen--. Sin človekov, ki ga bodo uničile zverino, ki se imenujejo ljudje, jc imel zn prvo zibelko jasli, v katerih prežvekujejo živali čudovite pomladne cvetlice. Jezus ni bil po naključju rojen v hlevu. Ali ni morebiti svet neizmeren hlev, v katerem ljudje žro in izločujejo blato? Ali ne iz-preminjnjo najbolj lepih, najbolj čistih in najbolj božjih ročj s peklensko alkimijo v blato? Potem s," zuvolo nn gnojišča — in to imenujejo »veselje življenja«. Na zemlji, v preprostem svinjaku, v katerem vsa lepotičja in vonjave ne morejo skriti gnoja, je bil rojen neko noč Jezus ml Brezmadežne Device in ni imel drugega imetja, kakor nedolžnost. Jezusa so počastile prve živali in ne ljudje. Med ljudmi jo iskal preproste, mod preprostimi otroke, preprostejše in krotkejše kot otroci so ga sprejele domače živali, čeprav ponižna, čeprav uslužna bolj slabotnim in divjim od sobe, sta osliček in voliček videla, kako so se pred njima klanjale množice. Jrzusov narod, sveti narod, katerega je Jehova rešil iz egiptovske sužnosti, narod, katerega je Pastir pustil samega v puščavi, da se povzpne v razgovor z. Večnim, je prisilil Aronn, da mu je napravil zlato tele, katero bi čustil. Osel je bil v Grčiji posvečen Arcsu, Dio-nizu, Apolonu Hipoborojcu. Balaamova oslica je modrejšo od modrijanov rešila s svojimi besedami preroka. Ohos, perzijski kralj, je postavil v Ftojevo svetišče osla in ga ukazal častiti. Nekaj let pred Kristusovim rojstvom je njegov bodoči vladar Oktavijan na predvečer pred bitko pri Akciju na poti k svojemu brodovju srečal oslarjo z oslom. Žival se je nazivala Nikon, zmagovalec, in po bitki jo dal cesar postaviti bakren kip osla v svetišču v spomin no zmago. Kralji in narodi so se do tedaj poklanjoli govedom in oslom. Kralji sveta in narodi so ljubili materijo. Toda Jezus ni bil rojen, do kraljuje na zemlji in ljubi materijo. Z njim se konča češčenje živali, Aronova slabost, Av-gustovo praznoverje. Jeruzalemsko živali ga bodo umorile, a betlehemske ga grejejo s svojim dihom. Ko pojde Jezus zadnjo veliko noč v mesto Smrti, bo jezdil na oslioi. Toda on jo večni prerok kakor Baloam. prišel jo odrešit vse ljudi, ne samo Jude in 110 bo krenil s svoje poti, čeprav bi vsi jeruzalemski mezgi rigali proti njemu. tik pod srcem. Z eno roko si jo izpulil puščico iz prsi, z drugo se je hrabro branil, dokler ni na moji postelji ves v krvi čakal skorajšnje smrti. Sobrat ga je providel na smrt, prijatelji pa so medtem udušili ujior. Kakor blisk so jo po Braziliji raznesla vest o Serafinovi smrti. V tem pa je državna oblast iz Theophilo-Ottoni preskrbela za zdravnika in pater Serafin je kmalu okreval. Ob 40 letnici ustanovitve in smrt In nadaljeval je svojo misijonsko delo še ce-lih dvajset let nepretrgoma. Iz divjine je po dolu in načrtih p. Serafina zraslo lopo moderno mesto z žensko in moško srednjo šolo, z obrtno šolo in novimi uradi. P. Serafin Madon je 13. aprila lota 1913 praznoval kot ustanovitelj štiridesetletni™ mosta. Bile so oh tej priliki velike slavnosti, katerih so so udeležili civilni in cerkveni predstavniki Brazilije. Pater Serafin je blagoslovil ob tej priliki temeljni kamen nove, tretje cerkve, posvečeno presvetemu Srcu Jezusovemu. Spomina vreden jo predvsem govor uradnega predstavnika Brazilije državnega poslanca Epaminonda Ottoni v proslavo našoga misijonarja. Izšel jo uradni predlog, naj bi so novo mesto na čast svojemu ustanovitelju imenovalo Seraphinopolis. Da 110 bi žalili ka- Nadnljcvanje na 4. strani spodaj. 2)ho£m&, m>soce I joče in in žens . L- n i' nr i*. Koledar Nedelja, 30, novembra: Izseljcnška nedelja; Andrej, apostol; Mavra, devica in mučenica. Ponedeljek, 1. decembra: Eligij, škol; Natalija, sveta žena. Torek, 2. deccmbra: Bibijana, devica in mučenica; Pavlina, mučenica; Evazij, škof; Blanka, kraljica. Naznanilo Vljudno obveščamo javnost, da sva z današ-nj;m dnem prevzela mesto poslovodje gostilne ..FIGOVEC" Zagotavljava, da se bova potrudila kolikor mogoče za čiin boljšo postrežbo, ter bova skušala postreči r. najbolj« m vinom, vedno svežim pivom, kakor tud1 s vsakovrstnimi jedili. Cenjenemu občinstvu, znancem in prijateljem se priporočava za naklonjenost ANDOUŠEK ANTON in ANA Novi grobovi + Poštni inšpektor Anion Dictz. Včeraj, 20. novembra zjutraj ob sedmih je Pred škofijo št. 6 v Ljubljani izdihnil svojo dušo du-lač naokrog znani poštni inšpektor Anton Dictz. Pokojnik, doma s Krasa nu Notranjskem, je že izza svojih dijaških let v Alojzijevišču usmeril in ohranil svojo življenjsko pot v krščanskem duhu. Tako je bila tudi še v poznih letih njegova največja tolažba vsakdanja sv. maša, da je izpolnil verno željo svoje matere, ki mu je večkrat prigovarjala: »Ka-darle moreš, pojdi k sv. maši.« Dobro vrsto let je rajnik opravljal odgovorno in težko služIlo poštnega nadzornika, pogostokrat v krajih in razmerah, ki niso bile kaj ugodne za njegovo zdravje. Vendar si je z iznajdljivo pozornostjo pomagal iz vseh stisk svoje bolezni, dokler mu ni kap vzela govora in hrane izpred ust. Pokojnik je bil očetovsko zavzet za blagor svoje družine s pokojno svojo dobro ženo Pavlo, za katero je šel po treh letih, ob isti uri, in kakor ona le|>o pripravljen v večnost. številni prijatelji in znanci, ki so se radi veselili njegove živahne vedrosti, so bodo sedaj gotovo tudi v molitvi spomnili njegove duše, za katere mir in pokoj se ni le enkrat in le enemu priporočal. Naj torej sedaj, ko je odmrl svetu, živi v Bogu, ki ga je verno spoznaval pred ljudmi. Njegovim žalujočim ostalim pa izrekamo iskreno sožalje. + Franc Kiauta, posestnik, trgovec, in gostilničar v Planini pri Rakeku, je izdihnil svojo dušo v Ljubljani ter leži na Žalah v kapelici sv. Andreja. /odkoder bo pokopan v nedeljo ob štirih popoldne. — Naj mu sveti večna luč! Njegovim svojcem izrekamo svoje sožalje. + Boris Kovif. Na Zaloški cesti 43 v Mostah je umrl 20 let stari krojaški pomočnik, sin uglednega krojaškega mojstra moščanskega. Pogreb bo v nedeljo ol> treh po|H>ldne izpred liiše žalosti v Mostah 1; Sv. Križu. — Nuj počiva v miru! Njegovim staršem in vsej Kovičevi družini bodi ob tej hudi izgubi izrečeno naše sožalje! -f Andrej Lepuša. Umrl je po kratkem bole-hanju g. Andrej Lepuša, policijski nadzornik v pok., v starosti 75 let, oče operne pevke gospe Štefko Toličeve. Pogreb bo v ponedeljek, 1. decembra ob 15 popoldne z Žal. iz kapelice sv. Janeza. Žalujočim svojcem izrekamo globoko sožalje. Večni pokoj n jegovi duši I Zahvala. Ob priliki, ko zapu čain vsled bolezni mesio poslovodje gostilne ..FIGOVEC" si dovoljujem javno se zahvaliti vsem gostom, prija-telieui in znancem za dobroLcten poset naše go stilne Javno se tudi zahvaljujem mojim šefom, lastnikom tvrdke I. Knez, posebno g. ing. Tomo in g. Zdenku Knezu za zelo kulantno postopanje v vseh medsebojnih poslovnih razmerah, kakor tudi vsemu svojemu osfbju, ki mi je vse zvesto in pridno stalo ob strani. Z zagotovilom, da mi bo lepa harmonična vez med menoj, gospodi šefi, gosli in pa osebjem ostala v prijetnem spominu, beiežun z odličnim spoštovanjem HOČEVAR FRANC bivši poslovodja gost. „PigovecB miti na Tvoji poslednji poli. Marsikateri Šentpe-tran bi bil to rad storil, a Šlezija je daleč... Ohranili pa bomo svetal in blag spomin na našo vzgojiteljico iz mladih dni. V Bogu počivaj! Tvoj hvaležni učenec. Slovenski impresionistični mojstri razstavljajo Mojstri slovenskega impresionizma, ki so dosegli vse priznanje doma kakor v svetu, so se zbrali ter razstavljajo sedaj skupno v Galeriji Obersnel. So to Jakopič, Jama, Slemen in Vesel, dva med njima člana slov. Akad. znanosti in umetnosti. Razstava pomeni gotovo praznik v slovenski likovni umetnosti ter smo prepričani, da nc bo ljubitelja slovenske umetnosti, ki bi ne hotel gledati zbranih mojstrov in njihovih najnovejših del. Razstava bo trajala od 30. t. m. ter vključno do konca božičnih dni, to je do 26. deccmbra. — Vabljeni vsi! * — Obljube Srca Jezusovega, spisal Rudolf Pate D. J. Ali že imaš to zlato knjigo? Zdaj vsi z zaupanje upiramo svoj pogled v Gospodovo Srce. Ta knjiga nam pn opisuje bogati blagoslov, ki ga Gospod obljublja častilcem svojega Srca. Zlasti obširno opisuje veliko obljubo, ki pojasnjuje pobožnost dev-tih prvih petkov. Knjiga obsega 80 struni. Stane 4 lire, po pošti 5 lir. Zelo okusno v platno vezana in tiskano na boljšem papirju stane le 8 lir. Naroča se pri upravi Glasnika Srca Jezusovega, Ljubljano, Zrinjskegn 9. Dobi se tudi po knjigarnah. 1. decembra bomo začeli prodajati naše Knjižne kolekcije za Miklavža in božič Cene teh kolekcij, ki jih je n»opoldne nasto|)ila svojo zadnjo pot — tja na božjo njivo pri Sv. Križu v Ljubljani. Petintrideset let s'i bistrila um mladini v prijaznem Sv. Petru pod Sv. gorami. Tam si pustila svoja mlada leta, tam vse svoje moči. Tam je bilo Tvoje prvo in zadnje službeno mesto. Oh — kako si ljubila one, ki si jih vzgajala. Vsako poletje si za nekaj mesecev pohitela nazaj mednje, tja pod vznožje lepih — nepozabnih Svetih gor. Letos pa Te ni bilo.. Sedaj počivaš v bližini svojega nekdanjega šefa — blagega šentpeterskega nadučitelja g. E. Morica. In ko bomo v bodoče njegovi hvaležni učenci romali na njegov grob, bomo obiskali vsakokrat tudi Tebe, ki Te nismo mogli pospre- pucinove ponižnosti, so izvršitev predloga prenesli na jiozncjši čas. Pater Serafin Madon je zalisnil svoje trudne oči prod Božičem leta 1018 v 80. letu svojega življenja in počiva v meslu, katerega je duhovno in materialno sezidal v pragozdu Brazilije. Njegovo slavo so oznanjali brazilski časniki še za njegovega življenja. Posebno točne podatke ima o njem list »Estrella Polarc, ki izhaja v Diaman-tini v letnikih 1908 in 1917 ter ob smrti. O njem je obširno pisala italijanska revija »11 Massaia« leta 1935, sOsservatore Romano« 30. 7. 1938 in še prav posebno je njemu posvečena knjiga, ki je do danes v Italiji doživela pet izdaj in je vredna prestave: >!'. Cultrera S.: Fra i selvaggic, V. ediz. Ist. Miss. Estere, Parma 1938. Nam samim pa ga je odkril mons. Tvan Kron, goriški stolni kanonik v svoji letošnji publikaciji: »Missionari nostri i. Cenili biogralici illuslrati. Go-rizia 1041. — S, S, — Ponatisnili smo knjižico Velika ohlju-. lin. Jutri I. decembra izdejo »Mladinski domovi«; 8. decembra preteče namreč sto lel, ko je začel sv. Janez Bosko s svojim delom za mladino. — Naročajte »Knjižice«. Cena le: 50 c. Pripravljalni odbor za pobožnost devetih prvih petkov mora biti v vsaki fari! — Deset mesecev naj goreče dela za vzvišene ideale! — Železniški vlaki v Zalog. Pričenši s 1. decembrom t. 1. vozita dnevno redno na progi Ljubljana—Zalog potniška vlaka štev. 630 in 613 s sledečimi odhodnimi in prihodnimi podatki: vlak št. 630 odhod iz Ljubljane ob 14.20, prihod v Zalog ob 14.35. Vlak št. 613 odhod iz Zaloga ob 14.41, prihod v Ljubljano ob 14.53. — Visoko stanje barometra. V petek je bilo nebo jasno in zvezdnato. V soboto zjutraj pa se je zoblačilo. Pritisnil pa je nekoliko močnejši mraz. Najnižja jutranja temperatura je bila kar —4.4° C. V petek pa najvišja dnevna temperatura + 4.6° C, Torej razlika za 9 stopinj. Barometer pa je v soboto dosegel tako visoko stanje, ki ga meteorološki zapiski niso zaznamovali v zadnjih 12 letih. Bilo je v soboto barometrsko stanje 778.7 mm, ko je bilo prejšnji dan 773.6 mm. Temperatura pada, zračni pritisk narašča. Znamenja, da se najbrž vreme kmalu preobrne. Hujši mraz je nastopil v novembru že v soboto 15. t. m., ko je j bilo kar —5.6° C mraza. Ni-li zanimivo, da nam : prinašajo sobote take vremenske spremembe? Zadostimo z molitvijo presv. Srcu Jezusovemu za naše grehe v po-božnostih devetih prvih petkov! Zganimo se! Očistimo se! — Važno opozorilo z ozirom na preselitev Nemcev. Okrajni namestitveni urad v Kočevju je prejel od okrajnega glavarstva nalog, da prične takoj z zbiranjem poljedelskih delavcev in kmečkih posestnikov, ki so pripravljeni prevzeti oskrbovanje onih posestev, ki so jih zapustili in jih bodo šc zapustili v kratkem kočevski Nemci. — Podrobni pogoji o prevzemu še niso znani. Interesenti bodo sprejeti v službo kot poljedelski delavci,'pozneje pa bodo posestva lahko prevzeli v najem. — Za posestva in hiše v kočevskem okraju, ki so jih zapustili kočevski Nemci, je veliko zanimanje. V Kočevje in v kraje, kjer so živeli Koče-varji, že prihajajo ogledniki, ki delajo načrte. — Posestva ima v zakupu neka italijanska družba iz Milana, ki bo imela baje podružnico v Ljubljani. ZIMA MEHANIČNA PREDILNICA Uvoz anroftatov M. 1AGER, Sv. Petra cesta 17 • rutine — V. Vodoplvec: Missn in bon. s. Cnthari- nae brevis et facilis ad ijunttuor voces inae-tjuales auetore — Ljubljana t')4l-XX. Izdal in na opalograf razmnožil Roman Pahor, Ljubljana — (Pribinova 6). Prijetna, pa navzlic veliki preprostosti in vsestranski zmogljivosti kar živahna maša. In res lahka, zelo lahka tako. da če peti začneš, kar nehati ne moreš. Olajšuje jo. hkrati |)a oživlja mnogo enoglasnih mest; prav tako tudi velikokrat nieujd- posnemajoče se menjevanje moškega skega dvoglasja, ki pogosto učinkuje kar prisrčno, s tisto tako priKupnt), kar otroško j>rvobitnostjo, ki jc vedno znak resničnega daru, tako da se navzlic vsej zunanji skromnosti zdujpazdaj zablisne utrinek ki iičim z bežno, toliko da ne rečem — bliskovito ožaritvijo pove: to je mogla oblikovati le roka od Boga nadarjenega umetnika. Kc. — Za Miklovža! Prinese otroku ali prijatelju smeha! Kupi knjigi »Pod drobnogledom« in »Zbiralna leču«! Ljubljana 1 Škofove adventne pridige v stolnici. Vse ad- ventne nedelje bo imel ob pol 10 v stolnici pridigo prevzvišeni gospod škof dr. Gregorij Rozman. Vernike vljudno vabimo, da se adventnih govorov svojega nadpaslirja v obilnem šteilu udele-žujejo. 1 Ovire pri razdeljevanju živilskih nakaznic so se takoj pokazale, ker mestni raznašalci niso dobili ljudi doma, čeprav je bila vsa naša javnost na to posebej opozorjena. Vse ljubljansko prebivalstvo naj zato tudi ve, da zavlačevanja ni kriv mestni preskrbovalni urad, ki je k temu delu pritegnil toliko osebja, da menda še pri nobenem drugem opravku ni sodelovalo toliko uslužbencev. Če torej kdo še ni dobil živilske nakaznice, naj se zahvali tistim nediscipliniranim ljudem, ki ne upoštevajo navodil, izdanih v splošnem interesu. Drugi pa dostavljanje zavlačujejo tudi s tem. ker nimajo pripravljenih glav živilskih nakaznic za november. Šele tedaj, ko pride mestni uslužbenec, jih iščejo po vseh kotih z najrazličnejšimi izgovori in dolgoveznim pripovedovanjem, da bi med tem časom uslužbenec lahko izročil karte več drugim strankam. Naposled pa ni pripravljenega niti denarja, češ da niso vedeli, da je treba za vsako živilsko nakaznico odšteti 30 stotink. Prosimo torej prebivalstvo, ki čita liste, naj opozarja na navodila tudi svoje sosede, da ne bo več zavlačevanj pri dostavljanju. Samo zato se je torej dostavljanje zavleklo ter samo zato bodo nekateri dobili živilske nakaznice za december šele v nedeljo, ponedeljek ali torek, 30. novembra, 1. in 2. decembra t. 1. Kdor torej živilskih nakaznic še ni dobil, naj se ne razburja, ker jih bo dobil vsaj v torek. Če se pa ljudje še vedno ne bodo ravnali po -navodilih, se bo dostavljanje še zavleklo po krivdi nediscipliniranih strank. Reklamacij glede živilskih kart pa mestni preskrbovalni urad na noben način ne bo sprejemal pred sredo, 3. decembra, na kar občinstvo še posebno opozarjamo. 1 K seji mestnega sveta ljubljanskega. V poročilu o seji ljubljanskega mestnega sveta smo poročali, da je za upravo mestne imovine stavil predlog inšpektor VVester. V resnici pa je za upravo mestne imovine poročal občinski svelnik g. Viktor A n d r e j k a. 1 Huda avtomobilska nesreča na Rudniku. V petek popoldne ob pol petih se je zgodila na Rudniku huda avtomobilska nesreča, katere žrtev je jx)stal brezposelni mizarski pomočnik Rudolf Drobnič. Drobnič je že skoraj v mraku vozil s kolesom iz mesta proti domu št. 121. Ko je prišel do hiše. je z desne strani zavil čez cesto proti hiši na levo. Pri tem ni pazil, da vozi za njim osebni avto s precejšnjo brzino. V trenutku se je znašel avtomobil za njim in voznik ni več mogel preprečiti nesreče. Avto je odbil kolesarja, nato pa se sam 7. vso silo zaletel v obcestni kamen, ker jc voznik še v zadnjem trenutku skušal preprečiti nesrečo. Avto se je temeljito razbil, Drobnič pa je nezavesten obležal na cesti. Reševalci so hudo pobitega Drobniča odpeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima tudi nevaren pretres možganov. 1 Pred velikim kazenskim senatom. Veliki kazenski senat ali po terminologiji kazenskega zakonika, senat petorice, le redkokdaj zaseda. V petek se je sestal h kratki razpravi, katere predmet je bil zločin poskušenega ropa. Bilo je 21. oktobra, ko je izvabil mladi brivski pomočnik Milan nekega natakarja, da naj gre žnjim na Stari trg, kjer stanuje v neki hiši interesent za njegovo serijo raznih pošt. znamk, ki so predstavljale precejšnjo filatelistično vrednost. Šla sta tja. Ko sta prišla v hiši nekoliko višje, je Milan udaril natakareja Antona s tako silo po glavi, da se je zgrudil. Pograbil pa je Milan hitro njegov blok znamk in zbežal. Napadeni je klical na pomoč. Ljudje so prihiteli in posrečilo se jim je napadalca prijeti. Državno tožilstvo je sedaj Milana obtožilo zločina poskušenega ropa in hkratu tudi zločina vlomne tatvine, ker je že avgusta lani vlomil v stanovanje nekega gospoda in mu odnesel do 600 takratnih dinarjev gotovine. Vse je Milan kratko priznal. Obtožnica je bila zelo kratka in tudi razprava je bila pred velikim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Ivan Kralj, kratka. Mladi Milan je bil zaradi obeh zločinov obsojen na dve leti in tri mesece robije. 1 Danes popoldne ob 5. ponovi Rokodelski oder vsebinsko bogato Jalnovo štiridejanko »Dom«. Zaplet je tragičen — prevelika ljubezen matere do svojih olrok zagreši skoraj pogubo velikega grunta — pa se konec sprosti in vse razdorne sile zajezi, da potegnejo vsi grunt — Trato zopet iz blata na trdo cesto. Pridite in prijetno Vam bo ob uprizoritvi. Rokodelski oder, Pelrarkova 12, I. nadstr. Predprodaja vstopnic od 10.-12. in 1 uro pred predstavo. 1 Spored violinskega koncerta, ki ga bo izvajal v torek, dne 2. decembra violinist Karlo Rupel s sodelovanjem pianistke Zore Zarnikove: Prvi del: Tartini: Sonata (II trillo del diavolo). Dalje Bach: Fuga in Debussy: Sonata. V drugem delu pa: Dvorak: Slovanski ples v e-molu, Adamič: Andan-tino, Paganini: Capriccio XIII, XX, Paganini: So-natina in Bazzini: Vrvež škratov. Koncert bo v veliki Union6ki dvorani in so vstopnice v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. 1 V trnovski prosvetni dom v Karunovi ul. 14, pride v petek dne 5. decembra t. 1. sv. Miklavž in bo obdaril ob pol 5. pop. najmlajše in mladino ,do 14 leta starosti, ob pol 7. zvečer pa drugo mladino in odrasle. Naročila in darila se sprejemajo v petek dne 5. dcc. v društvenem domu od 8. zjutraj dalje. 1 »Vera in nevera« je naslov nove slovenske drame, ki jo je napisal Anton Leskovec in katere krstno predslavo v priredbi Ljudskega odra bomo videli danes v frančiškanski dvorani. Osnova tega dela je široki razplet boja za čistost vere, ki prikrito odseva skozi vse življenje in v končni izbi-stritvi prinaša uteho zbeganim človeškim srcem. OjKizarjamo na začetek predstave, ki bo ob 3. jx>-poklne. Predprodaja vslopnic v nedeljo dopoldne od 10.—12 v pasaži. Cisti dobiček prireditve je namenjen socialni akciji Rdečega križa. 1 šišknrji! Danes ob 5 po|xildnc prid:te v samostansko dvorano. Dramatsk; krožek ti|>ri-zori v L. Dcžmanovi režiji »Desetega brata« ljudsko igro v 5 dejanjih. Rezervirajte si vstopnice žo dopoldne. Predstava jc namenjena le odraslim. Vljudno vabljenil Naš novi podlistek Sienkievviczevega romana »Quo vadiš?« ali Spiel-maunovih »Zadnjih dni Jeruzalema« ali Haggardove »Rože sveta« ne morete pozabiti in bi radi spet brali kaj podobnega? Nai novi podlistek vam je pripravil tako branje. Francesco Perri, ki je spisal »Koba-riiko rapsodijo«, »Lepo pravljico«, »Aspromontske povesti« in »Izseljence«, je podal tudi fresko gran-dioznih proporci) iz najpomembnejše dobe antičnega sveta ob propadu poganskega življenja in prihodu Odrešenikovem: Neznani učenec Avtor je skrbno preštudiral vire ln nato začel risati najprej veliki in pokvarjeni Rim Tiberijev in potem Sveto deželo, po kateri hodi Kristus. Glavni junak romana je tisti mladenič ki je šel v vrt Getsemani za njim, ograjen samo z rjuho, pa so ga zagrabili. Vzgojen v Rimu v visoki plemiški družini Valerijcev, h kateri je spadal, je bil po nekem intimnem dogodku pregnan v Palestino, kjer se je bil rodil neki orientalki in je po tragični rešitvi svoje ljubavne in rodbinske drame spoznal Odrešenika in v njem tistega, ki so ga narodi pričakovali ter mu sledili do križanja na Golgoti. Pisatelj riže in podaja snov v živih barvah, ki realistično kažejo razmere nravno propadlega poganskega sveta in svetlo zarjo novega krščanskega življenja. Ob teh nasprotjih se zavemo, kako je krščanstvo rešilo človeštvo pogube in ga dvignilo k edino zveličavnim vzorom, v katerih je rešitev tudi današnjega, novopoganskega človeka. I Frančiškanska prosveta M. 0. bo ob božičnih praznikih uprizorila prekrasno Grcgorinovo božično dramo »Kralj z neba«. Cenjeno občinstvo že sedaj na to opozarjamo. 1 Ruplov koncert v torek, 2. decembra, v Unionski dvorani. Naš violinski virtuoz K. Rupel bo izvajal na torkovem koncertu v Unionu Tar-tinijevo sonato v g-molu, Dobussyjevo sonato, Adamičev Andantino, Paganinijeve Kaprice in Sonatino ter Bazzinijev Ples škratov. Izbrani spored ter velika virtuoznost izvajalca sta porok za izreden glasbeni užitek. 1 Miklavžev nastop za mladino v meščanski šoli na Viču priredi v petek popoldne ob 17. uri Športni klub »Vičc. I Miklavž si bo letos oskrbel razne mladinske knjige, slikalnicc in šolske potrebščine v Mladinski založbi, Stari trg 50. 1 Tečaj italijanščine za začetnike se prične 1. decembra. Prijave pri slugi g. Miklavčicu — učiteljišče (desni vhod). I Združenje gostinskih podjetij v Ljubljani prosi člane, da naj najkasneje do torka naroče potrebno količino zdravih zimskih jabolk v pisarni združenja. Cena 3.50 lire za kg. 1 Namesto venca na grob našega priljubljenega dedka. gosfKKla Karla Lušickega darujejo Andrej, Metka in Janez Lušic.ky 300 lir za borovniške reveže v počastitev njegovega spomina. 1 Malčki, prosite svoje ljube mamice in dohro očke, da vas spremijo v petek ob 4 v belo unionsko dvorano k Miklavževi obdaritvi. Naio-čila sprejema Krščansko žensko društvo v petek od 11 do 14 v beli dvorani. 1 Miklavžev teden se bliža. Kar na tihem se je približal Miklavžev teden. Druga leta so ob tem času izložbe že v mnogo večjem številu opozarjale na ta mladinski praznik, letos pa so se izložbe komaj sedaj začele preurejati za Miklavžev teden. Prve so bile seveda trgovine s slaščicami, ki so 0|X>zarjale na Miklavža. Upamo, da bodo podobno, kakor prejšnja leta, tudi letos vsi trgovci, ki kaj dajo na svoje izložbe, pazili, da ne bodo izložbe samo v znamenju parkljev, ampak v resnici v znamenju zaščitnika mladine — sv. Miklavža. Gledališče Drama. — Nedelja, 30. nov., ob 10.30: »Sne-guljčiea«. Mladinska predstava. Zelo znižane cene. — Ob 17,30: »Boter Andraž«. Izven. Znižane cene. — Torek, 2. dec.: »Nocoj bomo improvizirali«. Red Torek. Začetek ob 17.30. — Sreda, 3. dec.; »O, ta mladina«. Red Sreda. Začetek ob 17.30. Opera. — Nedelja, 30. nov., ob 15: »Faust«. Izven. — Torek. 2. dec.: Zaprto. — Sreda, 3. decembra, ob 10: »Rigoletto«. Izven. Dijaška pred-svata. Lekarne Nočno službo imajo lekarne; v nedeljo: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva 20; mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78; v ponedeljek: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska 10; mr. Bohinc ded., Cesta 29. oktobra 31. Poizvedovanja Revna dijakinja je izgubila svetlo usnjeno rokavico v okolici Japljevega doma. Najditelja lepo prosi, da jo izroči dijaški kuhinji v Japije-vem domu. Na ljubljanskem pokopališču se je v tekočem letu pojavilo več tatvin marmornatih plošč, svetilk, vaz itd. Ce je bilo komu kaj vzeto, naj javi takoj Franju Kunovarju, kamnoseku, Sv. Križ, tel. 49-09. Iz Višnje gore Dane? ob 4 popoldne uprizori v »Prosvetnem domu« Narodno gledališče iz Ljubljane razigranosti, smeha in joka jx)lno šurekovo komedijo z godbo in petjem »Pesem s ceste«. Igrajo: Mira Danilova, Kraljeva, Koijič. Košuta. Nakrst, Rasberger in Ve-nišnik. Režira. Peter Malec. Ojoozarjatno in priporočamo obi6k tega gostovanja. Iz Ribnice Na sodraški šoli je pričel poučevati italijanščino italijanski učitelj. Miklavževanje bo v petek ob 3 in ob 6 pop. v Ribnici. Gostovali bodo člani Narodnega gledališča iz Ljubljane. w Občinski namestitveni oddelek v Ribnici ima vedno mnogo dela. Do sedaj se mu je priglasilo 110 brezposelnih, od katerih jih je dobilo delo 73. Nezaposlenih je prijavljenih 38. Največ delavcev je sprejel rudnik v Kočevju, občinski kočevski kamnolom in nadzornik proge, Delavci naj se torej obračajo vedno na namestitveni urad, ki ima točno evidenco o možnosti zaposlitve. Volitve gospodarskega odbora trga Ribnice bodo v torek ob 5 popoldne v posvetovalnici občinskega urada. Bliža se dan sv. Miklavža Žolč se mi je razlil 2ol5 je v vrečici pod jetri in se sme le ritmično prazniti, le takrat, ko pride spet kak obrok mastne jedi v tanko črevo in jo bo treba pomagati prebaviti. Marsikateremu našemu znane, mu zemljanu pa se zolč razlije. To so ljudje hude sorte, ki so večno neprijazni in ki nergajo že zaradi muhe na steni in se razjezijo za prazen nič. Ti reveži imajo zmeraj grenkobo žolča v krvi in prav za prav bi se nam morali smiliti. Pa so tudi resnično v ozki zvezi kanal iz želodca v črevo, žleze za prebavo, kamor spadajo tudi jetra s svojo sprejemno napravo za žolč (žolčni mehur) in pa razburljivi dogodki vsakdanjega življenja. Znano je, da ti nobena jed ne diši, če se nenadoma prestrašiš, tn da te sili na vodo in na blato in te nekaj kot cmok tišči v želodcu in bi najrajši izbljuval ves žolč — kar časih tudi res stoiiš. Seveda je tisto, kar je duševnega, pri postanku bolezni tudi važen del, vendar so tu še drugi vzroki bolezni. Jako vešč mora biti zdravnik, da dožene motnjo, ki nadleguje njegovega pacienta. Jetra in žolč urejujeta prebavo in ker morata v zdravih dneh opravljati velikansko delo, je njuna obolelost tem usodnejša, ker zavisijo drugi opravki telesa od njiju. Zdravnik 6e utegne s posebnimi pripravami prepričati o stanju jeter in o delovanju žolčnega mehurja. Pri tem tudi lahko dožene, da so se napravili žolčni kamni, ki jih odpravimo z zdravljenjem z oljem ali na kak drug način, da niso več ovira žolču na njegovi poti v tanko črevo. Vprašanje je le, ali je moči preprečiti bolezni jeter in žolča, ko tako hudo nagajata, če nista zdrava? Prav lahko. Čezmerno sedenje, od-višna beljakovina in maščoba, kronično zaprtje in enolična, neprimerna hrana — to so povzročitelji vnetja žolča in tvoritev iolčnih kamnov. Koliko bolnišnic in sanatorijev je napolnjenih tudi v mirnih časih vprav z bolniki, ki imajo 6labo prebavo. Spet in spet pozabimo, da je kisik lz zraka tako rekoč poglavitna brana našega telesa. Urez tega kisika ne morejo hraniva v našem telesu zgorevati in torej tudi ne more biti pravilne prebave. Ce človek dela zmeraj na svežem zraku, ali če opravlja težka telesna dela, je gorenje pospešeno, kar se pravi, da telo potrebuje več kalorij. Zatorej porabi poljski delavec več masti, ki daje med živili največ moči, kot pa človek, ki ves dan pre-čepi v pisarni. Posledica ždenja v sobi in nezadostnega gibanja na zraku je zaprtje. Po najnovejših skušnjah nastane, na primer, zlatenica iz strupenih snovi in zastrupljenja v črevesju. Skrb za črevesje ni nikoli prevelika. Ta skrb mora biti tako nekaj samoumevnega kakor je snaženje zob. Pri tem pomagajo razni odvajalni čaji, ali pa če na tešče pijemo jjo pol kozarca mlačne vode, ki je v njej žlička sladkorja ali pa kako odvajalno slatino. Imamo jedila, ki zolč privabljajo nase, in takšna, ki proizvajajo malo žolča, kar je bilo znano že v U. stol., ko so zapisali: »Kakor nastane iz dobrega vina hud in kisel jesih, tako se tudi žolč poveča po dobrih jedilih in se zmanjša po slabih.« Pametna gospodinja bo zatorej kuhala zmeraj raznovrstna jedila in bo kdaj pa kdaj pripravila tudi kako presno jed, kot presno zelenjavo, solato ali sadje, kar vse vabi žolč na delo za prebavo. Bojmo se razburjenja, ki je največkrat nepotrebno in ki zares slabo vpliva na žolč. Komur grozijo žolčne bolezni, naj večkrat pije sok iz črne redkve, ki pomaga, da se žolčni mehur ne vname in da žolč ne zastane. Ce dobiš hud žolčni napad, se ne razburi, ampak daj na boleče mesto vročo vrečico sena, ki ga prej zavreš in pustiš 10 minut v vreli vodi. Potem bolečine ponehajo, tako da lahko mirno počakaš zdravnika. Poznamo pa tudi poseben »žolčni čaj«, ki sestoji iz enakih delov rmana, mačehe in mete. Ta čaj pij po skodelico zjutraj in zvečer. Doma storjena darila za »Miklavža« in božič Čez nekaj dni bo sv. Miklavž, dan otrok, čez tri tedne pa bo božič. Zato začnimo delati že zdaj za vse tiste, ki so nam zares pri srcu, majhna darila. Kdor je količkaj darovit za slikanje, utegne preproste pladnje in lesene krožnike lepo poslikati, dalje pepelnike ali obtežilnike za pisma. Uporabiš barve za na porcelan. Tudi senčniki, če so živo pobarvani, so zmeraj do- itd. Kak ličen telovnik utegne tudi biti sestavljen iz različnih ostankov. Zraven spada kar koj tudi kapuca. Vsakdo zmeraj rad sprejme rokavice, če so lejK) narejene in toplo jjodlo-žene. Dalje moreš narediti majhno, pražnjo torbico iz svile, ki je zgoraj nabrana in okrašena. Naš »on« utegne dobiti majhno tobač-nico, kamor so naslikane ali nalepljene pisemske znamke: (morda teh dni)I Dvobarvno pa- brodošla darila. Kos perila, ki ga narediš iz ponošene, dolge spalne srajce in ga okrasiš z vezenino ali s čipkami, bo kaki ženski osebi zmeraj všeč. Sodobno darilo so tople gamaše iz starega sukna ali iz klobučevine. Prav tako tople copate z debelimi klobučevinastimi ali slamnatimi j>odplati. Praktično torbico z dvema predaloma morejo izurjene roke same nareoiti iz klobučevine ali volnenega blaga. Iz pisanega ostanka kretona narediš pripravo za shranjevanje nogavic. V posameznih- predalčkih so naše dragocene nogavice izvrstno spravljene. Naredimo jo iz močnega blaga in okrasimo z različnimi vezeninami, luknjicami J f K. hovko z lepim monogramom bo marsikaka znanka z veseljem sprejela. Jako lična sodobna darila so majhni prtiči iz povoščenega platna, ki so z njimi namizni prti tako lepo zavarovani spričo madežev. Izreži jih iz pisanega ali vzorčastega platna v obliki četvero-kotnika ali trikotnika. Hišni gospodar se bo razveselil mošnjička za ključe ali lepe škatle za karte. Lepo darilo za našo sorodnico ali prijateljico je irhovinasta priprava za šivalne potrebščine. Tudi ovoj za knjige ali mapa za pisemski papir je primerno in lepo darilo. Premislimo vse dobro! Tudi »iz nič« se da kaj naredi lil V hlevu za kunce - Priprava za zimo Kolikor le moremo, dajmo zelene krme posušiti, prav tako koruzne storže. Na suho spravimo repo, korenje, kolerabo. Teh sadežev ne smemo imeti ne preveč na gorkem, ne preveč na hladnem. Hlevčke je treba temeljito pregledati in jih popraviti, da ne bo mogel mrzel zrak niti skozi najmanjšo špranjo priti v nje. Zajcev sicer ne smemo pomehkužiti, vendar tudi ne smejo prezeba vati, saj so v svojem svobod- Vse moje pesmi bi morale bili Vem, vse moje pesmi bi morale biti, kot veter, ko poje v samotnih goricah, — besede o zemlji in o zidanicah, — kot pesem, zapeta na vasi — zvečer. Vem, moje pesmi bi morale peti, kot matere v noči pojo ob zibelkah, — kot poje gozd v smrekah in bukvah ter jelkah, — kot poIj.a drhtijo in drevje na noč. Tn še potem bi pa morale biti, — kot s svetlimi zvezdami noč posejana, — kot mlada nevesta od družic obdana, — kot so vsi moji tam daleč domi. Vse moje pesmi bi morale biti kot tihe molitve, — drhteče v ljubezni, — pa so le misel, — ki joka nad brezni, — oh tam pokopana je, — — mojo mladost. (Pučko Marija). nem življenju kunci pozimi tudi lepo na varnem v svojem brlogu. Zdaj, ko 60 večeri daljši, napravimo rogoznice iz slame ali ličkanja, da z njimi zavarujemo hleve pred mrazom. Kunci izgubijo zdaj svojo poletno oblelA. Svojo dlako spremenijo tem hitrejše, čim boljše so krmljeni. V tem času so (prav tako kot kokoši, ko se skubijo) jako občutljivi za prehlad. Zdai ni čas za to, da bj skrbeli za zajčji zarod. Privoščiti moramo zaikam zimski počitek, saj bo potem sfiomladanski zarod tem bolj krepak in zdrav. In tudi skrb za vsakdanji kruh bo potem lažja. Jesenske mladiče moramo čimprej ločiti po spolu, da v hlevih ne bo nemirov. Kadar je vreme zdaj lepo in suho, privoščimo zajcem, da se še malo na prostem izno-rijo, seveda jih je treba pri tem nadzorovati, da nam ne uidejol Nekateri so izvrstni skakači in plezalci, drugi spet so tako prebrisani, da se skušajo čimprej izmuz.Diti v svobodo. Za njih zdravje pa je neobhodno potrebno, da malo ponorijo na svežem zraku. Zdaj se bliža čas — ločitve. Vseh kuncev ne moremo obdržati na reji čez zimo. Zato izberemo le najbolj zdrave in krepke, take, ki najbolj ustrezajo našemu rejskemu smotru: da čim hitreje dorastejo; da imajo čim več meso in pa gosto dlako. Vse drugo pa — v loncc ali pekačo... DARILO Koliko je praznikov, ki razveselijo otroke! Vendar tega veselja niso deležni vsi otroci. Tako je bilo tudi z Milanom; ko mu je bilo tri leta, mu je umrl oče. Njegova skrbna mati je morala služiti, ribati tlu, prati perilo ali hoditi na polje na dnino, da je preživljala sebe in Milana. O kakih darilih seveda ni moglo biti govora. Ko je bil Milan še majhen, je lažje prenašal tako stanje, ker ni še vsega razumel. Prišel je kak praznik, na primer sv. Miklavž, pa je slišal Milan otroke, kako so se hvalili: ta je dobil žogo, oni puško, pa vlakec, pa to in ono. Ko je bil v šoli, je zmeraj težje prenašal revščino. To nesrečo je prav v živo občutil. Miklavževa Sovražnika sla, pa hodita vštric — beli Miklavž in črni možic. Sveti Miklavžek ljubi svoj rod — malčkom prinaša tisoč dobrot. Parkelj pa gleda lakomno — uh! Vse bi pobral rad Črni grduh. Strašno ropoče — br-rom-pom-pom -»Paglavci mali, zdaj vas pa bom!« Toda Miklavžek dece ne d&, koške jim polni in se smehlja. (Griša.) In kadar je slišal, da je dobil kak otrok darilo, bodi za god ali rojstni dan ali božič, mu je bilo tako hudo, da se je razjokal. TežJto je pričakoval dneva, ko bo velik in bo kaj zaslužil in se ne bo treba materi tako ubijati z delom ko zdaj. To trpljenje se mu je poznalo tudi na obrazu. Bil je večidel zamišljen in otožen. Njegova sošolka Zora, ki je bila hči premožnega soseda, je zapazila, koliko Milan pretrpi. In zazdelo sc ji je. da bi bila tudi ona bolj vesela, če bi bil Milan zadovoljen. Zato je nekoč dejala svoji materi: »Mama, ali ne bi mogla denarja iz svojega hranilnika uporabiti za to. da bi kupila kako darilo Milanu, na primer za dan sv. Miklavža, ko je njegov rojstni dan? Milan nikdar od nikogar ne dobi kakega darila in vem, da ga bo silno vesel. Revež je, nama pa bo Bog to povrnil. Napravili mu bova veselje!« »Seveda, zakaj pa ne, hčerka moja?« ji je odvrnila mama. »Do njegovega rojstnega dne je še teden dni, pa si boš že še kaj prihranila in še jaz bom dodala.« »Pa veš, kaj bi mu kupila?« »Kako lepo knjigo. Dober šolar je in vem, da bi ga to najbolj razveselilo. Razen tega, pa se kaka druga reč pokvari, knjiga pa zmeraj ostane Knjiga mu bo najboljši tovariš in j. Le to glej, da mu nič ne poveš, da ki navzlic vsemu. oMane družrnskj praznik. Spomnimo se vseh tistih, ki imajo otroke, pa so še bolj potrebni, kot smo mi. Ne smemo pozabiti, da otroci ne smejo izgubiti svojega veselja hi da vsaj z drobcem pomislimo nHnje tudi izven tepa. kar j? najbolj potrebno! Ljubezen je gonilna sila sveta. Ljubezen, sočutje in prijateljstvo, napravljajo življenje zares človeško. bolj presenečen.« »Ne bom mu, ne!« Zorkin hranilnik je bil kmalu poln. Milanov rojstni dan in hkrati dan sv. Miklavža se je približal. Zorina mama je kupila darilo. Bilo je v soboto — na rojstni dan Milanov. Zora ga je povabila na dom, da bi se kaj igrala. Ko sta se naučila za šolo in se še igrala domino, je Zorina mati prišla v sobo k njima, nesoč zavojček v roki. »Milan,« je dejala, »danes je tvoj rojstni dan in še god svetega Miklavža, jot pridnemu otroku sem ti z Zoranimi prihranki kupila tole lepo darilo, da bi bil tudi ti ta dan vesel. Ravnaj se po nasvetih, ki so v tej knjigi, pa boš srečen človek.« In mu je dala zavoj. Milan se je spoštljivo priklonil in je ves vzdrhtel, da ni mogel reči drugega ko: »Hvala!« Kako ga je iznenadilo! Darilo, ki ga ni bil pričakoval in ki ga še nikoli ni od nikogar prejel! Kar koj je začel listati po knjigi in prebirati posamezne odstavke. 2.ora ga je zadovoljno gledala in je bila srečna, da je pripravila tako veselju svojemu revnemu tovarišu. Minilo je deset let po tem dogodku. Milan je odtlej še bolj vzljubil knjige. Ko je dovršil šolo, je odšel na delo, a najboljše razvedrilo mu je bilo čitanje dobrih knjig. Kolikor si je mogel kot rokodelski pomočnik pri-trgati od plače, je dal vse za knjige. Zdaj je najbolj izobražen mojster v tistem kraju. A tisto svojo prvo knjigo, prvo darilo v življenju, ima spravljeno kot največji zaklad in najljubši spomin. MED Med vsebuje veliko redilnih in zdravilnih snovi, precej sladkorja in tudi nekaj oljnatih snovi in tolšče. V medu se nahaja zdrava priletna mravljinčna kislina. Ta uničuje slabe lastno«ti oetove kisline. Zaradi oljnatih snovi in maščobe, ki jo med vsebuje, napravi ta kis masten, zdrav in zelo prijeten okus. Pridatek vina mu ublaži ostrost kisline in mu napravi zelo prijeten dišeč oku« Za nekatera jedila kakor: fižol v zrnju, stročji fižol, krompirjeva solata, leča v solati nadomestuje ta kis olje. Za druge solate, ki zahtevajo več maščobe, zadostuje zraven še par kapljic olja. Kuhana jedila, to so nekatere juhe in omake in prikuhe, ne potrebujejo mnogo maščobe, če jin okisnm • tem kisom. Jedi okisam proti koncu kuhanja tako. da po pametnem prilitju kisa, le še dobro prevro. Ta kis rabim lahko tudi kot pridatek čaju namesto limone. Žlica kisa nadomesti limono. (Glej navodilo za kis prejšnje nedelje.) Mešanica zelenjave. Deni v kožico dve žlici masti in jo segrej. Nanj vrzi žlico drobno zrezane čebule, jo zarumeni, prideni nare/an poparjen ohrovt, en narezan korenček, dva na Koščke zrezana krompirja, četrt litra zelenega graha in malo karfijole. To prepraži, prideni tri osminke riža, premešaj, zalij z vrelo slano vodo in pusti vrett, da je vse mehko. Stresi na krožnik, potresi z naribanim sirom in daj kot postno jed na mizo. Za mlade risarje Nenadoma je zagledal Mišek vrh nekega drevesa. 1'ošepetal je svojemu konju v uho. Konjiček je razumel, poskočil je in se ovil s svojimi dolgimi nogami okrog debla. Deblo je bilo okleščeno in brez vej. »Kar dol se spusti!« je govoril Mišek Streli. Na ta način bova precej skrajšala pot!« Konj je zdrknil po deblu nizdol z Miškom na hrbtu. Potem se je pognal za Netopirjem in mu bil kmalu tik za petami. Netopir ju je opazil prekasno, kajti v tem hipu je zmanjkalo steze. »Pa te le imam!« je kričal Mišek. Toda tudi Netopir ni bil brez pameti; napel je vse sile, da bi se rešil. »Nisi me še ujel. ne!« je kričal. Zavihtel je zanko na neko staro drevo ki je molelo iz skalne razpoke; skočil je s konja in pričel plezati kvišku. Tudi Mišek je vrgel zanko. »Bomo le videli, kdo bo zmagal!« je bil besen.__ Halo. otroci! Prosile svetega Miklavža, naj vam prinese tudi prelepo knjigo »Pravljice Rožene N č m-covetl ln prosile, da bi jo prinesel še drugim otrokom! Zanimive o slavnih izumiteljih Itobert Koch in krompir Bilo mu je jedva 34 let, ko so ga vrstniki že cenili kot velikega človeka. Toda ni bilo mu slave dovolj. Hotel je odkriti povzročitelja zahrbtne bolezni, jetike. Nekoč se mu je ustavilo oko na krom- fZaAut OCock pirju, navadnem kuhanem krompirju. Bil je prerezan in na površini je opazil Koch nekaj barvastih kapljic. Vzel je mikroskop in kar je sledilo je bilo veliko odkritje. Doslej se mu ni posrečilo odkriti in vzgojiti čistih vrst bacilov, ampak so bili vedno pomešani. Na krompiprju pa je bila vsaka vrsta bacilov ločena in tli je lahko odkri'l in vzgojil tudi čiste bacile jetike, te zahrbtne sovražnice človeštva. X i/col a j Kopernik Kanonik Nikolaj Kopernik se je mudil zelo malo v k-pitlju. Dan in noč jc najraši čepel v zvezdami, molčeč, poduhovljenega obraza in platn-tečih oči. Ljudje so šepetali, da dela na nečem, kar je veliko, prevratno, o čemer si ne upa. govoriti. Nekega dne pa je nastopil in ostro dokazal, da zemlja, ki jo je Bog ustvaril, ni središče sveta, Olikah. JCopjunk ampak da se kakor drugi planeti vrti okoli sonca. Dol go se je moral boriti za to trditev, ki je bila za tisti čas smela. Njegove trditve so temeljile na napol pozabljenih opažanjih starih filozofov, predvsem na grško - egiptovski šoli. S prodorno genialnostjo in 6 preprostimi sredstvi je ta mož izračunal mnogoštevilna pota nebesnih teles in je nazadnje s svojim naukom doživel velik triumf. Mnogi učeni možje so mu pozneje sledili in priznali za pravilen njegov svetovni sestav, ki se po njem imenuje Kopernikov sestav, v nasprotju z dotedaj vladajočim Ptolomejskim sestavom, ki jc učil, da je zemlja središče 6veta. Amundsen, prvi človek na Južnem polu Nezaslišane, brezprimernega junaštva polne so borbe za spoznanje nepoznanih krajev zemlje. Pred 50. leti so bili zemljevidi Atlantika na mnogih mestih beli, pa še danes so mnogi kraji, kamor še človeška noga ni 6topila. Največje stremljenje raziskovalcev je bilo vedno polarno področje. Roald (VjhiLcL cAmiuuLutn. Aimmdsen je tisti človek, katerega življenjsko delo je odkritje Južnega jxila. Štirideset let star je krenil na težavno jx>t, kjer jc tekmoval z nesrečnim Angležem Scottorn. 14. decembra 1911. je ponosen, do smrti utrujen zasadil norveško zastavo na Južni pol. Štirinajst dni za njim je prišel Scott, ki se ni več vrnil. Leta 1928. je Amundsen odletel na Severni pol, pa se s poleta ni več vrnil. TAlienthal — leteči človek Sredi devetdesetih let 60 gledali Bcrlinčani nedaleč od mesta »zanesenjaka' Otona Lilienthlala. ki si je naredil velikega zmaja z dvemi krili, z refiom za knnarjenje in ga prevleke! s tanko tka- OtLo. MbuakaL nino. V tega zmaja je potisnil glavo in prsi, se nanj čvisto privezal, bežal do roba strmega hriba in skušal leteti... Leta 18%. je na podlagi svojih poskusov trdil, da človek lahko leti brez stroja, Velikodušnost Franček, ki jc študiral na univerzi, je zelo jx>-gosto pisal očetu, naj mu pošlje denar Prosil ga je sedaj za to, sedaj za ono. Nekoč je zofiet dobil denar, pa jc že naslednjega dne pisal očetu: »Prosim te, oče, pošlji mi zopet nekaj denarja. Vedno si mi rekel, naj bom velikodušen in dam pismo-noši kaj za napitnino. Včeraj sem bil zelo raztresen in sem mu oslal dolžan napitnino, pa ga ne morem nikjer najti. Cc mi zopet pošlješ denar, bo moral k meni in bom tako lahko izpolnil svojo dolžnost...« pod pritiskom vetra. Prenaredil je svojega zmaja, skočil in že je bil na robu prepada, v zraku, poletel je prvi človek, težji od zraka, ki ga je nosil! Krmilo mu je bilo poslušno Naenkrat pa je močan veter zagrabil letečega človeka, ga dvignil visoko v zrak, nato pa ga treščil na zemljo. Lilienthal si je zlomil vrat. Izumil pa je novi let. Edison iznajde govoreči stroj Iznajdljivost in potrpežljivost sta bili glavni lastnosti, ki sta naredili Tomaža Edisona za »čarovnika«. Njegov mehanik je delal več tednov — to je bilo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja — nek stroj, za katerega nihče ni vedel, kaj pomeni. K stroju ic spadala tudi mala škatljica, ki // ^Oiiamru cA. &d±ityn. 'f. 'rr1 se je na eni strani končala v cev. Edison se je zaprl v svojo delavnico kot puščavnik, pustil je ob strani tisoče drugih jxjsIov Nekega dne potem povabi nekaj sodelavcev ter prosi mehanika, naj navije stroj. Mehanik ga uboga, okrogla plošča se je začela vrteti in naenkrat so vsi prisotni skočitli za korak nazaj in vrgli pogled na »čarovnika« — aparat je začel govoriti in peti. Zaslišali so človeški glas, tenak in tih pa jasen. Spoznali so v njem Edisonov glas. Poslušali so in slišali kratke fie-smice, ki so jih kot otroci že tisočkrat poslušali. To je bi'l prvi — gramofon. Galileo Galilei Galileo Oalilei je bil doma iz italijanskega mesta Pi6a. Pisancem je bilo znano, da mož rad opazuje zvezde, med ljudmi pa se je tudi šušljalo, da širi neke neumne nove ideje. Tako je trdil tudi Qaldu* OuJLLu. to neverjetnost, da V6e stvari iz iste snovi enako hitro padajo na tla. To je bilo vendar neumno, ker je vsakdo vedel, da težji kamen hitreje pada, kakor lažji. Toda Oalilei je rekel, da bo svojo trditev dokazal. Šel je na visok, poševni stolp v Pisi. Na trgu se je zbrala množica radovednega sveta, v prvi vrsti tovariši, ki mu niso hoteli verovati Galilei je pod 6trogim nadzorstvom strokovnjakov vrgel s stolj>a istočasno več kamnov razne teže in vsi so istočasno padli na tla. Dokaz je bil popoln. | To pa njegovih nasprotnikov ni oviralo. L. 1653., so zahtevali od njega, naj prekliče svojo trditev, I da se zemlja vrti okoli sonca. Pokopan je v cerkvi ' Santa Croce v Florenci. Slon pleše po kitu Po kitovem hrbtu bi lahko plesala cela čreda Ionov. Na 6liki vidimo pravilno velikostno razmerje obeh živafli. Kakor majhna igračka se nam zdi slon na kitovem hrbtu. Slon jc dolg štiri in pol metra, kit pa je že pri rojstvu večji. Po sedmih mesecih je »malček« kit že 10 metrov dolg. Dnevno poslane za 100 kilogramov težji. Slon, največja suhozemska žival se v tem ne more kosati z njim! Dveletni kit je že 24 metrov dolg. Do dvanajstega leta še vedno počasi, pa stalno ra6te. Iz kita bi lahko naredili 150 do 170 volov. Samo jezik mu je 250 do 400 kilogramov težak. Slon je 6 kitom v takšnem razmerju, kakor miška s krajsom. Zakaj so suhozemske živali tako majhne v primeri z morskimi živalmi? Zato, ker jih noge težko nosijo. Že 6lonove noge so kakor 6tebri. V vodi pa velike živali mnogo lažje žive. Voda jih obdaja od vseh strani in jih z lahkoto prenaša, zato pa so lahko tako velike. RAZNOTEROSTI Kako je nastal naziv fijaker Ime fijaker, naziv za boljše kočije, ki so pred avtomobili eiužili za prevoz ljudi in so še tudi sedaj v prometu, je v zvezi 6 svetnikom po imenu Fiacris. BM je sin škotskega kralja Evgena VI., pa se je iz velike pobožnosti ki želje po 6amoti odpovedal prestolu ter odšel na Francosko. Neki francoski škof mu je poklonil kos zemlje v gozdu, kjer si je Fiacris postavil majhno hišico in kapelo. Legende pripovedujejo, da je tam živel kot puščavnik in da se je na njegovo priprošnjo zgodilo mnogo čudežev. Umrl je okoli 1.600 in je bil pokopan v Parizu v cerkvici sv. Katarine. Ker se je tudi na njegovem grobu zgodilo več čudežev, je bil proglašen za svetnika, pariško mesto pa je po njem nazvalo eno 6vojih ulic. V času Ludovika XIV. je živel v tej ulici neki gostilničar, ki je imel na hiši sliko sv. Fiacrisa. Ker 60 imeli v tej gostilni svoje shajališče prvi lastniki kočij, ki so služiile kot splošna prevozna sredstva, so začeli nazivati te kočije »fiacre«. Naziv fijaker se je polagoma širil tudi izven Pariza po ostali Franciji in po ostalih evropskih mestih. Na kaj pozabljamo ob petdesetletnicah Povprečni petdesetletnik je v 6vojem življenju delal skupno okoli 6.500 dni. Razen tega je v tem času 6.000 dni prespal, 750 dni se je sprehajal, 4.000 dni 6e je zabaval — se piogovarjal, presedel doma ali drugje v družbi, po kavarnah, kvartal, se kot otrok igral itd. — 1.500 dni je jedel, 500 dni pa je bil bolan. V teh 50 letih je snedel okoli 8.500 kilogramov kruha, 7.500 kilogramov 6adja in zelenjave, popil okoli 18.000 litrov, torej skoro dva vagona tekočin (votle, kave, vina, piva itd.). Ljudje, k: dočakajo 80 let starosti, so pojedli v svojem življenju ravno en vagon kruha. Ali veste . . . da je najtežji človek.na svetu Barney Bort iz lohannesburga? Tehta 320 kilogramov, star pa je 21 let. da so najslrastnejši kadilci na Nizozemskem? da je najstarejša republika na svetu Andora v Pirenejih? Stara je preko 1100 let. da najkrajši radijski valovi — 11 milimetrov dolgi _ zanihajo na sekundo 2700 milijard krat? da je najtoplejša zvezda Gemitia, ki ima 400.000 stopinj Celzija? da imajo največ kopalnic v Ameriki, kjer odpade 31 kopalnic na 100 ljudi? da časte novo leto na vsem svetu najbolj svečano Japonci? da ima najdražjo vilo v Ho!Iywoodu filmska igralka Claudette Colbert? Vredna je 40 do 50 milijonov lir. Ima zelo bogato opremo. da je pajčevina najtanjša pit, 102 krat tanjša , od lasu? der?< Za zidano voljo Odgovornost Učiteljica: »Otroci, sedaj sem vam tudi s primeri lej>o razložila, kaj pomeni beseda odgovornost. AH bi mi vedel kdo od vas povedati še kak primer?« ...... Miha: »Jaz, gospodična! Vsi hlačni gumbi so mi odpadli razen enega. On sedaj edini nosi vso odgovornost«. Po prometni nesreči »Koliko odškodnine zahtevate za zlomljeno nogo?« »Stotisoč lir«. »Ste znoreli? Kaj mislite, da sem jaz mtlijar-Kaj pa vi? Mar mislite, da sem jaz stonoga?« Psiček je žalosten Gost: .»Zakaj neki me vaš psiček tako žalostno gleda?« , , Služkinja: »Ker jeste iz njegovega krožnika«. Nepismena Špela je bila nepismena Kadar je dobila denar jx> pošti, je v potrdilo prejema vedno naredila črto namesto podpisa. Ko bi nekoč morala zopet potrditi prejem denarja je namesto črte narisala trikotnik. . »Zakoj pa to?« vpraša pismonoša. »Zakaj ste spremenili znak za podpis?« »Poročila sem se, pa se drugače pišem«. V gostilni Gost: »Natakar, natakar! Muha!« Natakar: »Kaj tako vpijete zaradi ene muhe? Ce vam pade v krožnik, pa jo odstranite!« Gost: »Ne, tega se ne bojim, bojim se, da mi bo odnesla me6o!« Razlog »Kako to, gospod, da imate že 6ive lase, brke pa še črne?« »Ker so brke dvajset let mlajše od las* Anekdota Šah Ali Baham je nekega dne ukazal svojemu ministru, naj mu sestavi imenik vseh tepcev v državi. Minister je sestavil imenik in je kot prvega zapisal svojega gospodarja. Ko je šah zagledal svoje ime, 6e je zelo začudil; ker je bil ravno dobre volje, ni dal ministra prikrajšati za glavo, Smehljaje ga je vprašal: »No, ti kozel, zakaj si me tako počastil?« Minister mu odgovori: »Vaše veličanstvo je prejšnji teden zaupalo nekemu popolnoma neznanemu človeku veliko vsoto denarja, naj nakupi konje v inozemstvu. Ta človek se ne bo nikdar vrnil«. »Misliš,« pravi šah. »Kaj pa, če se vrne?« »Tedaj bom izbrisal ime vašega veličanstva in postavil njegovo ime na prvo mesto,« odgovori minister. Devetdesetletnik se hoče ločiti od žene Devetdesetletnik Ivan Foreter v Newyorku bi moral letos praznovati diamantno poroko. Sorodniki so se že pripravljali za dostojno obhajanje te redke slovesnosti. Bili so silno razočarani, ko jim je starček povedal, da ne samo, da noče obhajati diamantne jjoroke, marveč se hoče celo ločiti od svoje žene, s katero je prebil že toliko let. Niso ga mog
  • ripadnik južnoslovanskega govora. 7 prerokba, sporočilo, 8. domišljavec, 9. rokodelec, 10. kuhinjska dišava, II. ostrina, trn. 12. prebivalci nekdanje Italije, 13. boksarska kratica, 14. kraj pri Ljubljani, 19. italijanska novinarka, 21. znamenit graški profesor filozofije iz leta 1815 (fonetično), 23. borov plod. 26 glej, 27. poslana menica, 29. pretepanje, 32. žensko ime. 35. užitek, naslada, 38. žen«ki okras, 39. zdravilna rastlina, 40. moško ime, 42. za.jedalska rastlina. 44. razdobje, 46. kratica slovenskega mesečnika, 49. egiptovsko božanstvo. MALI OGLASI V malih oglasili velja pri iskanja službe vsaka beseda L 0.30, pri icnitOTacfskih oglasih j« beseda po L 1.—, pri vseh ostalih malib oglasih pa f« beseda po ^.0.60. Davek se računa posebej. Male oglas« je treba plačati tako) pri naročilu. j SliižtoeH Dobe: Razpisana je služba organista - cerkovnika v Preserju pri LJubljani. Nastop 1. Jan. 1942. Prijave do 15. deco-.bra t. 1. na župni urad Preserje. Mlajše dekle vajeno primerne kuhe, takoj sprejmem. Ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »Pošteno delile« St. ,13035. (b Perfekt. korespondentinjo za italijanski jezik za popoldanske ure sprejme takoj trg-ovsko podjetje. Ponudbe na oglas. odd. »Slov.« pod šifro: »2e-leznina« št. 13115. b Čevljarski pomočnik za damsko in moško delo se sprejme pri Trebar, Sv. Petra cesta G. b j SlBižbc"! luno: Prenos kuriva v stanovanja prosim dobre ljudi, da ml poverijo. Ponudbe na upravo pod ?>Pošten« št. 12890. (a Šivilja Ea boljša in preprosta do-lo se priporoča. Izdelujem doma. Grem tudi na tlom. Kremžar, Mandelče. Va 15-1, vrata 58, Trnovo. fiKiEgMgitpj Vse vrste odpadke krojaške In šiviljske ter žakljovino, kupujem. -Hrenova ulica 8. k Briljante kupim Ponudbo na oglasni odd. »Slov.« pod: »Nakit« št. 12038. k Rabljene steklenice CCiščene, kupujemo od Uekocitrola, Tonovlna in Efetuslna, z zamaškom ali brez. - »Cehostaklo« B. Llsek, Resljeva cesta. Kože domačih zajcev plačuje najbolje krznar-etvo L,. ROT, Ljubljana, Mestni trg 5. k Jekocitrol, Tonovin i:i Efetusin rabljene steklenice, očiščene, kupujemo B zamaškom ali brez — »Cehostaklo«, Resljeva c. Kupim pisalni stroj Oobro ohranjen. Plačam takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13093. Klub - garnituro kupim. Ponudbe upravi »Slov.« poU »Dobro ohranjena« št. 13122. k Rabljeno pohištvo vseh vrst in druge uporabne predmete stalno kupuje ln prodaja Nova trgovina »Ogled«, Mestni trg 3. (k Braška ■ zdrob - od oglja prodam večjo količino. _ Telefon št. 24-DO. 1 Žvepleni cvet Izvrsten tudi za ohranitev krompirja pred gnitjem, dobite pri Sever & Komp., Gosposvetska 6. Divji zajec! Sadjarji, škode na sadnem drevju vas obvaruje inženir Prezljevo LI3PU-SIN-mazilo. Ljubljana _ VVolCova ulica 3t telefon št. 34-73. Brinje in fige zopet redno na zalogi v Javnih skladiščih pri tvrdki Fran Pogačnik -Ljubljana, Tyrševa cesta št. 33. 1 Razne otroške igrače naprodaj. Mestni trg št. 19, I. nadstropje. (1 2 železni okni velikost 1.50x1.55, po dve krili za odpiranje, poceni naprodaj. Trnovski pri. stan 32. 1 Prodam trgovino s špecerljo, oz. sprejmem sposobnega družabnika _ Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Prima točka« št. 13057. (1 8501 dolenjskega cvička pristnega, prodam. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12805. (1 Podgane zanesljivo uniči inženir Prezljev »Mikrotan«, — Ljubljana, Wolfova ul. 3, teleion 34-73. (1 Vagon borovih hlodov prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod 13068. (1 Pisalni stroj v kovčegu Se popolnoma nov, ugodno prodam. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 13094. <1 Pečarji ii! Večjo množino visokih peči za sobe, najtrdnejši material, dobro izdelanih glaziranlh proda Franc Seidl, Novo mesto. (1 Daljnogled »Zeiss« 8.krat poveča, poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13083. (1 Železne peči različne velikosti, tricl-kelj in razno pohištvo zelo ugodno naprodaj. _ Generator delavnica, Tyr-ševa cesta 13 (Figovec, levo dvorišče). 1 Verižico dvojno, zelo lepo In težko, z obeskom, prodam ali pa zamenjam za novejši radio aparat z do_ plačilom. - Ponudbe upr. »Slov.« pod: »14 in 18« št. 13133. 1 Prodam vinsko črpalko z 20 m cevi, vinske sode in »National« blagajno z dvema števcema. Lavtar, Poljanska c. 21. 1 Krompir Zoper gnilobo rabite Inž. Prezljev »NEG NI L«. Trgovci znaten popust! Inž. Prezolj, Wolfova ul. št. 3, telefon 34-73. (1 Iptanovanjaj ližejo: Dvosobno stanovanje iščem za 1. januar. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Mirna stranka 12994«. c Dvosobno stanovanje iščem v centru ali na periferiji. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 13118. c Eno- ali dvostanov. hišo kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbo upravi »Slov.« pod; »Takoj« št. 140/12997. p Posestvo v Nemčiji (stara Koroška) zamenjam z enakim ali s hišo v Ljubljanski pokrajini. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Bližina mesta« št. 13058. (p »Kraljica peči« malo rabljena, zimska suknja, »Zeiss Trieder« daljnogled in fotoaparat ugodno prodam. Kastelic, Tržaška cesta 48. (1 Lepo barok garnituro, krasen lestenec in veliko perzijsko preprogo, pro-dajn. Naslov v upravi in vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 13086. (1 Travnik ob občinski cesti, sončna lega, 7000 m1, takoj pro dam. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13101. (P Prodam 2 stanovanjsko hišo z vrtom v Stožicali, poleg mestne meje, za 92.000 L. Skubic Ivan, Vič št. 37, Ljubljana. (p t Sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nam je umrl naš nadvse ljubljeni sin in brat, gospod Kovii Boris trgovski pomočnik po daljši in mučni bolezni, v 20. letu starosti. - Dragega pokojnika bomo spremili na njegovi zadnji poti v nedeljo, dne- 30. novembra ob 3 pop. iz hiše žalosti, Zaloška c. 43, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 29. novembra 1941. Žalujoča družina Kovič in ostalo sorodstvo. Prodam štlrlstanovanjsko nišo z gostilno In velikim vrtom, obstoječimi skladišči, vinsko kletjo, 3 stavbne par-cele^ža 2 nadstropne hiše, strnjen sistem, 100 m od tramvaja. Prodam tudi deljeno, sama hiša z gostilno. Cena ugodna. _ Gostilna, Kolezijska ulica 19, Trnovo, Ljubljana. (P Hiše in parcele v raznih delih mosta prodajam. - Brezplačna pojasnila. Zajec Andrej, realltetna pisarna, Tavčarjeva 10, tel. 35.64. p Hišo do 200.000 lir, kupim v Ljubljani. Ponudbe pod šifro »ca. 200.000« upravi »Slovenca«, št. 13117. p Bflvto-motorB Rabljene tovorne tn osebne avtomobile, močne avtomobilske motorje ln motocikle ugodno prodam. Žužek, Tavčarjeva 11. (f Oblastv. koncesionirana šoferska šola I. Gaberšček bivši komisar za šoferske izpite Kolodvorska ulica št 43 Telefon št. 28-28. Izpit se lahko polaga že z 18. letom. Generatorje najnovejše modele, različne velikosti, za vse vrste avtomobilov, motor, nih koles in stabilnih motorjev - dobavlja takoj : Generator delavnica, Tvrševa cesta 13 (Figovec, levo dvorišče). f Majhna limuzina (na pogon z ogljem), novejšo tipe, in motorno kolo BMW, tudi na pogon z ogljem, zelo poceni naprodaj. Generator delavnica, Tyrševa c. 13 — Figovec, levo dvorišče. Tovorni avto po možnosti brezhiben, najmanj 6-tonski, brez gum, kupi Jugo-Kemoteh v Ljubljani, Celovška 38. |PmioeB 5000 lir posojila iščem na hišo. - Ponudbe pod »Vknjižba« št. 12869 upravi »Slov.« d Vse denarne in trgovske nesle Izvršim hitro ln točno. Obrnite se na: Rudolf Zore Gledališka ulica štev. 12. Telefon 38-10. ifflrrrni Trgovsko učenko pošteno, kmetskih staršev, s primerno šolsko izobrazbo, sprojme trgo_ vina z mešanim blagom Adolf Rcmlc Mirna peč. Vajenca krepkoga za lesostrugar-sko obrt, iščem. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Lesostrugar« št. 13085. S&roji Vrtalni stroj električni, ročni, nov, do 23 mm, ln transmlsija — naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 13055. Fran^aise donnc legons do conver-sation. S'adresser bureau du Journal sous. Fran-caise« 12930. u V svrho razširitve uradov iščemo v najem Sebe za pisarne Vpoštev pridejo prostori od dveh do desetih sob uli eventuelno kompletna n eo p r e m I j e n a stanovanja. Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata Za LjUbljanSkO POkrajinO « LJubljani. Gosposka ulica Jte». 12 Jltcjo: Opremljeno sobo za pisarno, s posteljo ln s prostim vhodom, v neposredni bližini glavnega kolodvora, potrebujemo _ Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13062. (s Opremljeno sobo po možnosti s popolno oskrbo, lščo soliden gospod. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Inžinjer« št. 13065. (s p najem B Mlekarno začasno oddam. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Mlekarna« št. 13008. (n Sobe za pisarne Iščemo zaradi razširitve uradov, v najem. V poštev pridejo prostori od dveh do desetih sob ali eventuelno kompletna ne-opremljena stanovanja. -Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino . Gosposka Ulica 12. (s Pravi filatelisti znamk ne lepijo 1 Edina ip polno vredna znamka je brez prilepke. Zbirajte v vložnih albumih najboljše kvalitete — Jol —, ki jih dobite v vseh formatih v knjigarni Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6. Filatelisti, pozor! Najugodneje kupite ln vnovčlte snamke vseh kontinentov do poslednjih okupacijskih znamk v knjigarni Janez Dctžan, Ljubljana, Stritarjeva 6. Kupim znamke: »Franco Serblee« II. izd., Avijonsko male in Sme. derevo. Ponudbe: Trgovina Franc Pavlin, nasproti nunske cerkve. (k Živali 2 leti starega merjasca (selekcioniran), izboljšana domača pasma, prodam. Alojz Vldlc, Polica št. 9 p. Višnja gora. (j Kupim psa volčjaka Samo res dobrega čuvaja. Naslov v upravi »Slo. venca« pod št. 13104. (j Psa čuvaja velikega ali majhnega -kupim. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Zvesto« št. 13129 z navedbo ceno, pasme ln starosti, J pri naših Inseresitfh Non r/nunciatea/p/acere Ne odpovejte se ugodju di tfumare!... (Kajenja!... Ma FU MAT E ne! modo ampak KADITE bolje migliore con z FILTR0 DENICOTINIZZANTE P0LI-VALENTE Brevettato in tutto il mondo (Bre-vetto Italiano N. 384952) Dorivato da studi rigorosi delPEml-nente Chimico e lliologo Professore Dott. Comm. LUIGI BERNARDINI, Ispettore Generale Tecnico ai Monopoli di Stato, Consigliere di Presldenza nell'Associazione Scientifica luterna-zionale del Tabacco, con Seilc in Ure-me, Membro d'Ouore dol Centro Inter-nazionule dol Tabacco, con Sede in Roma, Membro dol Consiglio Ilirettivo delTEiite Nazionale per il Tabacco, ece. ecc. Autore della voco „11 Tabacco" Bull'Enciclopedia Treccani. ANICOT1NA F. D. P. e 1'nnico filtro che insieme alla nicotina climina unehe tutte le altre basi orgauiche e trli altri prodotti nocivi, quali 1'ob-sido di carbonio o 1'acido cianidrico. Non altera II fjuslo, 1'aromu c il profutno del fumo dol tabacco, e ne cousorva umitii i gas e i vupori. Nolle migliori Rivendite di Generi di Monopolio e nei piii importanti ne-gozi di Articoli per Fumutori. Quattro fra le plu importanti Ditte in Italia, specializzatc in Articoli per Fumatori, si procureranno il piacere di 1'avorirvi al vostro domicilio, franco e racuomandato: un elegante bbcchino in gulalite con 11 filtri, contro rimessa antieipata di L. 15. Anehe trn seatole di filtri di ri-canibio, ogni scatola 10 filtri, L. 10 (sempre franco e raccomandato). Indirizzare richieste e rimesse a: PR0TINIK0TINSKIM POLIVALENTNIM FILTROM patentiranim po vsein svetu (italijanski patent št. 884U52) ANI KOTI N F. D. P. .ie po strogem proučavanju sestavil znameniti kemik in biolog profesor koinendator dr. LUIGI BERNARDINI, glavni tehnični nadzornik državnih monopolov, evčtnik v predsedstvu Mednarodne znanstvene zveze za tobak s sedežem v Bremenu, častni član Mednarodnega zavod« za tobak s sedežem v Rimu. član vodilnega sveta državne ustanove za tobak itd. itd. Pisec razprave „Tobak" (II Tabacco) v Enciklopediji Treccani. ANIKOTIN F. D. 1'. je edini filter, ki z nikotinom vred izloča »udi vse organske luge in druge škodljive proizvode, kot so ogljikov dvokis in cija-novodik. Ne kvari okusa, duha in vonja tobačnega dima in ohranjuje njegove pline in pure vlažne. Dobiva ss v boljših prodajalnah monopolnih izdelkov in v važnejših trgovinah s potrebščinami za kudilce. Štiri najvažnejše tvrdke v Italiji, specializirane v potrebščinah za kadilce, Vam hodo z velikim veseljem poslale na dom priporočeno in brez poštnine eleganten ustnik iz galnlila z 11 filtri. proti predhodnemu plačilu 15'— lir. Tudi tri škatle z nadomestnimi filtri, katerih vsaka vsebuje. 10 filtrov, stanejo 15— lir (brez poštnine in priporočeno). Naročila in denar pošljite ua: Ditta CARMIGNANI - 40, Via Colonna Antonina - ROMA Ditta SAVINELLI - 2, Via Orcfici - MILANO Ditta SAVINELLI - 31, Gallcria Mazzini - GENOVA 153, Portici XX Seitembrc - GENOVA Ditta INSERRA - 206, Via Roma - NAPOLI N. B. — T signori grossisti e riven-ditori possono rivolgersi direltameute N. R. — Oospodje razprodnjalci na debelo in drobno se lahko obrnejo naravnost na: ..ANiCOTINA F. D. P. Roma •t - Via Po, 4 Vse vrste ogSasov za ..SLOVENCA" in ..DOMOLJUBA" lahko naročate v naši podružnici v NOVEM MESTU Krzno! Za ovratnike, mule in boe je prosta prodaja L. ROT, LJUBLJANA, Mestni trg štev. 5 EIAR - Hadio Ljubljana Nedelja, 30. novembra: 8.00 Radijska poročila v slovenščini. — 8.15 Radijska poročila. — 8.40 Koncert organista Alessandra 1'ascuccija. — 11.00 Peta maša iz bazilike Marijinega Oznanjenja iz Firence. — 12.00 Razlaga evangelija v italijanščini (P. Zappaterreni). — 12.15 Razlaga evangelija v slovenščini (P. Šckovanič). —- 12.35 Koncert violinista Burger,ja, pri klavirju Marjan Lipovšek. — 13.00 Napoved časa. — Radijska poročila. — 13.15 Vojno poročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.20 >Na sejmu pesmic, orkester pod vodstvom Angelinija. — 14.00 Radijska poročila. — 14.15 Orkester EIARja pod vodstvom I). M. Šijanca. — 14.45 Poročila v slovenščini. — 17.15 Zaščita naših gozdov, predava Bogdan Žagar. — 17.35 Domača glasba. — 19.30 Poročila v slovenščini. -— 19.45 Razna glasba. — 20.00 Napoved časa. Radijska poročila. — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini. — 21.00 Koncert na violino in klavir. — 21.35 Sodobne pesmi, izvaja orkester pod vodstvom Zeme. — 2150 Poročila v slovenščini. — 22.15 Italijanska operna glasba na ploščah. — 22.45 Radijska poročila. Ponedeljek, 1. decembra 7.30 Poročila v slovenščini. — 7.45 Operetna glasba. — 8.15 Radijska poročila. — 12.20 Sekstet Jandoli — 12.40 St. Prek igra na kitaro. — 13.00 Napoved časa. — Radijska poročila. — 13.15 Poročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.20 Filmska glasba pod vodstvom Angelinija. — 14.00 Radijska poročila, — 14.15 Orkester EIARja pod vodstvom i-\ M. La lampada di qualita prodotta nello stabilimento di Milano della TUNGSRAM ELETTRICA ITALIANA S. A. Kakovostna žarnica proizvajana v Milanu v tvornici tvrdke TUNGSRAM ELETTRICA ITALIANA S. A. D TUNGSRAM Šijanca, ki izvaja slovensko glasbo. — 14.45 Radijska poročila v slovenščini. — 17.15 Koncert sopra-nistko Vidalijeve in tenorja Francla. — 19.00 »Parliamo 1'italiano« prof. dr. Stanko Lehen. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Komorna glasba. — 20.00 Napoved časa. — Radijska poročila. — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini. — 20.30 Simfonični koncert pod vodstvom Simonettija. — 21.35 Poročila v slovenščini. — 21.40 Poje Babagliati. — 22.00 Pogovor v slovenščini. ^22.10^ Orkester pod vodstvom Augeli-Uii>. — ''V* 4»i Radi i«ka poročilu Francesco Perri: 1 Neznani uienec Zgodovinski roman iz Kristusovih časov. Prevedel dr. Joža Lovrenčič. P It E L U D 1 J 1. 1. Preden začnem pripovedovati dogodke, ki so dali snov za to knjigo, v kateri je toliko govora o pozemskem življenju in delu božjega Uče-nika in katera prestavi bralca v najbolj izredno dobo svetovne zgodovine, čutim i>0trel)0, da pri-kaženi zgodovinsko ozadje in tako predstavim nekatero osebo in zlasti glavnega junaka, ki je resnično živel. Poznal je Jezusa, ga ljubil s tako gornčo ljubeznijo, kakršno je znal le On vzbuditi v ljudeh, in je bil prvi neznani učenec, ki ie umrl Zanj, zamaknjen v kraljestvo božje, katerega je Učenik obljubil ljudem dobre volje. Leta 7tifi po ustanovitvi Rima. ko ie bil upravitelj v Judeji stari Annius Rufus, je bil poslan za njegovega namestnika tribun Valerius Gratus, plemič iz velike rimske rodbine Valerijcev, da bi poveljeval jeruzalemski posadki, ki io ie sestavljala kohorta pešcev in oddelek konjenice. Na vsem Vzhodu ni bilo posadke, ki bi bila bolj izpostavljena nevarnosti in kjer hi bilo treba več državniške sposobnosti kakor v Jeruzalemu. Mesto, vzburkano po svoji naravi, nezaupno po značaju svojih prebivalcev in polno verskih strank — farizejev, saducejev, helenizirancev, ze-lotov in esenijanov. nenehno vznemirjano po pre-napetežih. ki so prihajali z gora ali zapuščali svoje brloge v puščavi, oznanjajoč ljudstvu, da se vrne grozni prerok Elija, prežeto nepomirljivega srda do Rimljanov, mesto Jehove je bilo vedno pripravljeno, da plane in se krčevito upre. Življenje vojakov, ki so bili tam nastanjeni, je bilo neprenehoma v nevarnosti. Vsako toliko so našli v kateri tistih temnih ulic. ob gradu ali v Davidovem mestu kakšnega Ilegionarja mrtvega, ne da bi vedeli, kdo ga je | ubil in kako. Ko jo šel Rimljan mimo farizejev, I so hiteli pljuvati za njim in so celo pazili, da se jih ne hi dotaknila njegova senca. Rimljani so kajpada vračali Judom milo za drago: tepli so jih kakor pse po ulicah, plašč so nagubali v svinjsko uho in mahali, da pokažejo svoje zaničevanje, in žalili njihovega Roga, imc-nujoč ga »oslovska glava in »podpihovalec«. Da bi ohranil to pokrajino, vojaško pomembno tudi zaradi poti na Vzhod, je poslal Avgust za Kakonijem, ki ni imel malo posla z ljudskim štetjem, tja dva zmerna moža — Marka Ambi-bula in Annija Rufa. čigar siHisobnost je bila, da se ni nikdar prikazal v Jeruzalem in si je skušal obdržati naklonjenost številnega pokvarjenega stanu duhovnikov, katerim je načeloval zelo bogati trgovec saducej Anna, ki ga je Koponius za pomoč, izkazano Kvirinu oh ljudskem štetju, postavil za velikega duhovnika. Annius Rufus se je nastanil v Cezareji in prepustil upravo pokrajine skoraj popolnoma svojemu namestniku Valeriju Gratu, ki mu je določil sedež v svetem mestu. Valerija, ki ie bil mlad epikurejec in torej skeptik ter prilagodljiv, kar so tiče varovanja, je kmalu premagal nenavadni čar tega tajinstvenega mesta in še posebno njegovega ženstva. Judinje so bile lepe, sladko so govorile in njihova rjava polt je tako toplo odsevala, da se je zdelo, kakor bi imele v krvi zlato. Njihove velike strastne oči so imele šarenico prižasto kakor jeleni in velike mačke in v njih je bilo toliko žgoče tajinstvenosti. da je bilo. kakor hi se same sebe žrtvovale svojemu P>ogu, ko so se vrglo v objem. Bile so nore za dišave in bisere, ki so si jih nadevale na roke in na goleni, in s svojimi dražestmi so pridobile več spreobrnjencev kakor farizeji z vsemi svojimi govori in posti. 2. V Jeruzalemu ni bilo težko dohiti žensk, saj je bila v mestu celo posebna vrsta spletkarjev, ki so se ukvarjali samo s tem, da so dova- jali moštvu v posadki lepa dekleta. Svete knjige so to prepovedale, a Jud je vse poskusil, da najde izgovor, s katerim bi pomiril svojo vest pred postavo; in dlakocepstvo pisniarjev jih je našlo tisoč. Farizej, ki je za deset siklov srebra prodal lastno hčer centuripnu, je bil nečist, a če je nesel v tempelj par golobov in jih daroval Jehovi, se je opral vsakega greha in je potein lahko pogumno pljuval za vsakim Rimljanom, ki ga je srečal. Tako seveda ludi upraviteljemu namestniku ni manjkalo ženske zabave. Epikurejca Valerija, vajenega modrijanskih in pretkanih Grkinj in nasilnih sirijskih ljubimk, ki so častile Aslarto, je omamila nasladna sramežljivost Židinj, ki so. proden so se predale, kleče opravile svoje molitve, izvršile navidezno obrezo pri neobrezanem ljubimcu in mu potem šepetale čudovite besede Salomonove pesmi: V tvoji senci želim sedeti in tvoj sad je sladek za moja usta. Tvoja levica naj ho pod mojo glavo in tvoja desnica naj me objame. V tem trpkem in nenavadnem mestu pepel-natosive barve med pustimi gorami, v katerih prebiva nepomirljivi Bog. obdan s puščavo in ki je nad njim nebo tako sinje, da prevzame dušo, pripravijo ženski poljubi do vsega, tudi do če-ščenja tujih bogov. In res, Valerius je začel, očaran od okolja, kazati judovski okus. pošiljal je darove in žrtve v tempelj in se končno zaljubil v mlado Judinjo iz ugledne duhovniške družine in jo vzel s seboj. Srečal jo ie nekega dne pred Zlatimi vrati, ko je šel mimo v spremstvu liktorjev, da bi se vrnil v Antonijevo palačo, kjer je bival s svoio posadko. Mladenka ie nesla v roki dva bela goloba in po njeni obleki in nakitu ter po služabnicah, ki so jo spremliale. je bilo takoj videti, da je iz plemenite družine. Valerius je obstal kakor začaran. Nikdar ni na vsem Vzhodu še srečal tako čudovite stvari. Mila je prava Judinja: sorazmerno visoka, žitne | polti in čisto oblih oči s ponosnim pogledom. Njene vlažne, prijetno zrnate ustnice so bile pobarvane z izvarkom, v katerem je bil raztopljen cinober. Na robu rokavov in tunike ie imela okroglo vrsto drobcenih srebrnih kraguljčkov, da je njena obleka pri hoji nekako sikala kakor kače. ko se premikajo. Valerius ji je pomignil in jo ustavil in ker se je v občevanju spoznal nekoliko s hebrejsko književnostjo, jo je pozdravil z vrstico iz Visoke pesmi. '-Š Mladenka je začudeno obstala, ko je slišala, da jo je Rimljan tako ogovoril. V mestu je že toliko čula o novem poveljniku posadke, kako kaže svoje zanimanje za judovsko vero. Nasmehnila se mu je. ga drzno pogledala s svojimi dolgimi, očarujočimi očmi in mu odgovorila z neko drugo vrstico iz iste knjige. Ta mladenka ie bila iz ene najuglednejših družin v Jeruzalemu. line ji je bilo Mikol in je bila hči Fabijeva, postranskega sina starega Ir-kana in ene izmed najvplivnejših osebnosti v sinedriju. 3. Ko je Fabij izvedel, kako je Mikol srečala namestnika in kako jo je ogovoril, je stari vel-mož zbral vso družino. — ^Sinovi moii « je rekel, »vi veste, cla smo edini potomci rodu Makabejcev mi in da torej pripada po božjem pravu nam čast velikega duhovna. Zdaj ie v rokah izdajalca in prodanca Anna. ki je obogatel, ko ie izročil Rimljanom judovsko ljudstvo. To je bilo tedaj, ko je cesar sklenil šteti naše glave kakor drohniri. da bi nas mogel lažje striči. Anna je bil takrat desna roka zloglasnega Kvirina in je potem posojal svoje in svojih sinov bazarje po mestu in je obogatel, trguioč s svetimi stvarmi iz tempi ia našega Boga. Najvišji.ne ho dopustil, da se moje stare oči zapro z blatom, preden hi videle dan maščevanja. Pričakujem ga. Pričakujem, da se tisti, ki je bil vzet na ognienem vozu. zbudi v svoji votlini na gori in prido v Jeruzalem in s svojimi rokami zakolje na žrtveniku skrunilca, kakor je zaklal nekoč štiri sto Baalovih svečenikov. Predstave ob 16 in 18.15. ob nedeljah In praznikih pa ob 10.30. 14 30. 16.38 m 18 30 Izredno globok film o življenju in dramatični ljubezni slavno^a pianista Decemberska not Pierre Dlaneh ar. KeuneSaint Cyr. Odlični iprnlci! Klasična glasba! ifiN't m» noi rrr. _ Napeta kriminalna drama — rnzkrmkauje misterijoznega morilca Zapuščena hiša TCent Ken netil, Judy Kellv, \V'alter Ililln KINd: grad bo njen!« »Ah?« »Zagotovo, gospod.« »S tem pa še ni rečeno, da bo ostala gospodična Cassertonova na gradu. Saj se bo zdelo mladi dami tukaj zelo pusto'« »Da, prav res, gospod. Cisto pravilno ! Da pa vam odkrito priznam — vi6okospoštovano gospodično Cassertonovo bo pripravilo gotovo samo kljubovanje do tega, da bodo le ostali na gradu ...« Chappell se je 6mejal načinu Gaivinovega izražanja. »Katere stopnice pa vodijo v gledališko dvorano?« Oavin je postajal šc boli negiben. »Tiste, ki so na njihovih durih naslikani trije jeleni, gospod.« »Ah, že vem! Za njimi pa so stopnice? Jaz sem pa domneval, da peljejo vrata v kako sobo. — Čudno poslopje!« »Da, res malo čudno.« »Kakšen smisel pa imajo tista vrata?« »O da, smisel, gospod! Radi varčnosti!« »Varčnosti? Kaj se pa prihrani pri tolikih vratih?« »»Kurjava, gos|xxl! Predniki Heatherstoneov so morali zelo varčevati s kurjavo, kajti v teh par gozdovih, ki jih premore posestvo, niso smeli ničesar posekati. Lahko so kurili 6amo s tem, kar je morje naplavilo.« • »A tako! — Hvala lepa, Phineas! Najprej bom šel v gledališko dvorano.« »Prav, gospod! Zdelo se mi je in sem si dovolil prinesti svetilko na špiritni plin, kajti trda tema jc v stari dvorani, ker nima nobenih oken.« »Zelo ste daljnovidni, Phineas!« »Vsaj upam tako, gospod!« Chappell napelje pogovor drugam. »Kdo pa je imel tukaj predstave?« »llenry Earl of Heatherstone, ki je živel or1 leta en tisoč šest sto dve do leta en tisoč šest sto tri in šestdeset. Potem ga jc njegov nasprotnik, Mc Lag-gons strmoglavil s skalne stene...« »O, kako grozno! — In on je imel predstave?« Prav on, gospod. Strastno je igral. Zato je tudi preslišal Mc Laggonsov prihod.« »je vrgel druge igralce tudi čez skalno steno?« »Druge igralce? Saj sploh nobenih ni bilo, gospod. Henry Earl ol Heatherstone je igral sam.« »Sam? Kako pa je kaj takega zmogel?« »Oh. bil je tak virtuoz, da je lahko igral hkrati s štirimi lutkami.« Chappell se je zasmejal. »A tako! Lirike?« »Prav zares, gospod. Ste videli zbirko lutk v biblioteki številka tri?« »Ne, Phineas. Toda lahko mi jo pozneje po-kažete!« »Štel si bom v čast, gospod. To so prava čuda lutkarstva Med njimi je lutka vraga. Divna! Glava je prekrasno izrezljana!« »Ta bo posebno zanimala mojo žetio, Phineas!« »Prav gotovo, gospod. — Prosim, tukaj imate 6vetilkol Oprostite, gospodična Tessy me že potrebuje, moram k njej!« Globoko zamišljen je korakal Chappell po hodnikih, ki so bili siromašno pobeljeni. Le tu in tam je bila v zidu odprtina za vrata malo lepše izpolnjena. Navadno je bila podprta z grobo otesanimi tramovi. Tudi okna so bila vzidana na grobo kar v kamniti zid. Rahel in stalen prepih je dokazoval, da so varnostne naprave teh mnogih vrat precej upravičene. Stopnice v gledališko dvorano so bile precej izhojene. Kolikokrat je stopal Henry, Lutkar — tako ga je prekrstil narod — po teh škripajočih stopnicah? In prvič je mladi Atnerikanec občutil, kaj se pravi ,dih tradicije'... Chappel je domneval, kaj pomeni, sprehajati se po istih tleh, živeti med istim zidovjem, med katerim so bivali predniki onega Škota po več stoletij ... Od sedaj je opazoval starodavno zidovje z drugimi očmi. Stopnice so peljale na prostran hodnik, ki je obdajal dvorano krog in krog. Nizka, globoko vzidana okna so puščala nanj le motno, žalostno svetlobo. Gledališka dvorana, ki je bila polna grobih klopi in ubožnih stolov, je bila popolnoma temna. V meterskih presledkih so viseli na zidu ščiti iz medi, pred katerimi so bile postavljene lojeve sveče. Chappellova svetilka je zalila opremo 6 pokojno in jasno bleščobo. Na koncu dvorane se je odpiral še kolikor toliko umetniški oder. Težke in na videz mogočne kulise iz debele hrastovine so bile naslonjene na oder ali pa so bile prislonjene k zidu. Obledelo 6likaretvo je predstavljalo prej ko ne škotsko pokrajino. Toda ni manjkala scenerija, ki naj bi predstavljala to, kar 6i je slikar, ki najbrž ni nikoli prekoračil škotskih ineja, predstavljal pod imenom Afrika. Ta kulisa je bila vsekakor zelo lepa. Chappell je splezal na precej visok oder. Glasno 60 zaškripale podnice pod njegovimi koraki. Komisar je postal pozoren. Posvetil 6i je s špiritno svetilko na tla. Na tleh sta se razločno risala dva štirikota. »O, že včasih so poznali pogrezni oder?« je brundal zadovoljno komisar. Potem ga je pa zanimalo, kaj naj bi bilo spodaj pod odrom, Z nožem je privzdignil pokrov, ki je bil nenavadno čist in brez prahu kot ves oider. »Grom in strela!« je dejal na glas. Ves presenečen je strmel na odprtino. Presenečenje je bilo vsekakor nepričakovano. Počasi je pokleknil. Pod njim, ravno pod odprtino, je stala postelja, v kateri je umrl zadnji gospodar heather-stonskega gradu. »Grom in strela!« je ponovil Chappell. lil postavi! je špiritno svetilko zraven sebe. Potem se je sklonil, da bi pogledal skozi odprtino. V tem hipu je nekaj počilo za njim. Obšel ga je nenavaden občutek nevarnosti. Obrnil se je hitro kakor strela. Toda, če pogledamo naglo iz razsvetljenega prostora v temino, vidimo zelo slabo. In jarka svetloba plinske svetilke ga je vsega zagrnila Opazil je v povsem temni dvorani samo premikanje neke sence. Za Ljudsko tiskarno v Ljubijani: jože KramariB Izdajatelj: Inž. Jože Sodiš Urednik: Viktor Cenžii