Tečaj III. V četertek 13. rožnika (junija) 1850. last 34. " V jamo pade, kdor jo drugemu koplje. • TI -IT- 1 • Povest, spisal Koseški. (Dalje.) ----- JHepokojna strašna noč je po tej prigodbi za našega Lamprina sledila. Žalost po zgubljenih starših ga je v sercu stiskala. Strah ga je zastran ljubeznive sestrice obhajal, ker je prevdaril, da bi njeno obnašanje proti njemu po turškejv šegi in pameti znalo za veliko pregreho vzeto biti. Če ga je od velikega truda za kako trenutje spanje posililo, so mu koj strašne sanje kerv vnemati začele. Zdelo se mu je, da nekaka grozna kača z lepim zelenim grebenom in gorečim žrelom za njim skače, in ga po celem saraju od stanice do stanice podi. Tak se mu za miglej stisnjene obervi v hujši britkosti zopet odprejo, in komaj zor prihodnjega dneva, to je, pervega bajram-skega praznika pričakuje. Dan se zazna, navadna ura bije, Lamprin se hitro napravi, in se iz svojega prebivališča v harem podati hiti, serčno želeč, berž ko bi mogoče bilo, z ljubeznivo svojo sestrico govoriti. Ker se naglo vratom harema bliža, mu zakriči stotnik černih varhov ženstva z divjim glasom nasproti: „Proč! Ti nimaš opravila v cesarskem svetišču." Kakor 186 grom iz jasnega neba ga zadene ti glas. Urno se oberne in stoječih nog se proti cesarskemu poslopju na pot poda. Na stopalnicah ga sreča Kehaja Ka-duna in mu ječe: „PrijateI, verni se! Sultana za tebe ni doma. Njih visokost hočejo d o -voljiti, da v svojih stanicah počakaš, kaj se zgoditi ima," Čuden razloček med. bajramskimi prazniki lanskega in tekočega leta! Kaj za Boga pomeni ta brit-ka tesnota cesarskega saraja, enaka gromonosnej so-parici pred strašno nevihto in pogubljivo točo? Vse je tiho, vse je osupnjeno, ni veselja, ni radosti, ni gostovanja, ni cesarskih daril. Sultan se ne prikaže, nobeden ga ne vidi, skor se ne ve, če je živ ali je mertev. Vse vprašuje, vse glave ziblje, vse rame stiska, povedati nihče ničesar ne ve. Tako' preteče pervi, tako preteče drugi bajramski dan. Tretjega dneva se vidi tu in tam skrivno pomenkvanje bližnih prijatlov, tu in tam se sliši šeptanje, se vpazi pomenljivo kimanje, se začnejo razglasovati čudne novice. Sultan je bolan, reče eden — strašno je razserden, reče drugi — v žalosti je plakal #)¦, clo reče tretji. V tem so si vsi glasi enaki, da se po praznikih grozne reči zgoditi imajo. Govori se, da je Sultan imenitno osebo svojega harema v neznani pregrehi zapazil, da je dvajset o-dalisk njene pregrehe deležnih, da vse te v cule zašite v černo morje z gospodinjo vred veržene bodo. Govori se dalje, da se je Sultan zaroti!, nesrečnega služabnika koj po praznikih zverinam svojega zveri-njaka raztergati dati, ter da je ukazal, nar hujšega iz Afrike pripeljanega risa tri dni postiti in stradati, potem pa obilno z močnim žganjem napojiti. Nekteri so clo terdili, da so vikšega vratarja cesarskih zve-rinjakov o večernem mraku tretjega praznika k Sultanu iti vidili, in da je gotovo že v tem njegove zapovedi prejel. To in več takega se je govorilo, in od hiše do hiše, od stana do stana, od izbe do izbe ši- ') Plakati ali jokali. rilo. Kaka groza, kaki strah, kake britke misli te dobe oplašenega Lamprina v samotnih slanicah stiskajo, moramo lastnemu premišljevanju naših bravcev prepustiti. Bajram mine. Pervega jutra po praznikih Sultan Lamprina poklicati da. Mraz in žar šineta temu v žile, ker neki černi pritlikavec v njegovo stanico stopi, in mu gospodovo povelje razodene. Brez odloga vendar teče v cesarsko poslopje in s trepetajočim sercem hipoma v mali izbici stoji, iz ktere tri dele sveta goreče strele zadevajo. Okna so zagernjena, tako daje clo temotna, in Lamprin na pervi hip skor ničesar razločiti ne more. Nekaj trenutij je vse tiho, potem Sultan po navadi s krepko razločno besedo pregovori: „Pojdi do zverinjaka v Bujukdere, ter prašaj vratarje, če je ris napitan — hodi!" Lamprin bi imel toliko povedati. Sultana pogleda — opazi, da nista sama. V oboku zakritega okna stoji Hasan Kizlaraga z veselo bleščečim obrazom. Lamprin ga spozna in začeta beseda omaga v persih njegovih. Na bregu Bošpora, v prelepej bujukderskej dolini, pol ure hoda od Carigrada, je bil tiste dobe krasen log, visokega drevja poln. Dan današnji se le še sedem kosmatih, po turško „Jedikardas", po slavjansko „sedmero bratov" imenovanih, od evro-pejskih potnikov zastran neprecenljive lepote pogosto popisovanih platan na tem mestu vidi. Vse drugo drevje je ojster zob pretečenih stoletij podrobil. V sredi loga je stala takrat med visokimi gostimi lipami nizka, revna, zapuščena kapelica s podobo Matere Božje. Pravlica govori, da je bila v letu 1096 po Kristusovem rojstvu od Bogomira Buljonskega zidana, ker je o svojem potovanju k božjej vojski v Jeruzalem z nešteviluimi trumami krizanskih vojšeakov in drugih romarjev v bujukderskej dolini počival. Tri dni in tri noči, pravi pravlica, je pobožni Bogomir v tej kapelici pred podobo Matere Božje na kolenih ležal, in tukej na zadnem robu evropejskega sveta za odpuščanje svojih grehov, in za božjo po- 188 moč, da bi zasrainovavce keršanske vere premagal, neprejenljivo prosil. Tretjo nor, reče dalje pravlica, se mu je Mali Božja prikazala, in mu je krasno iz lim-barja spleteno krono v spomin, da bo sveto deželo osvojil, na glavo djala. Mnogo drugih poznejših čudežev še pravlica od te kapelice povedati ve, kterih splošno popisevanje nam za zdaj čas in prostor ne dopustila. Mimo tega loga je našega Lampriua hoja pripeljati imela, kjer komaj tri dobre lučaje od ondot je bil tistega časa strašen cesarski zverinjak. (Konec sledi.) ' •lil! i--------------- Gotov pomoček zoper gadov vgriz. ----- r>q fOilil Naj pazljivšemu človeku se ponevedoma lahko strašna nesreča pripeti, da ga gad vgrizne, ki je pri nas edina strupena kača. Kako dobro bi bilo pač pomoček poznati, ki gotovo pomaga! Veselite se, dragi bravci! tak pomoček poznamo, in je skoraj povsod dobiti:,.rastlina ali cvetlica je, ktero je naš učeni rastlinoslovec gosp. Fleisch-mann po naše kačjo s mer t kerstil. (Po latinski: aster-montanus, inula squarrosa ali inula bubonium). Kteri te neprecenljive cvetlice še ne poznajo, jim jo bodemo v 26. listu (s podobo v dokladi) popisali. *) Kdor jopa že dobro — pravimo dobro pozna, naj jo tudi drugim pokaže in jim pove, kako se od drugih podobnih loči. Zdravilo pa se nareja iž nje takole: Naberi „kačje smerti" ob njenem naj lepšem cvetenju, deni na drobno zrezane v primerjen lonec, kterega z vodo naliješ do ver-ha in k ognju pristavljenega 24 ur brez prenehanja, toda počasoma vreti pustiš; med vrenjem pa nič več vode ne prilij. Potem odlij krop v kako skledo, prekuhano zeliše pa v platneno ruto povito in v precep djano tako dolgo previjaj in stiskaj, dokler sok iz zeliša čisto iztlačiš. Leti *) Kakor zdaj vidimo, bodemo mogli svojo obljubo že le v klcrem poznejem lislu spolniti, ker ni „kačje sin." Mizo Ljubljane ne na raslilu, ne prav obrisane dobiti. Vse rasllinske bukve Ljubljanske knjižnice smo s poslreznim gosp. Fleischmann om preiskali, pa v nobenih njene prave podobe ne najdi?. il![l)> Yrdn. 189 sok poprejšnjemu v skledo prilij in vse skup v odkriti skledici na žerjavici tako dolgo pusti, da se vsa voda po soparu izkadi, in le sam čisti izleček ostane. To pa zve-diti, kani od časa do časa kaplico te mokrote na kosmat papir (Fliefspapier), in kedar jo nič več pil ne bo, stoj in veseli se! — že imaš cvet ali izleček zdravilne rastline. Hrani ga potem v majhinih steklenicah vozkega gerla, ktere moraš dobro z gobo zamašiti in s smolo zakapati, da nikjer zrak v nje ne pride in cveta ne spridi. Drag naj ti bo, kakor zlato. — Rabi ga pa takole: Vzemi za lešnjikovo lupino tega cveta, zmešaj ga z nekoliko mlekom ali tudi z vodo, in daj ga vgriznjenemu človeku ali živinčetu popiti; rano pa le s čistim cvetom pomaži. Ponovi oboje večkrat in — v kratkem času je strup ob svojo moč in nevarnosti ni več.¦-)_") .!¦ ,,Kačja sroerf' bo letos pri nas čez mesec dan v naj lepšem cvetju. Vsaka vas naj bi si za nevarnost nekoliko popisanega žlahtnega zdravila omislila. ii ,vj gok asiud Kratka slovnica slovenskega jezika. §. 12. — II. sklanja. fDalie.") Opombe. 1. V dvobrojnein iinenovavniku in kazavniku imajo neklera imena tudi g namesto i; n. p. verste, gore. 3. Imena ž -ija na koncu sinejo v edinobrojnem prisvo-jivuiku in mestniku tudi ii imeti namesto rednega iji- n. p. ladii, Marii, nam: ladiji, Mariji. 3. Ako se v višebrojnem rodivniku na koncu po redni skla-nji dve, tri soglasnice nabero, se zavoljo lepoglasja pred zadnjo e postavi; n. p. dekel, sukenj, sester, namesto: dekl , suknj, sestr. — (V nekterih krajih včasi temu sklonu ravno zato d pristavijo; n. p. gospa, ovca, gora nam: g6sp, ovc ali ovec, gor; ali tudi: ovac, tresak, nam: ovec, tresek.) 4) „Gospa" se sklanja večjidel nepraviloma: Edinobr. 1. gospa, 2. gospe, 3. gospej, 4. gospo, 5. (pri) gospej, 6 (z) gospo, — Bvobr. 1. gospe, 2. gospa, 3. gospema, 4. gospe', 190 5. (pri) gospeh, 6. (z) gospema. — Višebr. 1. gospe, S. gospa, 3. gospem, 4. gospe, 5. (pri) gospeh, 6. (z) gosperai. (V nekterih krajih pa sklanjajo to ime, kakor tudi moška imena „dan", „poldan", „popoldan" i. t. d. praviloma.) 5) Nektera ženska imena s polglasnico #) v zadnjem zlogu, jo izpuščajo; n. p. misel, misli, pesem, pesmi, bolezen, bolezni i. t. d. Taka in vsa ženska imena z 1"™ na koncu imajo v edinobrojnem rodivniku ijo namesto jo; n. p. z mislijo, s pesmijo, z boleznijo, žival, z živalijo i. t. d. 6. Ženska imena z -ev na koncu na, se sklanjajo, kari kor bi še končala v -va, samo da se edinobrojni kazav-nik z imenevavnikom vjema, in da je končaj edinobrojnega druživnika -ijo nam: o; n. p. 1. molitev, S. molitve, 3. molitvi, 4. molitev, 5. (pri) molitvi, 6 (z) molitvijo i. t. d. Tako tudi: britev, cerkev i. t. d. (Govore pa tudi Slovenci: britva,-cerkva, niolitva-, in sklanjajo take besede popolnoma po izgledu „riba") " jen f ,u{ 7) Imeni „mati" in „hči" jemljete v sklanjanju pred končnice zlog er, n. p. Edinobroj. Dvobroj. Viiebroj. 1. miti, hči materi, hčeri matere, hčere 2. matere, hčere • mater, hčeV 1) mater, hčer 2) 3. materi, hčeri materama, hčerama materam, hčeram i. mater, hče'r materi, hčeri matere, hče're3) 5. (pri) materi, hčeri materah, hčeVah materah, hčerah 6. (z) materjo, hčerjo materama, hčerama materami, hčerami. 8) Namesto kerv se govori v edinobrojnem imenovav- niku in kazavniku tudi kri; v drugih sklonih se sklanja kakor kerv. (Kerv je po starovslovenski, tedaj po našej misli boljše kot kri.) Opomba. Po nekterih slovenskih krajih sklanjajo vsa ženska imena s soglasnico na koncu po izgledu ,,nit,''. Tudi stari Slovenci so imeli za taka imena en sam izgled. Ne more se tedaj imenovati napaka, ako se noče kdo izgleda „klop" deržati. (Dalje sledi.) ¦ • ¦ - ") P o 1 j 1 i s n i c i ali a i d n ! e n i V j« eno. i), 2) in 3) tudi hčeri (hčeri). Murko vov' dvor. &v žsbod i»6 (Basen.) Lev pokliče nekega dne vse zverine na svoj dvor. Zverine pridejo, in vidijo okoli dvora mnogo kosti, zraven pa obvohajo tudi gnjusen smrad. Medved se hitro za svoj nos popade, rekoč: ..Sramota, kakšen smrad pri takem gospodu!" — Lev to slišati, ga zagrabi in vbije medveda. Opica nesrečno osodo videč, reče levu: „Medved je bil po pravici zavolj svojega hudega govorjenja tako ojstro kazntea:;Itako je mogel kaj od smradu govoriti! Veruj mi na mojo besedo, gospod! da s svojim nosom nisem nikoli tako prijetnega duha občutila, kot zdaj, kar sini v tvoj krasni dvor stopila." Ali ta pohvala leva še huje razkači, ter perlizljivo / .illUlITlil- ¦' ¦ ¦¦ opico mahoma vmori. Potem vpraša lev zvito lesico: ,,Kaj se pa tebi od mojega dvora zdi?" — „Gospod! meni ne diši in ne smerdi, ker sina ravno nahodna", mu odgovori lesica. Deržrmo se srede, kar smo v tej basni vidili !\ . In ta Branj e..-1Vxmm Branje je jedini pot do učenosti; to naraembo pa za-more samo ti doseči, ki dobro premišljuje, kar bere. Kdor mnogo bere, in malo vlastnega spiše, ni take hvale vreden, kot ti, ki, dasiravno malo bere, pa vendar mnogo lastnega spiše. Kar je preobilna hrana za telo, ravno to je nepre-nehijivo branje za človeškega duha, ne koristi nič, temne le škoduje; — zmerna hrana ter primerno branje pa telo in duha okrepčuje. Vsako dobro knjigo moraš večkrat prebrati, in glavne misli v posebno knjigo zapisati, da ti lože ostanejo. Premisli, kar si bral, zbriši kar ne velja, popravi kar gre popraviti, in pristavi, kar še manjka. 192 Če bodeš vsako dobro knjigo tako prebiral, ti bode branje še le prav koristno. s - er. S Novice za mlade ljudi. (Staroslovanski spominki.) VMeklenem boru (Meklenburg). kjer so nekdaj Slovani živeli, so izkopali ne davno več mertvaških kamnov s slovanskimi napisi in blizo 200 malikov naših prededov. lid si \i'j'jh'itf. :>!/>! j (Imenitna konja.) V Ljubljani sta bila te dni zares pogleda vredna konja za majhino plačilo viditi. Eden, 8 let star, je 24 pesti visok in 25 centov težak, morebiti naj večji na svetu; eden pa, dasitudi 8 let star, je samo 75 funtov težak in le 33 palcev visok, tako da se svojemu pajdašu, s kterim se prav rada imata, lahko -— meni nič, tebi nič — pod vampom sprehaja. .t-tnfnv-jitfloflfini o->'»|0 fco irf»l i',(\ 8 Smešnica. . Biovb Slovensko-ilirski slovnik. Človeštvo, čovečanstvo. Čmerelj, trut, biimbar. Qmerček, smerček, smerčak. Qoln, čolniček, čun, čiinak. Qop, čopek, kukma, kita. Qopast, kukmast. Qred ali red, čred. Crep, črepinja, ci-ep, crepi-na, ne „črep", „črepina", kakor je pod besedo „čepi-¦' njau ostalo. Čreslo, stroj. Clrešnja, crešnja. Črevo, črevo. Čuden, dna, dno, čudan, dna, v dno, čudno vit, a, o. Čudež, čudo; čudež ali zvi-jogldvka (ptica), vertoglav- A^8' .v. Vadili se, čuditi se. Čudo, čudo. Čiik, čuk. Qidi, čuti, bdeti., Čutili, čuteti, osecati. Quvdj ali čuvar, čuvar. Qveteri, a, o, četveri, a, o. Coeterka (številka), četvertka. Čvelerogldsen, četveroglasan. Založnica Ilozalija Eger. - Odgovorni vrednik J. Navratil. V Ljubljani.