Koristne reči. Spieal Bogomil Terzinski. I. Kavadna b a n a n a. Navadna banana (Musa paradisiaca) ali kakor ga splošno imenujejo, ^rajska smokva", raste naravnost navpik, in se sme k najimenitnišiui prikazkom v rastlinstvu prištevati. Nje sad meri v dolžini 8 — 9 palcev, debel je pa en palec. Po okusu je podoben suhim smokvam, in je v več ozirih posebno dobra hrana za Ijudi, in v resnici je navadna banana za prebivalce vročega pojasa to, kar pri nas Lruh. Osem do devet mesecev pozneji, ko je bila mladika vsajena, začenja koristno drevo cvetje razvijati, in že v 10.— 11. niesecu, se pokaže 12 —15 šopkov, v vsakem po 20 bananov, popolnega zrelega sadja. Sadje Ijudje obirajo in oberd, potera pa drevo posekajo, ker ne more več cvetja razvijati; puste le tiste mladike, ki iz korenin izrastejo in dve tretjini deblove visočine dosežejo. Te zopet kmali cvetejo in se razvijajo in dajejo nekoliko pozneji zupet banane. Zrele banane so rumenkaste in iniajo sladko, prijetno dišeče meso. Ljudje jih jedo nekaj kuhane, nekaj pečene. Ta rodovitnost pa, žalibog! Ijudi le prevečkrat podpira v lenobi; kajti Aleks. Humboldt je preračunil, da zemlja, kjer k večerau 33 funtov pšenice ali 99 funtov krompirja zraste, rodi 4000 banan. — Iz bananinega stebla napravljajo ondotni prebivalci neko predivo; mlado perjiče in popke jedo osoljene in s poprom potresene ravno tako, kakor mi salato; iz peres, ki so dva čevlja široka in 6 — 8 čevljev dolga, napravljajo različno obleko, jih rabijo za rjuhe, perte, strehe pri hišah i. t. d. Kratko rečeno: vsak del pri tej rastlini znajo ljudje porabiti za različne reči. H. Pravi kruhovec. Pravi kruhovec raste na več otokih tihega morja ali oceana, in sicer v dveh plemenih. Pervo je meseno, drugo pa koščičino. Pervo pleme, (ondotni prebivalci ga imenujejo ,,uru") zraste visoko ko hrast; peresa so po podobi in barvi smokvinim podobna, in ako jih od veje utergaš, kaplje iz njih mlečen sok. Sad, ki se naredi iz niajhne, okrogle mucke, zraste debel ko glava desetletnega otroka. Njegova koža je tanka in mrežasta. Pod njo je neko meso, ki je po barvi snegu, po rahlosti še le pečenemu pšeničnemu kruhu, po okusu pa je temu manj ali bolj enako. Posušen sad je jako zdrava in tečna hrana. Ondotnim prebivalcem služi mesto kruha. 0 drugem ali koščičinem plemenu ni nič drugega posebnega, nego, da iz njegovega lesa narejajo lepo hišno orodje. 3. Hopuška. Hopuška raste na močvirnih senčnatih krajih severne Amerike, in je med vsemi rastlinami naj bolj občutljiva. Ako se usede kak merčes na poveršje enega njenih peres, ki iz korenine rastejo, se ta precej zapre, in se ne odpre pred, da je merčes mertev. Ako se z iglo ali s slamo kakega peresa dotakneš, se ravno to zgodi. To rastlino so že v 17. stoletji v Evropo prinesli in jo po verteh saditi, toda nikjer se ni hotla prav dobro prijeti in vspešno rasti. Sedaj jih je že več po gosposkih vertih, in plačujejo jih po 5 — 10 tolarjev. Nekdaj so jih prodajali na Angleškeiu po 200 — 250 tolarjev. 4. Lepodišeča zracna cvetica. Ta čudna cvetica, ki je donia na Kitajskem in v Koliinhini, raste ob drevesih ovijaje se po njihovih vejah. Cebuljaste korenine jej služijo le za vterjenje, ne tako ko drugim rastlinam, da bi hrano serkala, kajti to dobiva iz zraka. Kakor bi se komu čudno szdelo, pa je vendar res, da čudna rastlina celo na stropu v kaki sobi raste, cvet razvije in prebivalce razveseljuje. 5. Mlečno drcvo. Ta velika, krasna rastlina, raste po peščenih krajih venezuelskih brežin. Njena peresa so po čevlju dolga; njen sad je mespn z dvema oreboma. Ako se njeno deblo nareže, teče iz njega, akoravno že več mesecev ni dežja bilo, lepljiv, precej gost in lepodišeč sok, ki je prav podoben naj boljemu kravjemu mleku. Ta sok je jako dober in hranilen, da je ondotnim prebivalcem to, kar nam kravje ali kozje mleko. Pa ne le samo za hrano imajo ta sok, z njim tudi ozdravljajo umogo bolezni. Čim temneja so drevesa, in kolikor bolj vkup stoje, tim bogateji se izliva sladki sok. Navadno narežejo deblo po solnčnem vzhodu. Jako prijetno jo z lastnimi očmi videti, kako ob lem času beli in černi,vsak s posodo, za mleko pripravljeno, od vseh strani prihajajo. Človeku se zdi takrat, kakor bi videl družino kakega pastirja, ki jej razdeljuje uileko svoje čede.