Posamezna številka 1 K.
S1CV. 270.
Poštnina plafana v gotovini.
V LjuDljSDl, v Jem, dne 25, novelira 1S20.
Leto XLVE
»SLOVENEC« velja po pošti u strani Jngs-
slavila Ir v Ljubljani: sa oelo leto aapraj. K 180--sa pol leta „ .. „ 9<>— sa četrt leta „ . . „ •■ za en mesec .. „ 15 -
Sotaosomstrn oeloleino K 240.
ca Sobotna izdaja: ==
Sa oelo leto.....K 30-—
n Inozemstvo,... „ 35 —
■ mm Inseratl: ■■■ tinostolpna petttvnte (M m stroga in 3 mm vlaeka alt 4«
prostor) sa enkrat . . . po K poslana Itd. .. po K tw
Pri Težjem naroStta pspMfc najmanjši oglu 59/9mm Ktt,
'shaja vsak da la»—II M>
oedeljek ta dan po praaaik^ ob Si art zjutraj.
MT Urediti sivo je v Kopitarjev) nlloi Stev. B/1IL Rokopisi se ne vračajo; netrenirana pisma se ne sprejemajo. Uiedn. telef. štv. SO, npravn. štv. 328.
Itičen list za
Stranka napreilfea in
Ta od naroda proklcta stranka nc bo imela nc spomenika ne častnega, nadpisa.« Iv. Cankar.
Jugoslovanska demokratska* stranka stopa v volivni boj z geslom, da jc nosite-ijica našega državnega in socialnega napredka«. Najvišji interesi našega edinstva, ^ prihodnjost naše politične iti gospodarske ( demokracije da so v njej vtelešeni.
Toda vsa gesla o napredku in demokraciji, s katerimi sc kinči demokratska stranka, sc. razkropc pred razsodnim človekom v nič. če sc spomni, da stoji na čelu demokratske liste dr. T a v č a r. Dr. Ivan Tavčar je namreč prijeten in dober pisatelj, a kot politik predstavlja eno najbolj reakcionarnih osebnosti naše politične zgodovine.
Vse. kar so si Slovenci na gospodarskem in političnem polju v zadnjih 30 letih priborili, vse to so si izvojskovali v trdem! boju proti »napredni stranki, ki jo je vodil' in organiziral dr. Ivan Tavčar. Naša sijajno' izvedena zadružna organizacija, ki je danes ponos naprednih Slovencev, se je osnovala ob Ijiitem odporu naše » napredne« stranke. Boj, ki ga jc vodil tedaj dr. Tavčar proti dr. Kreku, bo ostal nepozaben v naši zgodovini. Neizbrisno bo ostalo v naši zgodovini, da je dr. Tavčar imenoval zadružništvo nesrečo in sramoto Slovenije. Ko je Krek ustanavljal posojilnice in zadruge v naši deželi ter osvobajal našega kmeta iz rok mestnih in vaških kapitalističnih oderuhov, tedaj se je vzdignil dr. Tavčar in razglasil: Če se zadritžništvo razširi po Slovenskem,! se spremeni Slovenija (to je rekel dobesd-no) »v Sodomo in Gomoro«.
Nikdar ne bo več pozabljeno, cla se je stranka »naprednjakov« v zvezi z nemškimi veleposestniki iu vaškimi oderuhi borila proti gospodarski osamosvojitvi slovenskega ljudstva. Ko ic tedaj dr. Krek širil na shodih idejo zadružništva, se je nahajal s svojimi prijatelji premnogokrat v življenjski nevarnosti. Izpostavljen zasmehovanju, dc-nuncijacijam pri vladi in vseh posvetnih ob-Iastvih, je utiral trudoma gaz slovenskemu napredku. Naši delavski konsu.mi, pri Dev. Mar. v Polju in na Jesenicah, ki jih jc napredna« stranka tako ljuto napadala, so večna znamenja socialnega in gospodarskega nazadnjaštva slovenskih naprednjakov.
ln ko se je bil pri nas boj za splošno, enako in tajno volilno pravico, tedaj je bili zopet dr. Tavčar s svojo stranko, ki sc je I vojskoval prot' demokratizaciji našega po-' litičnega življenja. Zoper enako volivno pravico, ki pomenja eno največjih političnih pridobitev Evrope, je tedaj dr. Tavčar z vsemi silami deloval, govoril, pisal, zoper njo jc glasoval. Noč in dan je razglašal, da. preide s splošno volivno pravico politika v[ roke nevednežev, reakcionarcev, v roke« zabitega in zaostalega slovenskega ljudstva. Splošna volivna pravica je zmagala, ker se je str! organizirani odpor slovenskih in tujih reakcionarnih naprednjakov.
Ker ie demokratska stranka bila vedno napredna in bo ostala napredna do konca svojih dni, zato je pač tudi v Jugoslaviji bila nasprotna ženski volivni pravici.I Kar smo čuli pred 13 leti, se jo danes po- 1 no vilo: Z razširjenjem volivne pravice pride politika v roke nevednemu, reakcionarne-, mu, zabitemu slovenskemu Senstvu. Toda ( tudi ta pravica bo zmagala na celi črti tn bo pomenila zmago napredka nad političnim nazadnjaštvom demokratske stranke. Ker je dr. Tavčar bil vedno napreden in ostane s svojo stranko napreden na vekomaj, zato sc je ljuto boril proti stanovanjski, akciji dr. Gosarja, ščitil kapitaliste ter sc-vojskoval proti moderni socialni politiki S. L. S.
Ker je napreden, sc bon z dr. Žerjavom in dr. Kukovcc.m proti demokratizaciji davčnega sistema v Jugoslaviji, kakor jo zahteva SLS. po dr. Gosar ju.
Tako vidimo, da je zgodovina slovenske politike zgodovina rcakcionarsiva in nazadnjaštva slovenske uaprcdae inteligence. Slovenski naprednjaki niso znali nikdar ničesar pozitivnega ustvariti. Na pozitivno delo naše stranke so odgovarjali
mesto z delom s farško gonjo, mesto z novimi idejami z neokusnimi osebnimi napadi. Kakor so delali s Krekom in njegovimi prijatelji, tako delajo danes z Gosarjem.
Zato iiua Ivan Cankar, ki ni bil le velik pisatelj, temveč tudi bister opazovalec p£w litičnega življenja, popolnoma prav, čc pravi: Boj s klerikalizmom je lahek, enostaven in zanj ni potrebno posebnih talentov, nc posebnega programa: vsak paglavec je lahko liberalni veljak, občinski svetnik in nosilelj svobodne misli; tudi analfabetu je na razpolago gnojnice dovolj, da jo razlije nad najbližjim kaplanom. Ali neizprosen in težak bo boj s tem zlaganim, nazadnjaškim, hinavskim liberalizmom, ki nima niti toliko iskrenosti, da bi nastopil za svoje ideje — kolikor jih ima —, temveč laže svojim nasprotnikom, laže svojim pristašem, laže sebi v svoj lastni nos, laže na desno in levo, dokler se mu ne bo naposled za zmiroiu zaletelo. Je med njimi nekaj poštenih ljudi; ali ti prisezajo v svoji slepoti na program, ki jc že zdavno izpolnjen v vseh svojih točkah, tvorijo stranko, ki nima več nobenega cilja, ki se bori samo še s sencami. Zato jc danes zastonj ves boj s klerikalizmom; liberalna stranka jc sojena iu obsojena; taka, kakoršna je, bo izginila jutri ali pojutrišnjem. Da bi izginila čim preje! Nevarna jc pravi svobodi bolj kot armada kaplanov-agitatorjv. Meni sc gabi vslej, kadar govori : Narod* o svobodi. V tej stranki, katere edini program obstoji v razkrinkovanju fa-rovških kuharic, je izključena vsa svoboda, vsaka individualnost, pač pa grasira v nji surova nevednost po prosti volji. Ta stranka je zapravila polovico narodovega duševnega kapitala; ona. je potisnila duševni nivo naše inteligence pod ničlo; živi se od zlaga-no-idealnih f raz in podlih dejanj. Za širšo politiko, za kaj velikega in resnega ni nobenega smisla več; (vse je poginilo v edina [zveličavni gonji ua grešne kaplane. Ali to se bo strašno maščevalo, ko bodo bežali liberalni pismarji in farizeji osramočeni iz templja. Ta od naroda prokleta stranka ne bo imela ne spomenika, oe častnega nadpisa. Nc bo jih pokopal klerikalizem, pokopala jih bo baš svobodna misel, ob katero zdaj hinavci tako bobnajo.« (Pismo Ivana Cankarja svojemu bratu z Dunaja koncem marca 1900 — >,Dom in Svet«, 1. 33. št. 1.)
V tej volivni borbi se morajo preroške besede Ivaua Cankarja približati svoji uresničitvi. Dolžnost slovenske inteligence, slovenskega kmeta in delavca je, da se ta nazadnjaška stranka v tem boju porazi.. To zahtevajo najvišji interesi naše dežele.
Stojimo prod volitvami v konstituanto od katere bo zavisna naša bodočnost,
Veliko pripadnikov trgovskega in obrtniškega stanu sc še do danes ni odloči'o, poslance katere stranke da naj voli, bodisi da so ali tako zbegani cxl vsakovrstne politične agitacije, aii pa stoje še na tem starinskem stališču, da naj trgovec in obrtnik nc posega v politiko.
Ker posebno mladoliberalno Jutro kakor tucli vsa druga demokratska glasila sedaj lik pred volitvami z vso silo pišejo za nas trgovcc in obrtnike, nas snubijo ter na vse mogoče načine dokazujejo dan aa dan v svojih glasilih, koliko dobrega in koristnega so za nas storili v državnem zboru kakor tudi v vladi v Belgradu, sem se odločil, da na tem javnem mestu lo njihovo velikansko delo za nas slovenski del jugoslovanskega naroda iu posebej šc za lr-govsko-obrtniški atan obelodanim.
Protežiranjo veleback.
Kakor je vsem znano, so naši demokratje v družbi socialnih demokratov polnih b mesecev bili neomejeno na vladi. V lem času njihovega gospodarstva so ua naravnost razkošen način razsipava!! naš državni denar. V ta čas pade sistem izvoznic, Znan nam jc slučaj, da so prosili naši trgovci in zadruge za uvoz fižola, katerega jc bilo lansko leto preveč v naši Sloveniji in se je moral vsled tega. da sc ne pokvari. izvoziti. Človek z zdravim razumom bi
i naroi
Uprava to v Kopitarjevi al. 6. — tUeimpo lUi hran«
ljubljanske at. 650 sa naroonlno ln št 349 sa oglas«, avstr. Ia češi« 24.797, ogr. 23.511, boss.-bsro. 756S.
mislil, da bodo le-ti, katerim gre ta trgovina , dobili izvozno dovoljenje. Ne, niso dobili ti legitimni trgovci, ampak pod to demokratsko-social. vlado je dobila »Jadranska banka« v Ljubljani to izvozno dovoljenje. to pa vsled tega, ker imajo ti bankirji lesne zveze z demokratskimi ministri. Tako so morali naši trgovci ta fižol prodali Jadranski banki in le ta je pri teh, bilo je — mislim — nad 50 vagonov, zaslužila mastne milijone. In tacih slučajev je žal na tisoče v naši državi.
Ponižanje naše valute.
Pod to vlado sc je sklepalo iu tudi sklenilo skrajno krivično razmerje v zamenjavi naših kron za diparje. Ugotavljam na tem mestu, da jc ravno načelnik demokratske stranke za Slovenijo, sedanji minister za spe. skrbstvo, advokat g. dr. Kukovee, bil tisti, ki je trdil ter povsod povdarjal to svoje stališče, da je i dinar vreden več kot tO naših dobrih kolekovanih jugoslovan-kih kron. Tudi socialnodemokratski zagrebški poslanec Bukšeg je zastopal stališče, da je 1 dinar vreden celo 15 naših kron. Tudi takratni deželni predsednik dr. Gregor ŽF.rjav jR v Uradnem listu št. 160 z dne 1J. novembra 1919 zapisal v podkrepitev, da ic naša krona zanič, tele besede: ^Pozabljajo (Siovcnci namreč), da je ves papirnati kronski denar, ki ga imamo v roki, pravzaprav vojno posojilo Avstrije in Ogrske, s katerim se je vlivalo in kovalo orožje zoper Srbijo. Pozabljajo, da za to krono ne stoji, noben dolžnik in plačnik, če se jc ne-usmili naša država, ki s tem no-voosvobojenim krajem da sedem do osem milijard.« S iem nam je rekel, da moramo mi Slovenci biti sploh veseli, da se nam jc. za naš denar sploh kaj dalo. Mi pa vsi vemo, da se takrat in šc danes kupi pri nas za eno krono toliko, kolikor sc mora v Srbiji plačati za en dinar. Seveda, ker so naši zastopniki sami izpodkopavali vrednost našega denarja, nc smerno 'n tudi ne moremo od Srbov pričakovati in zahtevali, da nam lo valutno vprašanje pravično rešijo. Takrat so Iudi prišli v Ljubljano ti naši dič-ni demokratski ministri in poslanci in so hoteli v svojih predavanjih — rnHim da v trgovski zbornici — utepsti nam trgovcem in obrtnikom to njihovo nesrečno misel, da je vreden J dinar toliko in toliko kron in da moramo bili Srbom sploh hvaležni, da so nam ta denar sploh zamenjali. Zapomnile si, da se imamo edino le tej liberalni bankirski politiki zahvaliti, da so nam, ki smo bili posestniki prejšnjih kron, odvzeli tri čelrline našega premoženja. SLS jc bila takrat v opoziciji ter ni mogla uveljaviti, da. bi sc to vprašanje, ki. jc za nas življenjskega pomena, pravično rešilo, da bi se zamenjala ena krona za en dinar, kar bi bilo v interesu cclcga našega naroda. Ko pa jc potem prišla SLS zopet v vlado, pa tega demokratskega sklepa ni mogla več ovreči, ker je bila primorana ali pristati na to relacijo ali pa iti iz vlade v opozicijo ter bi na ta način škodovala le nam Slovencem, za katere ne bi mogla potem nič koristnega aaj>ravili.
Hujskanje zoper malega trgovca in obrtnika.
Opozarjam tu šc ua članek, katerega jc napisal podžupan ljubljanski g. dr. K. i Triller, katerega je volila večina trgovcev in obrtnikov v ljubljanski mestni svet, kako ie ta možakar naprtil najhujše očitke oderušta in veriženja ravno nam trgovcem v »Slov. Narodu«. Vse to početje je bilo namenoma uprizorjeno proti trgovcem in obrtnikom v glavni vrsti, ker so se ti liberalni mogotci nadejali, da se boelo vršile občinske kakor tudi državnozborske volitve v najkrajšem času in takrat bi stopili pred naše ljudstvo ter porekli: Vidite, trgovci in obrtniki so Ušli zločinci, ki Vas izkoriščajo, mi smo proti njim. zato volite z nami. O svojih bankah in izvoznih kupčijah, kar ie našo državo spravilo skoro na roh propada, pa r-o seveda dosled.io molčali (malega so obešali, velikega zločinca pa izpusčali) ter trpeli, da so 'e-le na stroške nas vseh bogatele, da so ai polom bank in usvo/.uičarskih kupčij po'niii /. ijudskim denarjem svoje kakor Iudi blagajne volilnih iondov demokratske stranke.
Državne naročila.
Državna naročila, katera bi lahjjo ds.-* li našim obrtnikom, SO » demokrati« dosledno pošiljali v inozemtvo ter lam drago plačevali, mesto da bi zaslužek ostal doma ter bi na la. način krepili naše obrtništvo. In tj ljudje so danes tako drzni, da nas snubijo, katerim so največ škodovali, tistim, ki so dolgo časa tvorili jedro napredne stranke! Takrat, ko bi morali biti z nami, da delujejo za naše korisli, lakrat nas niso hoteli, poznali in so samo iz demagogičnih ozirov, da bi morda preslepili naše ljudstvo, nas zatajili ter metali na naš trgovski in obrtniški stan cele kupe blata,
SLS — JDS,
Ugotavljam na tem mestu, da je bila SLS, ki bi imela na vsak način mnogo več vzroka, da nastopi zoper naš stan, ker smo bili ravno mi trgovci in obrtniki dolgo avantgarda te liheralne stranke, proti nam pravična ter je, kjer je le mogla, upoštevala naše upravičene potrebe in ni nikdar tako ljuto napadala in neusmiljeno postopala proti nam kakor ravno ta demokrat-« ska stranka.
Demokratska stranka jc lista stranka, ki je slabila v Belgradu vpliv naših sloven skih poslancev, da niso le ti mogli prodreti s tistimi zahtevami, ki so za nas življen-skega pomena. Demokratje so tisti, ki hočejo na vsak način in to tudi za ceno propada slovenskega dela, da ostane naša država centralistično upravljana. Avtonomija, katero sedaj obljubljajo na svojih shodih, jc. samo slepilo za liste, ki nočejo misliti malo naprej. Ti demokratje so listi, ki delajo za najstrožji centralizem samo zato, da ostanejo oni na vladnem krmilu v naši državi, da vladajo proliljuasko, nasilno in absolutistično in ker dobro vedo, da pri nas v Sovcniji noben pameten, zaveden in razumeu človek ne bode in tudi ne more volili to stranko bankirjev in advokatov, ki na,š narod samo izrabljajo in ga tirajo v pogubo!
Na žalost moram konstalirati, da se je tem demokratom posrečilo, da so ljubljanski greraii trgovcev izigrali v politične svrhe, da je načelstvo taistega sklicalo volivni shod demokratske stranke v Naxodui Dom, ua katerem, se bodo li. demokratski kandidatje ponujali iu slikali svoje vplodo-nosno delo« v državnem zboru in na vladi. Vsega obsojanja zasluži lo početje, da sc je stanovska organizacija zlorabila in vrgla v naročje politične stranke. Mislim iu upam, da se jim tudi ta trik ne bode posrečil in da sc bodo ljubljanski tovariši trgovci in obrtniki zavedali, kakšno škodo nam je napravila ta stranka.
Kandidati JDS.
Da rešijo demokratsko stranko popol» nega propada, so postavili na čelo kandidatne liste za mesto Ljubljano g. župana dr. I. Tavčarja. To so storili vzlic temu, da ga je že večina demokratov zavrgla in jc na zadnjem občnem zboru kot načelnik stranke propadel. Postavili so ga na čelo kandidatne liste samo iz tegn edinega vzroka, ker ime g. župana še nekaj velja in vic. če. Osebno nc poznam g. župana, loda cenim in spoštujem njega kot človeka, v politiki pa ie g. dr. 1. Tavčar popolnoma odpovedal ter posebno v zadnjciu času stori! velike pogreške, vnema se prav posebno za centralistično upravo, brezpogojno monarhijo ter jc poleg vsega tega popolnoma nemoderen človek, ki se v XX. stoletju ter po prestani 5 letni svetovni vojni nikakor ne more vživeti v sodobne socialne razmere ter zagovarja samo bogataše, za revne sloje pa nima nc čula, še manj besedi oziroma dejanj. Vurn^ da so mu vejekapi-talisli iz vsega srca hvaležni, da sc jc energično za nje potegnil v č;;su dr. Gosarjcve-ga poverjeništva, toda vi vsi, ki ste bitli proti stanovanjski naredbi, nimate trohico socialnega čuta pravičnosti napram trpinu revežu v sebi Nc zavedale sc, da živimo v neurejenih, skrajno ucvarnih racmcrah, kjer sc širi v masi vsled bedo in siroina-št.'. a nezadovoljnost, da zna vzkipeli, da pride vsled skopuštva in dobičkazeljnoeti ravno premožnejših stanov do nasilnega prevrata in lakrat bodele ravno \i, ki sc danes branite žrtev v občo korist, morali

Strto X
fc&fevtrtMtf, 3ae »»veteSr*
štev. 270.
nositi največjo odgovornost. Zatorej naj	! tononiijo, je ustanovil »Ekonoma« ter sna- ! tvorna skupščina,: (katera se je imela
stranko dr. Tavčarja volijo tisti bankirji in	! jc po deželi podružnice, da s tem »pokaže«, sklicati najkesneie 6 mesecev po sklenje-
bojjataši, ki bi radi, da bi prišlo pri nas šc	j nam trgovcem, kako sc mora za ljudstvo nem miru).
do večje bede in splošnega obubožania in	gospodariti po načinu Agromerkuj-ja. On 1 VI. Avtonomija deželne vlade za Slo-
do končnega popolnega poloma.
Da bi ujeli nekaj uradnikov, so postavili na drugo Kandidatno mesto g. profesorja R e i s n e r j n. Uradniki, vsled obče, šc vedno naraščajoče draginje, .katera jih hoče tudi udušiti, so bili priinorani; da so obrnili hrbet stranki, ki uporablja uradnika pravzaprav samo za sredstvo, da gospoduje nad narodom. Da zvabijo uradništvo zopet v svoj tabor, je moral dati prof. Reisner svoje ime za stranko ljudi, ki izmed vseh najmanj čutijo draginjo.
Na tretje mesto so pa postavili kot Tabo za trgovec in obrtnike g. J. M o h o -r i č a. Poznam g. Mohoriča osebno in mi ne sme zameriti, da omenjam tudi njegovo ime. Vsakemu v Ljubljani mora biti jasno, da g J. Mohorič pod nobenim pogojem nc bo izvoljen in da vsled tega stoji njegovo ime na kandidatni listi demokratske stranke samo, da ulovijo na ta način nekaj glasov nezavednih ljubljanskih trgovcev, obrtnikov in morda tudi kakega poštenega branjevca. Poleg vsega tega pa bi g. Mohorič ne mogel /astopiti res koristi našega stanu, ampak on bi se moral podvreči clik-tatu te absolutistične demokratske klike, ali poslušaš, ali pa greš.
Na četrto mesto so pa postavili našega dičnega trgovinskega ministra na razpoloženju g. dr. A. K r a m e r j a, ki je bil cel čas svojega življenja urednik »Slov. Naro-daa na Dunaju in sedaj urejuje v Jutro«. Vsled njegovih velikih trgovskih zmožnosti jc tudi v Belgradu popolnoma zavozil naše trgovinsko ministrstvo, sokriv je vseh znanih kupčij, ki so temeljile na fumozn^m izvozničarskem sistemu. Poleg tega je pa U g. minister n, r. pomagal prav uspešno uničevati vrednost naše krone, za kar sc mu bodo ljubljanski volivci gotovo zahvalno izkazali ter volili vsled teh zaslug njegovo stranko.
Na deželi kandidira v kranjskem okrožni bivši deželni predsednik g. dr. Ž c r j a v , to je tisti človek, ki je pravzaprav povzročitelj vseh težav našega stanu, najhujši absolutist in centralist, Ivi je pomagal uničevati naše krone, ki je teptal občinsko av-
jc branitelj in zastopnik našega velekapi- j venijo sloni na naredbi od 14. novembra
tala, ki hoče udušiti in podjarmiti uas tr-	1918, leta, objavljena v št. 111, uradnega li-
govce, ki ustvarja velika industrijska pod-	sta. Glasom sklepa Narodnega viječa, po-
jetja, da na ta način oslabi našega malega ;	tvjenega od celokupne vlade pri zedinjenju
obrtnika in tudi tega zasužnji kapitalu. O	in sprejetega od regenta v njega odgovoru
ostalih 14 kandidatov sploh ne spregovorim, ker le-ti itak ne bodo izvoljeni, so le nekaka štafaža na tej kandidatni listi, in vaba na Žerjava.
V štajerskem okrožju pa kandidira na prvem mestu minister za socialno skrbstvo, ki pa nima prav nobenega socialnega čuta, advokat g. dr. V. K u k o v e c. Ocenil sem žc njegovo koristno delovanje za naš narod ter ne bodem nadalje izgubljeval besed.
Vsi za stranko ljudstva}
Končujem s pozivom na vse razsodne in zavedne volivce, da obrnejo hrbet stranki, ki je do danes delala narodu vsepovsod le škodo, zastopala vedno le interese našega velekapitala, ter se hoče edino le potom centralizma obdržati na krmilu države. Volite vsi, katerim je na tem ležeče, da ozdravi in se uredi naša velika edinstvena in bogata država, da bode res narod njegov srečen in zadovoljen, kandidate Slovenske Ljudske Stranke, katera stoji na temelju krščanske pravičnosti in ima v svoji stranki zastopane vse stanove ter tudi sporazumno deluje za prospeh nas vseh, v prvi vrsti našega kmeta, ki je v naši državi najmočnejši steber in od katerega vse zavisi. Če je srečen in zadovoljen naš kmet, je gotovo dobro tudi nam trgovcem in obrtnikom, ki živimo od limeta in srečna ter močna je tudi država, kjer biva zadovoljen narod.
Zato pomedite na dan volitve 28. novembra z lažidemokratsko stranko, ki je rak-rana na telesu našega naroda, da bode ta stranka velekapitala in advokatov ravno tako poražena, kakor je bila pri volitvah v Nemški Avstriji vsenemška liberalna stranka. Potem ste si lahko svesti, da bodemo pričakali ozdravljenje teh razmer in da nam bode zasijala boljša bodočnost?	H. L.
Za avtonomijo* tiiitopriifiipif In socialno pravi£nosfi
Borba Jugoslovanske demokratske stranke proti avtonomnim praviesra Slovenije.
JDS se hoče rešiti popolnega poraba pri predstoječih volitvah s tem, da zdaj volivcem skuša dopovedati, da je tudi ona ^a avtonomijo Slovenije,
V	resnici se je ta stranka od dne ujedinjenja decembra 1.918 dalje pa do današ-rrjega dne z vsemi silami 5a sredstvi, ki jih ima na razpolago, borila zoper avtonomijo slovenske dežele in če bi SLS ne bila tc avtonomije z vso silo in odločnostjo do skrajnega branila, bi danes Slovenija ne imela ne svoje vlade nc poverjenikov, bi bila sploh popolnoma brezpravna.
V	dokaz za to le nekaj neovržnih dejstev: i !>'
l Ko jc napočil trenotek, da se vse jugoslovanske dežele zedinijo, tta jugoslovanska demokrata, dr, K r s t e 1 j in dr. Smodlaka v smislu svoje stranke predlagala takojšnje zedinjenje na podlagi načrta, obsegajočega 9 točk, ki sicer priznavajo avtonomijo posameznih dežel, nad katerimi imej osrednja vlada samo v r h o v -no nadzorstvo in pravico dajati splošne direktive, določajo pa, da naj se imenuje 7 državnih tajnikov za vsako deželo, ki bodo posredovali med osrednjo vlado 5n deželnimi avtonomnimi oblastmi. Vrhu tega pa naj se v centrumo vsake dežele imenujejo guvernerji, ki bodo vodili posle deželne uprave.
Temu so sc zastopniki SLS v ljubljanski Narodni vladi v seji 21. novembra 1918 rvtfločno uprli, da se onemogoči centralizem, ki tiči v zahtevi po guvernerjih in državnih tajniikih, katere naj bi po predlogu dalmatin. demokratov imenovala osrednja vlada in so dosegli, da je zadeva prišla pred Narodno viječe v Zagrebu.
Zastopnik slovenskih demokratov dr, Kramer pa jc poslal Narodni vladi izjavo, kjer Smodlakin predlog najlopleje priporoča in predlaga, da se načrt dr. Srao-dlake odobri in naj se še tekom istega večera ali pa vsaj 22. novembra la sklep sporoči v Zagreb.
Ce bi se bilo to doseglo, bi bila spričo takratnega položaja obstojala nevarnost, da se Smodlakin predlog brez vsega sprejme tudi v zagrebškem Narodnem viječu, ker so zastopniki jugoslovanske demokratske stranke računali s tem, da se v naglici ne bodo oglasili nobeni pomisleki proti temu centralističnemu načrtu uredbe drža
pravico, da se izreče za monarhijo ali republiko in katera da se ima sklicati, ko se povrneta mir in red v deželi. (To Se pravi, kadar se bo vladi zdelo, da je red v deželi!)
SLS je takoj videla, kam to vse meri. Dosegla je, da se načrt ni kar čez noč sprejel, marveč ga je podvrgla vsestranski kritiiki in tako jc ta načrt prišel pred Narodno viječe.
II.	Narodno viječe v Zagrebu sc sedaj ni moglo izogniti potrebi, da se predlog dalmatinskih demokratov temeljito pretrese in odkrije njegovo centralistično jedro. Na podlagi, tega je Narodno viječe sklenilo popolnoma drugačen načrt ujedinjenja, kjer se je po prizadevanju zastopnikov SLS in drugih avtonomističnih strank zagotovila avtonomija. Državni tajniki in guvernerji so izginili. Avtonomne posle vodijo dosedaajc deželne vlade, katere so v tem oziru odgovorne deželnim zborom, osrednja vlada pa ima le nadzorstvo v smislu »generalne kontrole in občih uput, a eksekutivao ima v vsakem slučaju lc avtonomna oblast kot zadnja upravna instanca« . Od avtonomne uprave so izklju- 1 čeni samo 1. zunanji, 2. vojni, 3. pomorski, 4, državno-finančni, 5, železnični, 6. pošini in 7. preskrbovalni pesli,
JDS sc je spričo brezpomembnosti vsakega drugačnega stališča v tedanjem momentu udala,
III.	Zato pa jc vsled odsotnosti nekaterih najbolj odločnih braniteljev avtonomije v momentu, ko je odšla delegacija Narodnega viječa v Belgrad, da na imenovani podlagi sklene skupno z vlado srbske kraljevine podlago za zedinjenje, Pribičevič, duša JDS, v Belgradu roval zoper upulc Narodnega viječa, kakor srno lo v naiem listu žc obširno razložili. Njegove intrige jc preprečil zastopnik SLS dr. Brejc, tako da je stališče Narodnega viječa v Belgradu končnoveljavno zmagalo in sc avtonomija po zaslugi SLS trdno zasigu-rala,
IV.	V tem smislu jc Narodno viječe v tvoji adresi na regenta izreklo načelo:
-da naj ostanejo v moči pod kontrolo državne vlade dosadanji avtonomni administrativni organi, ki naj bodo za svoje uradovanic odgovorni tudi avtonomnim zastopstvom.-«
V.	Regent jc v sporazumu z državno vlado to stališče vsecelo sprejel, rekoč:
»V smislu želja in načrtov, ki ste ini
! jih izvolili predložiti, in katere jaz in moja vlad« osvojujemo p o p o 1 n o ni a, ukrene
na adreso, ostane ta naredba v veljavi, v kolikor sc tiče vseh resortov, ki se niso iz-rcčno pridržali celokupni vladi (glej točko II.) in je ha osrednjo vlado glede njih prešla samo pravica vrhovnega nadzorstva ter občih navodil, toda tako, da eksekutivo vrši izključno avtonomna oblast. To pa sledi tudi iz tega, ker po zedinjenju avtonomna poverjeništva niso bila ukinjena, saj se ludi niso mogla in smela, ker se v adresi izrečno priznavajo v moči dosedanji administrativni organi,
VII.	Ne glede na vse to in ne glede na to, da je deželna vlada za Slovenijo leta 1919 imenovala avtonomno šolske nadzornike za bivšo Štajersko in Koroško, je Pribičevič na iniciativo JDS. na Slovenskem poizkusil atentat na avtonomijo Slovenije s tem. da je z odlokom od 11. junija 1920, št, 3664 prisvojil sebi oblast imenovati šolske nadzornike, pri čemer proglaša akt od 14. novembra 1918 za neveljaven, s čimer odreka avtonomiji Slovenije sploh vsako pravico do obstanka. To kljub temu, da osrednja vlada ni upala odrekati deželni vladi pravice imenovanja uradnikov do IX. činovnega razreda (ljudskošolski nadzorniki pa sploh niso v nobenem razredu), da si ni lastila tozadevno nobene eksekutive in brez vednosti deželne vlade ali preko nje do tega momenta ni usojala izdajati naredb, posegaiočih v avtonomni delokrog slovenske dežele.
VIII.	Odsedaj naprej pa je vlada začela iti po stopnjah g. Pribičev' a in je začela tudi že sameščati in prestavljati uradništvo brez in preko avtonomne deželne oblasti, kar seveda izpodkopuje vsako disciplino. Tudi je skušala zdravilišči Topolščico in Rogaško Slatino, ki so ne samo pod avtonomno upravo Slovenije, ampak je eno izmed njih celo last dežele, podrediti meni nič tebi nič sebi, oziroma eno ministrstvu za socialno skrbstvo, drugo ministrstvu za javna dela.
IX.	Vse to je delo JDS,, ki je centralno i vlado pri vsaki priliki naganjala, da od vladarja slovesno zajamčeno avtonomijo Slovenije prekrši in stopnjema odpravi.
SLS. sc pa temu ni vdala ter je avtonomijo do današnjega dne zvesto čuvala ter ne da te najvišje pravice slovenskega ljudstva iz rok", dokler bo poklicana zastopati to ljudstvo in njegove najvišje interese. S tem, da 28. t. m. odda svoje glasove SLS., bo slovensko ljudstvo svojo avtonomijo zavarovalo pred vsakim poizkusom jo uničiti in jo bo zz vedno obdržalo.
Tudi dejstvo, da se kljub sklepu Narodnega Viječa niso mogli vzpostaviti deželni zbori, oziroma hrvatski sabor, ter dejstvo, da se je sklicanje konstituante proti sklepu taistega Viječa odlagalo do sedanjega momenta, tudi to je zasluga jugoslovanskih -»demokratov««, ki so preko svojega Pribi-tevica delali ua to, da se država čimdalje bolj centralizira in nc vpoštevajo zahteve ljudstva.
Zdaj si upajo voditelji slovenske /demokratske- stranke, zadnjič še celo dr. Žerjav v Kamniku, na svojih shodih trditi, da so za avtonomijo!
BHi
Noben naš somišl enik ne sme na dan volitve ostati doma! Vsi na volišče!
Sfoo^i v Žir&h.
V nedeljo, dne 21. novembra smo v političnem gibanju dosegli v Zireh rekord. Imeli smo šest volivnih shodov en siim dopoldan, poleg dobro obiskanega sestanka naše Delavske Zveze v sDomu-i ua Dobračevi zvečer, Za vedoželjne ljudi zanimiv dan prve vrste. Zvedeli smo to-le: Novopečena narodna socialna stranka je dvakrat poskušala, pritegniti, kaj več ljudi ua svoje zborovanje (po šesti in deseti av. maši), pa so obfdirai pogoreli, pri drugem ponesrečenem poizkusu so se posten« sprli s socialnimi demokrati in si drug drugemu očitali jako dolikatue reči; slednjič so sJ grozili s sodnijo. Enako so se trudili naši ^ samostojni,« da bi a dobro obiskanim shodom uplivali na množico, ki jih ue mara. Pravija pa, da se je našim ^samostojnim« še slabša godilo na obeh njihovih shoditi nego narodnim socialcem, zlasti na drugem shodu. liberalizem ni za naše ljudi, še iedaj, ko je bil v cvetu svoje moči in so ga zagovarjali znani g rodovni k i — n. pr. dr. Tavčar, ki je ponuja! pred vojno liberalcem v Žireh starejše dosti dobre predvojne groše, klerikalcem pa grozil s koščenimi knofi — niso ljudje zanj marali, niti so niso baii njega in njegovih kosti. Odkaj pa liberalizem razpada v kose® kot ubita posoda in odkar deli njegov šel, ljubljanski župan celo svojim pristašem papirnati drobiž, se ga ljudje še bolj izogibljejo. Res smo rado-redni, koliko časa bodo še hoteli vzdržati tisti redkoštevilni Zirovci v r.izdrtt bajti razkra-jajočega se liberalizma, ki pušča na vseb koncih in krajih. Na shodu SLS pa je govori! g. Stanovnik iz Horjula. Velika dvorana je bile polna volivcev, tudi dokaj zena gospodinj je prišlo. Stvarno izvajanje g. govornika, pozornost poslušalcev, živo zanimanje in debatiranje o velikih vprašanjih, ki naj jih reši bodoča konstituanta, vztrajno.-" in pazljivost do zadnjega trenutka, dokler ni predsednik zaključil shoda med burnim odobravanjem zbo. rovalcev z besedami: >Bog živi g. Stanovnika; našega bodočega poslanca! — vse to je zopet jasno pričalo: SLS ve, kaj hoče, in ima dobro organizirane ljudi, ki bodo tudi v novi državi izpeljali svoj program, pa naj liberalci še tako vpijejo in skačejo.
Somišljeniki Slovenske ljudske
stranke, za nas velja volivna dolžnost!
Somišljeniki! Skrinjica SLS aa Kratsjskem je na tretjem mestu. Spustite vsi krogljico v tretjo skrinjico!
ve. Da bi se centralizem nekako prikril in i vlada takoj, da se čim prej uresniči vse
bi »guvernerji« lažje prišli skozi, sla Smodlaka in Krstelj vrinila zahtevo po kon&ti-tuanti, kateri sta priznala ccio izrecno
slo, kar ste predlagali, tako glede prehodne in začasne dobe, dokler sc ne sestane in n« konča svojci dela Velika ustavo-
i ;kot za SLI-
V Bohinju smo imeli v nedeljo 21. novembra 1920 tri nad vse dobro obiskane shode Slovenske Ljudske Stranke. Govorila sta poverjenik kmet Jan in kaplan Jalen, V Srednji vasi in v Jereki sta sc shoda vršila popolnoma mirno, pritrjevali so tudi samostoneži. Na Bistrici pa se je privleklo na. shod par vinjenih nepovabljenih liberalno-samostojnih razgrajačev, kateri so začetkom govora žvižgali in kričali: »Pobijtc ga, z gajžlanii po njih,-' kar jc vzbudilo med mnogoštevilno navzočimi Bohinjci veliko nevoljo. Namera, da bi sijajno obiskani shod razbili, se je surove-žem popolnoma ponesrečila. Mirna pozornost in odobravanje, s katerima so ljudje sledili govornikoma, jc dokaz, kako naše pošteno bohinjsko ljudstvo prezira ljudi, ki delajo z biči in koli. Za Slovensko Ljudsko Stranko so taki ljudje najboljši agitatorji. Naše pošteno bohinjsko ljudstvo sedaj dovoli jasno vidi, da so se s potapljajoče 15-hendne barke vse podgane rešile na samostojen čoln, kateri sc bo pa tudi 2R. novembra razbil ob skalnati volji ljudstva. Zatorej, Bohinjci, volilo 28. novembra za Slovensko Ljudsko Stranko v tretjo skrinjico. Slovenska Ljudska Stranka bo z vsemi močmi delala za Vas, in to tem ! laži«.'., čimveč tflasov od Vas dobilal
Kamniški JPS-arji,
O kulturnobojncm programu, ki ga jo dr. Žerjav razlagal na četrtkovem svojem shodu v Kamniški čitalnici, Vam šc nismo poročali. Pobijal je seveda klerikalizem, o katerem je prepričan, da ga bo le on premagal. Kandidat JDS. dr. Karba pa je v svoj kandidatni program vtaknil poziv na JDSarje, da se morajo bojo vati proti kleri-kalizmu, da s tem uničijo »rimski strup« . Veseli pa smo vsi, da imamo čast opazovati tako agilnega liberalnega kandidata, kot je naš dr. Karba. Lc poglejmo, kaj piše -»Jutro« z dne 23. t. m. v notici o JDS. shodih na Gorenjskem: - V Kamniku jc imela JDS. v nedeljo shod. Govoril je kandidat dr. Karba; shgod je dobro uspel.«« —- Nam o Karba to veni volilnem shodu ni vkljub poizvedovanju nič znanega. Morda jc bil med »vernimi dušicami« med štirimi .stenami kak shod po § 2. Pač v nedeljo je bil tu shod NSS., a iz tega shoda jo je g. Karba moral odkuriti. To bi bila prva »Jutrova« laž. Nadalje poroča »Jutro-., da je g. kandidat govoril na komunističnem shodu, da. ima JDS. največ zaslug na socialnem polju in je ravno ona rešila nujna socialna vprašanja (Deveturni delavnik. Op. por.) — To jc druga »Jutrova laž. Dr. Karba na komunističnem shodu javno niti govoril ni. Pač pa se je nekaj časa vrtil krog zborovalcev, a r.ato mu je pogum upauel. Pa dr. Karba.« nadaljuje »Jutro:., »je bil tudi na klerikalnem shodu, na katerem je razlagal klerikalno modrost stenograf iz narodnegr predstavništva prof. Dolenc, ki je govoril lako, da so vsi poslušalci dobili vtis, da sc jc počutil prof. Dolenc takrat, ko je bil stenograf na Dunaju, mnogo bolje nego sedaj v Jugoslaviji. Dr. Karba jc odločno zavrnil govornikove napade na narodno in državno edinstvo.« — h govora prof. Dolenca so poslušalci slišali vse kaj drugega kot napade »na narodno in državno edin stvo . G. profesor kot ožji priiatelj in ljubi telj dr. Kreka nam jc ravno v svojem go voru razodel vso ljubezen do Jugoslavije in ravno zato, ker jo ljubi, mu je najvej ležeče na tem, da se jugoslovansko ljud stvo reši sedaj, ko je čas, leh, ki Jugos'avij le uničujejo. Njegovim izvajanjem in lojal nosti jc še dr. Karba dal milostno svoje pri znanje. Ker pa je mislil, da ima ludi v Kair niškem domu pred seboj kup nevedneže se jc pripravil zborovalcem razlagati o s«' mouoravi Slovenije. Nnl^trl p* if na odp«
6tev. /10.
»Slovenec«, dne 2-5. novembra 1920.
S'ran i
pri zborovalcih, ki so ga podučili, da on niti razume ne, kaj jc avtonomija, ker jc pobijal federalističen sistem naše države in odobraval centralizem. Šele izjavo kmetov so ga pripravile do tega, da je spoznal, kaj je avtonomija. Ko jc g. profesor odgovarjal na govor dr. Karbc, sc la oglasi, da on ni tako govoril. Nato mu reče g. prof. Dolenc: .Oprostite, gospod doktor! Sem po nesreči tak revež, da znam slcnografi-rati.« Cela dvorana jc prasnila v glaseu smeh, dr. Karba (hrabri kandidat) sc je pa skril v najtemnejši kot dvorane. O kakem protinarodnem ali protidržavnem govoru ni bilo ne duha ne sluha, zaradi tega tudi dr. Karba ni nikakor mogel zavračati napadov na narodno in državno edinstvo. Pa prepričani smo, da bi bil takoj vsak govornik aretiran, ker sc je slučajno (?) nahajal na shodu orožnik. Ako jih je pa od poznejših govornikov nekaj slišal, ni bil to napad lia edinstvo, ampak je bilo le izprašanje vesti liberalcem, česar pa dr. Karba ni mogel do konca prenesti in je prej pobegnil, kljub temu, da jc šlo precej tega spraševanja na račun njegove kože. S seboj so privlekli nekega Janeza Šverčevga, da je delal medklice in motil zborovanje. Kot nagrado je dobil: »Janez, ki si tak fajn medklice delal, pa pojdi z nami v Čitalnico, tam ti plačamo za pit in jest, kolikor hočeš.« ln šli so. — Tako stoje JDSarji v Kamniku. Kamniškemu uradništvu in meščanstvu kličemo: le volite dr. Karbo, ljudstvo pa, katero želi res srečo in bodočnost našega naroda in cele Jugoslavije, bo pa volilo v nedeljo SLS.!
^■■■Hmnnmnmmn
Kdor je za avtonomijo Slovenije, bo glasoval za Slovensko ljudsko stranko!
Kai je dr. Kramer izkramčl v Sodraiici.
Pod predsedstvom časti tega staroste tod-raskega liberalizma in velikega patriota za časa pobiranja svečnikov in kotlov, nadučitelja Miha Verbiča, je imela v nedeljo pri nas >der mokratska stranka' javen shod, čegar javnost je bila pa tako javna, da somišljenikom SLS Jvančev fantič ni dovolil vstopa. Le desetorici se je posrečilo priti v družbo ^Domovinarjev«, ki so na lastna ušesa poslušali in občudovali liberalno modrost Minister n. r. Kramer je imel srečen dau. Kar je povedal, mi vse so mu pritrdili. Tu podamo ua vpogled lc nekaj kosov njegove krame: 1. Dr. Korošec je naredil postavo, da se sme po treh letih moževe pogrešanosti žena poročiti. Ako se pa prvi mož vrne, lahko izbira med prvim in drugim. 2. Kip M. B. na Češkem ni uničilo svobodomisel-stvo, pač pa kaplan Počural. 3. Vojske so bili krivi kranjski klerikalci. Predsednik Schvvarz je brzojavil na Dunaj, da so klerikalci navdušeni za vojsko iu vojska je bila. 4. Najuglednejša stranka na Kranjskem je JDS, zato bo pri volitvah njena skrinjica na prvem mestu. (To nam je pa res novo! Op. poroč.) 5. Ako dobimo samoupravo, bo carina na suho robo neznansko velika. (Ali Vam je g. Verbič to na uho zašepetal? Op. poroč.) Povedal je še, da njegova stranka kandidira osem duhovnikov, med njimi celo zlalomašnika Biankinija. Tucli z dalmatinskimi patri jc v prijateljskem objemu. Le naše duhovnike mora nazaj v cerkev spraviti, kamor spadajo. S tem bo vera zelo veliko pridobila. O valuti pa ni zinil besedice. Razume se, da tudi Sodražani niso boleli zaostati za tem imenitnim govornikom. Poslali so ua oder svojega najboljšega politi-karja Jos. Oberstarja. Ta se jo povzpel do go-rostasne trditve, da je edinole JDS za agrarno reformo, klerikalci so pa zato nasprotni, ker se škofje in duhovniki boje za svoja posestva. Ker je lo že neštetokrat v listih ovrženo, je mož vedoma neresnico govoril. Končno je častiti predsednik Miha Verbič dodal še nekaj prav modrih nasvetov, kakor lc on zna, da nnj vsi liberalci kakor apostoli gredo od hišo do hiše, od osebe do osebe ter agilu ajo, da i miroljubna«: stranka JDS dobi tem lepšo večino. Dne 28. novembra se bo pokazalo, kako ga učenci ubogajo, .,.-;■. ,
aitnniiiitmimiiiiiiiiiniiiiiiiiiainiuuiiiunnniiiifiiMiiiiiiiiiiiiintiiiiiiini
Ce ne greš volit, pomagaš nasprotniku do zmage!
miiiiiDniiiiiinimuiininiiimiiinniiiiiiiiiiiimiiiiimiimifiiiiiii!!
Milo za drugo.
Včerajšnjemu >Jutru " ni prav, da se jc javno napadel kvalificirani kandidat JDS na Štajerskem, g. dr. Brezigar, ter rneui: >Gre za volitve, in da so očrni politično sovražnike, ni uobeuo sredstvo preumazanoc. Vsa slovenska javnost ve, da SLS ni napadla osebno nikogar iz kandidatov JDS ter jih tudi ni hotela, dokler niso nasprotniki prvi napadli dr. Gosarja. Zato pač nikdo nc more zameriti, če ta uapad vračamo. Kar se tiče dr. Brezigarja, lo je, njegovega opravičeuja v včerajšnjem > Jutru c, češ, da je dr. Slokar izjavil, da jo prepričan o nedolžnosti dr. Brezigarja, ugotavljamo, d« je tir. Slokar v zaslišanju proti dr. Brczigarju izjavil, da sicer nima dokazov, misli) pa je, da je dr. BreZigar protizakonito uporabljal krušne kario, kakor se mu jo tiUglo v. ovadbi. Dr, Slokar ui imel naloge.
dimnimi
du išče dokaze, ker je to nalogo prevzela v j začetku policija in pozneje preiskovalni sod- I nik. Ti merodajui faktorji so gotovo bih mnenja, da zadostujejo dani dokazi, ker so dr. Brczigarja ^ mesoio držali v prciskovalueni zaporu in ga potem le začasno izpustili ter celo razpisali glavno obravnavo, ki se radi prevrata v odsotnosti dr. Brezigarja ui mogla več vršiti. Dr. Brezigar je pisal takrat svojim, prijateljem obupna pismu, da je njegova eksistenca popolnoma unieeua. A čemu ujegov obup, če se jo zavedat svoje nedolžnosti? vjutroc trdi, da je dr. Slokar po prihodu v Jugoslavijo izjavil dr. Brczigarju, da je prepričan, da je dr. Brezigar nedolžen. To ue odgovarja resnici, ker je dr. Slokar ua vprašanje dr. Brezigarja, kako mnenje ima dr. Slokar o njegovi krivdi, odgovoril, da je sod-nija poklicana, da to presodi. Nato je dr. Brezigar odgovoril, da si bo to izjavo zapomnil; sicer pa da ima take zveze, da se mu bo z lahkoto posrečilo doseči pomiloščeujo. iJutro ' pri tej priliki napada tudi dr. S l o k a r j a radi njegove narodnosti. Ugotavljamo, da ko jc šlo v Belgradu za nacionalizacijo Verkehrs-bankc v Ljubljani, jc dr. Brezigar v Belgradu neštetokrat interveniral za to, da naj se ta stvar izvedo tako, da se določi poseben kapital za to podružnico, ki pa naj ostane t dosedanjih uemških rokah, da se le imenuje slovenski odbor, da bi vanj prišli njegovi somišljeniki! Dr. Brezigar torej nima ibsolutuo nobene pravice soditi v narodnosti dr. Slokar je vi!
imimiiiiMiiiiiiinuiiiiimiinminmiiiuHimiiiHiiinmiiiiiimimimiiiiiim
v
Somišljeniki SLS! Na Štajerskem je na prvem mestu!
niiHuaiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiimiiiinNiiiniiiiitiiiiiiiiunnimii
SCaf »demokrati* dr* (lesarju očitalo.
Kaj »demokrati« dr. Gosarju očitajo.
V slepem strahu za izid volitev išče J. D. S. na vse plati, kaj bi očit 'a svojemu najnevarnejšemu protikandidatu, Gosarju, in je našla obdolžitev proti njemu v tem, da je leta 1918. v Rusiji storil vse, da je spravil naše vojake domov, da niso osiali v Rusiji sredi viharjev revolucije. Po njihovem mnenju bi bil dr. Gosar moral delati ravno nasprotno, pustiti, da naši vojaki v Rusiji ostanejo in da mnogi izmed njih ne vidijo več svoje domovine! In s tem mislijo dr. Gosarju v javnosti vzeti ugled! Res, strast je slepa.
Volivci! Za volitve Vam oblasti ne bodo dostavile nobenih legitimacij. Pridite na volišče vsi, ki sie nad 21 let stari. Prinesite seboj kot legitimacijo: krstni list ali orožni list ali domovinski list ali policijsko oziroma občinsko potrdilo itd. Spustite kroglico v Uubljani v drugo, na ostalem Kramskem pa v tretjo skrin'ico.
svoji logiki vsaj dosledni ter bi jim priznali mirnim srcem vsaj eno dobro lastnost. A niti to ni mogoče. Dr. Žerjav je na svojem shodu v Kamniku govoril, da so /demokrati-. za avtonomijo in njegovi pristaši so mu verjeli. Pa glej ga spaka! Na shod SLS v »Kamniškem doimu pride Žerjavov učeuec dr. Karba (čudno, da ni omedlel v ozračju »rimskega strupa ) in na izvajanja našega govornika izpove jasno in odkrito, da so liberalci za centrali-z c in in to zato, »ker sicer Slovcnci ne dobimo nikdar več nazaj na Koroškem in v Rapalli ugrabljenih rojakov«. Pri tej navdušenosti za centralizem so sc mu začeli mešati pojmi avtonomije in federalizma tako, da so mu morali navzoči kmetje razlagati in pojasnjevati, kaj jc avtonomija. G. doktor, nikar ne imejte nas kmete za tako neumne! V zahvalo za Vaše odkrite besede pa bomo 28. novembra volili vsi zavedni Slovenci stranko, ki jc za avtonomijo, vi boste pa s svojim centralizmom lepo doma obsedeli.
Ko je demokratska stranka jela prejemali čedalje neugodnejša poročila z dežele in spoznala, da ji preti v volivnem boju katastrofalen poraz, jc v svoji zmedenosti pograbila po zadnjih sredstvih, ki jih imajo take stranke na razpolago. Privlekla je dve leti staro zadevo Milana Pluta par dni pred volitvami na dan, v upanju, da nastane v javnem mnenju zmeda in pade na dr. Gosarja pred volitvami vsaj nekaj sencc. Tu gre za zadevo, o kateri jc bila javnost že kolikor toliko leta 1919 informirana. Dr. Gosar je Milanu Plutu bil tedaj javno očital, da je pri 97. pešpolku v Rusiji poneverii veliko vsoto polkovne-ga denarja, in izjavil, da bo to tudi dokazal. Milan Plut je bil zato dr. Gosarja tožil radi razžaljenja časti. Ko je pa dr. Gosar zbral uničujoče dokaze pr...'.i Plutu, je la tožbo umaknil, plačal dr. Gosarju stroške in s tem priznal, da je res poneveril, kar mu je bilo očitano. Dr. Gosar je nato (v začetku 1919) zadevo predložil notranjemu ministrstvu v Belgrad, katero jc akte vrnilo, češ, da ni povoda nastopiti proti dr. Gosarju, pač pa, da se ima vršili kazeuska preiskava proti Milanu Plutu. Tega mnenja je bil notranji miuicter demokrat. Proces proti Milanu Plutu se je začel na čuden način zavlačevati. Dr. Žerjav, najvišji čuvar justice na Slovenskem, si je v zadnjem času shranil akte svojega političnega prijatelja Pluta, tiščal jih nazaj, da bi ue bil somišljenik njegove stranke ob času volivne borbe zaprL To bi bil namreč prehud udarec za demokratsko stranko in njeno »Domovino«. Zato je pieložil stvar svojega prijatelja do tik pred volitvami, da bi bil njegov prijatelj obsojen in kaznovan šele po volitvah, Ker bo imel dr. Gosar pri tej zadevi tudi kaj govoriti, je jasno, da se morajo akti nanj kot pričo sklic:vali. To oko! ost jc dr. Žerjav s svojimi listi izrabil v eno največjih političnih grdobij. Začel je št.ri dni pred volitvami razglaševati, da je dr. Gosar v kazenski preiskavi. Glavna stvar je, da pade za leden dni na dr. Gosarja senca in pridobi propadajoča demokratska stranka par glasov. Povemo Vam, častiti gospod Žerjav, da sle sc zopet enkrat urezali. Pokazali ste neovržno, kako rar. rete svojo nalogo kot šef naše justične uprave in zato zdaj slovenska javnost zahteva odgovor! To postopanje ima lc v grrpodarskih agromerkurjih svojo dostojno primero. S takimi ljudmi bo slovensko ljudstvo pri volitvah brezobzirno poracdlo!
.P&mokratf' drug drugega pok&Ja^o*
Da naši -demokrati« zavijajo vsevprek. vsi v emu Mislili smo, cla bodo po
Iz Kranja nam pošiljajo sledečo izjavo: »Samostojna gospodarska obrtna stranka za Slovenijo, prva specifično stanovsko gospodarska stranka, se je odločila, pri volitvah dne 28. novembra 1920 nastopili s samostojno kandidatsko listo, zavedajoča se svoje številne in pri volitvah odločujoče moči, poznavajoč dalje tudi svoje pripadnike kot neustrašene in navdušene borilce za samostojnost na obrtno-gospodarsk._n polju. Ker pa je ustroj SGOS kot pravkar se ustanovivše stranke izdelan trenotno v velikih obrisih in potrebuje šc podrobnega organizatoričnega dela v lo svrho, da s svojim nastopom že takoj prvič izide i/, volivnega boja z imponujočo zmago, zato se jc za sedanje volitve izjavila pripravljenim pred vsem z ozirom na dejstvo, da je Jugoslovanska demokratska stranka kot edina postavila obrtnike na taka mesta, da jim je s pomočjo obrtnih glasov zasigurana zmaga, iti v discipliniranih vrstah na volišče za kandidatsko list JDS. Nasprotno pa SGOS prične za bodočnost takoj z najin-tenzivnejšim podrobnim delom za osvoboditev obrtništva od katerekoli druge politične stranke. Kandidatje v JDS so se zavezali zastopati obrtniški stan tudi v smislu navodil in programa SGOS, ki je itak v obrtniških zadevah identičen s programom JDS. Ko to izjavljamo, pozivljemo naše številne pristaše volivce, samostojne obrtnike, obrtne pomočnike in njih prijatelje, da gredo, ne oziraje se na politične smernice JDS lo pot kot en mož za kandidatsko listo JDS na volišče, da s tem pokažemo moč in disciplino obrtništva. Zato v boj za kandidate obrtništva JDS, kj so hkrati tudi kandidati SGOS. Kranj, dne 19. novembra 1920. — Načelstvo Samostojne gospodarske obrtne stranke; Mirko Cof, Karel Meglič, Franc Rode. Delegata za radovljiški okraj: Milan Vavpolič, Ivan Petrič.« — Ena stranka bo torej pri volitvah menj. Mati JDS je rodila mrtvo dete in pred seboj imamo parte. Razveseljiva pa je nada »samostojne« gorenjske obrtnijske stranke, da bodo obrtniki, ki jih je JDS postavila na svojo kandidatno listo, zmagali! JDS bo srečna, če dr. Tavčarja skozi spravi, ta jc pa res dober zastopnik obrtnikov. — Še oče Rebolj ni mislil, da bo prišel na dan tak samostojni spaček in zato utegne izdati protiizjavo.
č Konccrti pevskega zbora - Lisinski« (Zagreb) v Pragi. Praški listi poročajo, da jc z velikim uspehom nastopil 19. nov. in naslednje večere jugoslovanski pevski zbor >;Lisinskk pod vodstvom dirigenta g. Lhotke. Navzoč je bil tudi skladatelj g. Konjovič.
g Ccuc žita padajo fudi v Ameriki. Poročali smo že o padanju con ua Angleškem. Zadnje vesti poročajo isto iz Amerike, kjer so cene žita iste kakor 1. 191(3.
č Koliko stanejo čsl. vlado /Vladni časopisih. V proračunu ministra financ stoje tudi postavke izdatkov za vladne časopise: Osi. Republika, Prager Abendblatt in Uredni list. Tisk stane na leto 2,000.000 čk, papir 2,700.000 k, prejem zuaša ! milijon 260 tisoč k, torej inora doplačali država 3,440.000 čk.
č Razlastiti nameravajo na Celioslova-škero okoli 2,710.737 hektarov zemljo veleposestnikov, i. s. ua Češkem 767.310, na Moravskem 780.174, v Šleziji pa 213.303 hektare.
č Sindikat ducvnega tiska v Pragi j'o izdal 19. 1. m. objavo, v kateri zahtevajo časnikarji, da opuste demonstranti svoje-voljuo zasedbo in rušenje tiskarn in uredništev, ki slučajno v kaki gotovi stvari ne pišejo tako, kakor bi poulični, neodgovorni eelmenti radi. — Uradi pa svare pred nabiralci za češko šolario v Ilebu. ki so v.
največ slučajih goljufi, ki bi se s takim na« hiranjem radi okoristili.
č Klin uied Poljsko in Madžarsko, ki
ga tvori podkarpatsko rusinsko ozemlje čsl. države, bi radi odvzeli Čehom Poljaki in Madžari, da bi naredili iz njega most med obema državama, ki stremita po skupni meji, podobno kakor sta hoteli imeti Jugoslavija in Češkoslovaška most ali koridor čez Ogrsko. Češki listi opozarjajo na propagando med Rusini, ki jo menda od severa podpira Poljska, od juga pu Budimpešta. Ob zgornji Tisi širi neki Štefan letake, pisane v cerkveni rusinščini, ki napadajo Čehe kot brezverce, ki hočejo raz-kristjanili pobožne Rusine. V zapadnem delu tega ozemlju pu propagira neki Kutka odpor proti Čehom, ki gospodarsko izrabljajo Rusine. — Čsl. država ima dosti težav, ki jih pa svobodomiselci s svojim hujskanjem proti veri in Cerkvi šc brez potrebe večajo.
č Poljaki snubijo Slovake. s-Kurjer Lvvovskk na prav nedostojen način hujska Slovake proti Čehom in agitira za samostojno Slovakijo, ki naj bi stopila — v federativno zvezo s Poljaki. Čehoslovak, pravi, je Čeh, ki je požrl Slovaka. V Poljski je dosti soli in petroleja, visoka kultura, vera spoštovana itd. — Ali je to slovanska vzajemnost?
p Poljski ministri potujejo. Ministrski predsednik Witos in notranji minister Skulski sla pretečeni teden obiskala Voli-nje, in sicer mesta Luck, Rovvno, Wladi-mir Wolinski in Kovvel, pa tudi več vaških občin, da vidita, kako so gospodarili boljševiki.
č Čsl. senator J. M. Kadlčak, znan kot starosta čsl. orlovske delegacije na mariborskem orlovskem taboru in častni predsednik orlovskega komerza v Unionu, je bil v pretočenem tednu izvoljen za podpredsednika čsl. senata. Iskreno čestitamo!
č Na rusinskem ozemlju čsl. republike bivata dva francoska generala s štabom častnikov kot vojaška organizatorja. Češko časopisje pa toži, da se ta dva generala prav malo pečata s svojim vojaškim poslom, ampak da delata bolj madžarsko politiko. Odkar so ti gospodje, ki ljubijo ugodnosti madžarske gospode v mestih in gradovih, v tem ozemlju, raste madžarski vpliv tam. — Prav kakor koroška plebiscitna komisija.
č Židovska zveza v čsl. republiki je imela 13. in 14. nov. svoj občni zbor v hotelu >Zlata husc v Pragi. Sklenili so: navdušili slovaške Jude za čsl. domovino in s tem dokazati, cla so dobri patrijoti. Čc bi jih le ne bilo toliko! teh patrijotov, ki so bili že tudi ruski, avstrijski in poljski patrijoti.
Odstop dr. Trumbiča.
LDU Belgrad, 23. uov. (ZNU) Kakor znano, jc dr. Ante Trumbič demisijoniral kot minister za zunanje stvari. Dr. Trumbič sodi, da je s podpisom rapallske pogodbe dovršena njegova misija, ker je šo v decembru 1. 1918, ko je sprejel mesto zunanjega ministra, izjavil, da bo ostal na tem mestu samo tako dolgo, dokler se ne reši teritorijalno vprašanje naše kraljevine. Sedaj jc naša država dobila svoje zapadne meje, radi česar sc jc odločil, da odstopi, o čemer jc obvestil tudi regenta in ministrskega predsednika dr. Vesuiča. Vlada se ni takoj strinjala s tem stališčem in sklepom dr. Trumbiča ter je bil včeraj minister za notranje stvari Draškovič pri dr. Trumbiču, da bi ga pregovoril, naj ostane na svojem mestu, dokler se rapallski sporazum ue izvrši. Dr. Trumbič ie vztrajal pri svojem sklepu ter je vlada naposled sprejela njegovo ostavko, ki jo je snoči ministrski predsednik predložil regentu v odobrenje. Namesto dr. Trumbiča bo vodil zunanje ministrstvo ministrski predsednik dr. Vesnič. Minister dr. Trumbič, ki je bil pred vojuo znan odvetnik v Dalmaciji, sc je bavil že 6 in pol leta z delom za našo državo, najprej kot predsednik Jugosloveu-skega odbora v Londonu, potem pa kot jako delaven član naše mirovne delegacijo v Parizu in kot minister za zunanje stvari. Dr. Trumbič bo bržkone še tekom tednu odpotoval v svoje rojstno mesto Spljil, da se odpočije in pozneje prevzame zopet delo za notranjo ureditev naše države.
MINISTRSKI SVET.
LDU Belgrad, 23. nov. (ZNU) Danes se je vršila seja ministrskega sveta, ki jc tiajalu od 10.30 do 12. opoldne. Na seji jc miuistrski predsednik dr. Vesnič sporočil, da je minister za promet dr. Korošec pristal ua podpis rapallske pogodbe, zutem pa da je minister za zunanje stvari dr. Ante Trumbič podal ostavko, ki je bila sprejeta, ter da je za ministra za zunanje stvari imenovan ministrski predsednik sam. Poleg drugih važnih stvari se je razpravljalo zlasti o zadevah, ki se tičejo volitev.
Stran -1
»Slovenec,«, 8ne 25, novembra 1920.
6tev. 270.
KAKO MISLI ITALIJA IZVAJATI RAPALLSKO POGODBO.
LDU Kraljeviča, 23. nov. (ZNU) V Sušit, davčna občina Mali Lošinj, je takoj po sklepu pogodbe v Rapallu došlo vojaštvo s karabinijerji v stanovanje župnika Pavla Sabelja irt mu izročilo dekret komisarja v Lošinju, s katerim sc mu daje na /.nanje, da jc izgnan iz Lošinja na otok Krk, kjer jo župnik doma. Karabinijerji mu niso dali več časa, kakor pol ure za odhod, tako cla ni mogel urediti niti svojih najnujšejših za-dev. Z župnikovim izgonom je hudo prizadeto gospodarsko društvo v Suski, ki jc pod njegovo upravo lepo napredovalo. —-Iz Martinščice na otoku Cresu so izgnali župnika Dragotina Hlačo, kateremu so tudi izročili dekret. Župnika so odvedli z eskorto. V Martinščici ni niti enega Italijana, ampak samo naši ljudje, ki so sedaj brez duhovnika in brez šole.
KRIZA V ALBANIJI.
LDU Skadcr, 23. nov. (ZNU) Radi razkola v tiranski vladi in nesloge celokupno vlade z namestniki je nastala v albanski državni upravi zelo resna kriza. Kabinet je podal ostavko ter je novo vlado sestavil Elija beg Vrioni.
LDU Skader, 23. nov. (ZNU) Vzroki razkola v vrhovni albanski upravi so zelo mnogovrstni. Glavni so nastopni: 1. Po-mohamedanjenje albanske uprave, ki noče priznati kristjanov; 2. vzpostavitev kneza VVieda, ki goji resne namene; 3. volitve v skupščino, ki jih noče priznati inteligenca. 98.87 in nol, Bukarešta 715. madžarske žigosane krone 100, Praga 599, Varšava in Krakov 105, češkoslovaške krone 5000 aki 601. novi dinarji 1475.
LDU Skadar, 28. nov. (ZNU) Sodijo, da je prišel v novo albansko vlado nov element, getmanofilski, tako da je sedaj nova vlada italijano-germanofilska. Rodbina be-i»a Vriona je iz Derata ter je znana, da jo uaaprotna Italijanom. Vrioni je predsednik nove vlade, Fuad beg jo minister za notranje zadeve ter je bil v elik prijatelj Mla-dnturkov,medtem ko ie sedaj pristaš Ke-mal paše, finančni minister pa je Zei Tu-raui, ki jo bil znan avstrijski agent v y kadru.
nistra, da je stavil avstrijski vladi vprašanje, katero načelno stališče da zavzema avstrijska vlada napram tem demonstracijam,	'	,	Ivi
Somišljeniki! Skrinjica SLS v Ljubljani je na drugem
mestu. Vrzite krogijico v drugo skrinjico!
Kile Hoihd volili u Lfufe-
NOVA POGAJANJA V RIGI.
LDU Varšava, 23, nov. (PBA) V nedeljo zvečer je predsednik sovjetske mirovne delegacije Joffe izročil poljski mirovni delegaciji noto, v kateri predlaga, naj se zopet prično pogajanja za mir.
LDU Riga, 23. nov. (Orient.) Joffe je v 'oboto odposlal dve noti poljski delegaciji: Prva se nanaša na to, da sc poljske čete pomaknejo do premirnc črte, druga pa naznanja, da se poljski državljani bijejo v vrstah Peti jure in Balahoviča ter da sovjetska vlada teh Poljakov ne bo smatrala za vojake in da jih bo dala postreliti, čc jih ljame. V odgovoru je izjavil Dabski, da so tvoljske čete že dobile povelje, da odkorakajo do premirne črte. Kar sc tiče ujetnikov Petljurovih in Balahovičcvih čet, pa to ne zadeva Poljske. Opozarja sovjetsko vlado na to, da bi povzročilo pomanjkanje človekoljubnega. čuta nasproti ujetnikom-Poljakom Balahovičeve in Petljurove vojske splošno ogorčenje,
ZA GRŠKI PRESTOL,
LDU Atene, 23. nov. (DunKU) Vlada IC sklenila, odrediti plebiscit na podlagi volivnih list nepreklicno v najkrajšem času, cla bi pospešila vrnitev kralja Konstan-Lina. Kakor javlja časopisje, ki stoji vladi blizu, bo odpotoval ministrski predsednik Rhaillis v glavna mesta ententnih držav, da se neposredno dogovori s predsedniki ententnih vlad.
LDU Atene, 23. nov. (Brezžično.) Vlada je preložila prvotno za 28. novembra ?klicano zborovanje parlamenta na dne 5. deccmbra. Zborovanje bo odločilo v vprašanju, ali naj sc stavi na dnevni red poročilo glede povratka kralja Konstantina na .jrški prestol, ali ne,
ZVEZA NARODOV.
LDU Ženeva, 23. nov. (DunKU) Kakor 3oznava švicarska brzojavna agentura, jc danes že skoraj gotovo, da bosta bivši sovražni državi \vstrija in Bolgarija sprejeti v zvezo narodov. Istotako bodo skoro gotovo sprejete tudi Finska, Albanija in Lu-ksemburška. Nasprotno pa prevladuje mnenje, da lake države, ki doslej niso bde oficielno priznane ali ki .so bile samo dedoma priznane, ne bodo sprejele v zvezo narodov, ker bi sc ua ta način nc uročile komplikacije,
CEHI IN NEMCI. LDU Praga, 24. nov. (DunKU) Na vee-rajšuji seji odseka za zunanje zadeve je tz-'avil minister dr. Beueš, da nj bila odposlana avstrijski vladi verbalna nota v zadevi dunajskih čeških šol s strani češkoslovaške vlade, ker je euino zveza narodov -azsodišče za take in enake zadeve. Vlada češkoslovaške republike sc bo ravnala po navodilih zveze narodov, pri tem pa odloč-io odklanja vsako vmešavanje v notranj" nadeve tujih držav. Demonstracije proti češkoslovaški republiki na Dunaju, ki so sc vršile f>rcd kratkim, pa so napotile mi-
L volišče v Mestnem domu.
(1097 volivcev).
Tukaj volijo; Stritarjeva ulica. Šolski drevored. Pogačarjev trg. Lingarjeva ulica. Pred škofijo. Semeniška ulica. Vodnikov trg, Študentovsku ulica. Krekov trg. Kopitarjeva ulica. Poljanski nasip. Poljanska cesta. Barvarska steza. Na stolbi. Stross-mayerjeva ulica. Streliška ulica. Ciril .Metodova ulica. Ulica Stare pravde. Vojvode Mišiča cesta. Domobranska cesta. Ambrožev trg. Dclarnska ulica. Cesta na Kodclje-vo. Mesarska ccsta, Živinozdravniška ulica. Kapiteljska ulica.
II. in III, volišče v šentjakobski dekliški soli,
(II, od A do N 767; III. od O do Ž 623 vol.)
Semkaj spadajo: Mestni trg. Cankarjevo nabrežje. Ribja ulica. Ključavničarska ulica. Krojaška ulica. Pod trančo. Stari trg. Sv. Jakoba nabrežje. Sv. Jakoba trg. Vodna steza. Trubarjeva ulica, Ulica na grad. Reber, Privoz. Za gradom. Zatiska ulica. Sv. Florijana ulica. Osojna pot. Grajska planota. Sodarslta steza. Rožna ulica. Hrenova ulica. Vožarski pot. Pred prulami. Na prulah. Žabjak. Zvonarska ulica. Tesarska ulica. Sredina. Gruberjevo nabrežje. Kar-lovška cesta.
IV. volišče v šoli na Cojzovem grabnu.
(1003 volivci.)
Tu volijo: CojzoVa cesta. Emonska t cesta. Na mirju. Krakovska ulica, Krakov-• ski nasip. Vrtna ulica. Kladezna ulica. Reč-! na ulica. Gradaška ulica. Cerkvena ulica, j Kolezijska ulica. Zcljo.rska ulica. Karuno-va ulica. Pri brvi. Vogelna ulica. Veliki stradon. Pot na Rakovo jelšo. Pot ua pasji brod. Trnovska ulica. Trnovski pristan, Konjušna ulica. Pred konjušnico. Jeranova ulica. Na mivki. Cesta v mestni log. Zelena pot. Cesta na loko. Stranska pot. Opekarska cesta. Mala čolnarska ulica. Velika čolnarska ulica. Cesta dveh cesarjev. Emonska cesta.
Tu volijo: Resi jeva ccsta. Tabor. Sv. Petra cesta od št. 36 do konca. Sv. Petra nasip od št. 37 do konca. Vvhovčeva ulica, Metelkova ulica. Čopova ccsta. Škofja ulica. Stanko Vrazov trg. Usnjarska ulica. Radeckega cesta. Hrvatski trg. Ilirska ulica. Vojaška ulica. Prisojna ulica. Na Friš-kovcu. Pokopališka ulica od št. 29 dalje. Slomškova ulica od št. 7 dalje, Komcnske-ga ulica od št. 16 dalje.
XI, volišče v ubožnici v Japljcvi ulici.
6-18 volivcev.
Tu volijo: Ahacljeva cesta, Sv. Martina cesta. Zaloška ccsta. Stara pot. Ceg-narjeva ulica. Ilolzapflova ccsta. Bohoričeva ulica. Ravnikarjeva ulica. Zalokar-jeva ulica. Poljska cesta. Japljeva ulica. Jenkova ulica. Korytlcova ulica. Vodmat-ski trg. Na zavrteli,
XII. volišče ua vojaškem strelišču.
547 volivcev.
Tu volijo: Ižanska ccsta. Dolenjska cesta. Hradeckcga vas. Rakovniška ulica. Galjevica. Orlova ulica, Črna vas. ilovica, Hauptmanca.
XIIL in XIV, volišče v šišenski šoli, iu sicer
XIII. s črkami A do L, 743 volivcev, XIV. pa s črkami od M do Ž. 778 volivcev. Tukaj volijo volivci iz Spodnje Šiške.
'i
: t
V, volišče na državni obrtni šoli.
(1038 volivcev.)
Tu volijo: Breg. ICriževniška ulica. Sa-lendrova ulica, Valvazorjev trg. Turjaški trg. Čevljarska ulica. Jurčičev trg. Židovska steza. Židovska ulica. Dvorni trg. Gosposka ulica. Vegova ulica (št. 10 in 12). Rimska cesta. Gorupova ul. Aškerčeva četa. Marmontova ulica. Glinška ulica. Na bičevju. Tržaška cesta. Pred igriščem. Vrtača. Lepi pot. Gradišče (št, 14. 15 in 17).
VI. volišče na drž. realki.
(1005 volivcev.)
Semkaj spadajo; Kongresni trg. \V'ol-fova ulica. Prešernova ulica (3, 5, 7, 9, 11), Šelenburgova ulica. Gradišče (1, 2, 3, 4, 5, j jiiostojaežov 7. 9, 10, 11, 13). Vegova ulica (2, 4, 5, 6, 8). Hilšerjeva. ulica. Soteska. Simon Gregorčičeva ujica. Blewcisova cesta. Zadružna ulica. Pot v Rožno dolino. Cesta ua Rožnik, Večna pot. Erjavčeva ccsta. Levstikova ulica. Nunska ulica. Šubičeva ulica, Knafljeva ulica, Beethovnova ulica. Gledališka ulica (brez 7 in 10). Pod turnom, Aleksandrova cesta (leva stran). Muzejski trg. Zagata. Igriška ulica.	[
VTI. volišče v I, drž. gimnaziji,
(922 volivcev.)
Tu volijo: Aleksandrova cesta (desna stran). Tomanova ulica, Gajova ulica. Dunajska cesta, Janez Trdinova ulica, Gospo-svetska cesta. Cesta na Gorenjsko železnico. Za bežigradom, Hranilnična ccsta. Vodovodna cesta (št. 24, 26 in 28). Kolezijska ulica. Krsnikova ulica.
Dgi@¥na noilce«
—	Umrl.«, je v Dobruujah pri Ljubljani gospa Frančiška Anžič, mati g. stolnega vikarja Aniona Anžiea. Pogreb bo v petek dopoldne olj 9. uri ua pokopališču v Dobrunjah. Naj v miru počiva!
—	V Krškem je umrl dne 22. novembra po kratki bolezni g. notar dr. Jurij Pučko,
—	Samostojni ^prijatelj« kmetov v Polhovem gradcu. V zudujiii številkah > Kmetijskega lista-c sa par liberalcev in socialistov iz tabora ^Samostojnih« zaletava v našega gosp. kaplana, ki mu pa seveda ne morejo drugega očitati, kakor da je priden delavec za cerkev in za razne naše organizacije, kar pa seveda ^samostojnim- liberalcem in socialistom kaj močno smrdi. Bolj pametno bi bilo, ko bi ta ^samostojna« gospoda pred svojim pragom dobro pomedla! Tam je smeti, da čez ne vidijo! — Samo en slučaj tukaj opišem. Do zdaj so naši otroci dobivali skoro vse Šolsko potrebščino zastonj v šoli, letos pa nič, zato moramo zanjo vse kupovati v trgovinah. Tudi naš ljubeznjivi ^samostojni« župan Gr«šič prodaja šolsko zvezke, pa kako! Vsak zvezek jo pri njem za G0 vinarjev dražji, kakor pa ravno isti zvezek v drugi trgovini v Polhovem Gradcu. (30 vinarjev je seveda dandanes prav majhna vsota, ampak pri stotinah iu stotinah pa to nanese prav lep denar, ki gospodu županu, ^velikemu prijatelju in skrbnemu očetu vseh občanov-.: (kakor sam o sobi rad pravi) gotovo prav pride, tembolj, ker lotos tudi v šoli zahtevajo več zvezkov, kot vsa prejšnja leta. To je samo ena stvar izmed mnogih, sicer se bodemo pa že še pomenili, n. pr. o žlindri in podobnih stvareh. • Samostojnemu ljubljanskemu vozniku je seveda vseeno, kakšne stroške imamo mi s svojimi otroci za šolo, posebno če gre to v njegov žep, liani pa to ni vsoeno, zato pa bomo s takimi kandidati poni edii v nedeljo pri volitvah, kar pa bo še ostalo, pa pri prihodnjih občinskih volitvah. Na svidenje!	Pograje.
— Velika sirovost »demokratov« in ^sa-v Mimipeži. Sirovost, ki je no
važnost voliiev ter razlagali pomen nuie stranko. Vrlo so uspoli naši sestanki v Prekrnici, Podbrdom, v Prekru iu Kosezah. Zanimiv je bil sestanek v Dešnu, kamor sta zastopnika ^samostojnih-- ter komunistov prinesla kup nevednosti. Razkoračil ue je čevlja" vtikl-takl,« samostojaež, ki je pokazal, da so zna imenitno pridušati, v pojmovanju politiko pa da sa nahaja sto lot za luno. Rekol je, da ima v Sloveniji vsak duhovnik po dve stranki. Na poziv, naj lo dokaže, jo dejal: »Imamo šest strank, v Moravčah pa tri duhovnike, na vsakega prideta dve stranki«. Celo njegovi pristaši, ki so potuhnjeno sedeli med uašiuii možmi, so so smejali njegovi neumnosti. Nekdo je šopetal tovarišu: >Bojim se, da bo ilik-takl« ustanovitelj sedme stranke za kožioevo hruško .. .« Zagovornik komunistov, Plaujavčev Tone, jo dobil skomine po ruskih : bonbon&-kihc, ki so se mu slednjič grozovito zaletelL Izustil je trditev, katero si je voditelj sestanka v navzočnosti treh prič zabeležil, da so dožono na merodajnem mestu. Touata je pogrelo in sramu so mu je ubesil nos, nakar jo tudi čevljarju odtekla korajža. — NuŠi ljudje so dobili na tem sestanku jasno sliko, kakšni revčki so tisti, ki nič no berejo iu verjamejo vsako bu-aalost, katero rodi nevera in sovraštvo do duhovnikov.
—	Občni zbor x Slovenskega Rdečega križa« v Ljubljani se vsled nastalih ovir dne 20. novembra no vrši in so preloži na nedoločen čas.
—	koroška gospodarska družba obvešča vse trgovce, občinsko tajnike in vodje bivšib gospodarskih odborov velikovškegu iu boro-veljskega okraja, da se nahajata pisarni podružnic Sinčavas iu Podgora v Ljubljani, skladišče Balkan, na kateri naslov se lahko vreče in druga embalaža vrnejo in kjer se zamorejo urediti zaostali obračuni.
—	Pragmatiziraiije neprngmatičuega pošt« »ega urailnititva. Na odločno ia solidarno zahtevo poštnih organizacij te je ministrstvo vendar odločilo, da popravi krivico, ki se je godila nepragmatičuemu poštnemu uradništvu napram uradništvu drugih resorlov z isto in cclo manjšo predizobražbo. Z odlokom z dna 29. oktobra 1920, štev. 32.595 ministrstva po-ste in brzojava, so ima takoj izvesti pragmati-zacija nepragmatičucga poštnega uradniStva na podlagi §52 službene uragmatike iz 1.191? in uvrstiti v skupino D državnih uradnikov. Osnutek pragmatizacije razpošljetno vsem uradom. — Zveza poštnih organizacij v Ljubljani.
—	Pripravljalni odbor učiteljskega društva za Mežiško dolino v Prevaljah potrebuje, da more zastopati interese kor. učiteljstva, nemudoma naslove vseh koroških učiteljev in učiteljic, bodisi da stanujejo ua Korošekm ali izven Koroške. Javite takoj naslove! Odb«r,
—	Izžrcbanje obligacij Dcrlenjske železnice. Opozarjamo našo čitalelje na razglas upravnega sveta Dolenjskih žoleznic v >Uradnem listu«, s kojim so naznanja, da se bodo izžrebane -1 % prioritetne obligacije te družbe ter do i. junija tega leta zapadli kuponi omenjenih prioritetnih obligacij od 1. decembra t. 1. dalje izplačevali pri Kranjski hranilnici v Ljubljani.
—	Kovam drobiž. Minister za finance je določil komisijo, ki ima nalogo prevzeti kovani drobiž, ki se izdeluje v dunajski kovalnici denarja. Komisija bo jutri odpotovala na Dunaj, odkoder bo začela odpošiljati novi drobiž v določenih množinah v posamezne pokrajine. Vrednost novega kovanega drobiža znaša 30,000,000 din.
—	Požar na Jeiiei pri Ljubljani. Dne 28. novembra zvečer ob pol 10. uri jc na šo nepojasnjen način izbruhnil ogenj v kozolcu g. Antona Vilfana. Kozolce, obsegajoč 12 oken,

moremo zadosti opisati, so pokazali uasprot- poln stelje, jo bil v trenutku ves v ognju, lia-niki katoliškega življa v že itak zloglasni aup- terega ni bilo mogoče omejiti, čeprav so bili uiji Mirnapeč na Dolenjskem zadnjo nedeljo ob priliki gledališke predstavo Krekove igro Tri sestre:, ki jo je uprizorilo tukajšnje kat.
VIII. volišče v justični palači;
;	835 volivcev.
Semkaj spadajo: Prešernova ulica (leva stran). Sv. Petra cesta do št. 34. Sv. Petra nasip do št. 35. Prečna ulica. Obrež-! na steza. Kolodvorska ulica. Miklošičeva cesla. Dalmatinova ulica. Kralja Petra trg. Sodna ulica. Cigaletova ulica. Komcnskc-ga cesta do Resljevc ceste. Slomškova ulica do Resljevc ceste. Dovozna cesta. Linhartova ulica. Pokopališka ulica do št. 19. Cesta na južno železnico. Pražakova ulica. Frančiškanska ulica.
| IX. 5 a X. volišče, in sicer IX. na učiteljišču od A do L 568 volivcev, X. volišče v šoli n* Ledini
od M do Ž 5S4 volivcev.
slov. izobraževalno društvo. Ko so igndci proti pričakovanju občinstva odigrali prvovrstno prvo in drugo dejanje, se jo zaslišal že takoj ob pričetim tretjega dejanja pri vhodu šum iu glasno govorjenje, ki jo vedno bolj rastlo. Brez vstopnic so namreč udrli podli sovražniki našega izobraževalnega gibanja v Društveni dom, so zabarikadirali izhod ter začeli uprizarjati nasilno motenje. Zahtevi občinstva, naj so motilci odstranijo in vrata zapro, se ui ugodilo, lvmalu nato so nastali kriki, vriskanje, vpitje, zmerjanje, kakor: >Dol, farov-
ške p.....!«, iu vsega tega ni bolelo bili
konec. Otroci so v silnom strahu zbežali na oder, ljudstvo je bilo vznemirjeno. Gospod režiser, jurist Rezelj je stopil pred gledalce in jo naznanil, da jo prisiljen predslavo ukiniti. Nato jc g. kaplan šo enkrat odlučao zahteval, naj se motilci odstranijo in naj dajo mir, češ, prireditev se mora izpeljati do konca. Ker so bile njegovo besedo bob v steno, jo udere, svost si svojo moči, proti izhodu in vrže najfinejšega razgrajača srečno iz dvorane. Nato .^o zapustili društveno dvorano tudi drugi nepridipravi. Ker so so slišali kriki: ^kaplana topo«, jc zapustilo občinstvo v bojazni in pa-uiki društveno dvorano. Vpitje, razgrajanje, kletov, grožnjo pred Društvenim domom in po i vasi jo trajalo do noči. Prireditev je ostala uodovršonu.
— Volivno gibanje v Moravski dolini. Iz Moravske doline nam poročajo: Večere preteklega tedna smo porabili za pripravo na vo-Hivo, Zbirali sni" . p<"> v&geb* polasukvali.
mejiti, čeprav gasilci takoj na mestu. Škoda ie precejšnja.
— Za gorilio kosovske diviisijske oblasti v Prištini, ki ne sedaj snuje, sc iščejo godci za godala na lok in za pihala, ki dobivajo z vsemi pripadajočimi dokladami po sposobnosti. do 800 dinarjev mesečno. Sposobni glasbeniki, ki. nameravajo stopiti v to godbo, naj se prijavijo kapelniku muzike kosovske divizijske oblasti v Prištini. — Ista godba sprejme 20 gojencev, kateri se morajo obvezati, da bodo služili 2e 6 let po končani predizobrazbi in vstopu v godbo. Gojenci morajo vloiiti prošnjo za sprejem s sledečimi dokumenti: 1. Nravstveno izpričevalo, 2. odobritev sfarišev ali varuhov za vstop v godbo, il. šolsko spričevalo, du so končali ljudsko šolo, -L krstili list (da niso mlajši od 12 let in starejši od 18 let.) Prošnje se morajo vložiti do i. decembra 1920. Sloveuski listi se naprošajo, da ponatisnejo to notico. — Urad za, zaščito beguncev.
— Uu/pis tobačnih zalog. Tobačna zaloga v Mozirju jo do 21. decembra .1920 vnovič potom javnega natečaja razpisana. V enoletnem času se je v tej zalogi oddalo tobačnih materijalij za 4,836.531 K 93 v kupne cenc, v založno trafiko pa po konzumentski ceni računjeno za 153.708 K 35 v, na kar jo založniku pripadel trafikantski dobiček po 12.971 kron 35 viu. Sedanja poprečna opravniua oci zaloge je znašala letno .1980 K. Natančnejši podatki se izvejo pri iinačnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru in pri vodstvu preglednega okraja finančne stražo v Calju. Položili so mora, predno se ponudba izroči, 13.400 Is' jauiščine. — Tobačna glavna zaloga v Laškem ju do 21. decembra 1920 vnovič potom javne-*ia !Ki!.ošaia raseLiana, & "molelnojjj.^gsu so
Stev. 270.
»Slovanecv, cfn« iS. navemVr* 1980.
Strin S.
jo v tej zalogi oddalo tobačnih materijalij za 3,i"j8.S67 K Ul v kupue cene, v zalotžno trafiko pa po konzumentski ceni rauunjeno za 593.127 kron 62 \nii-, nu kav jo založniku pripadel tra-likantski dobiček 49.179 K 08 vin. Dosedanja založniška opravnina je znašala 1.3 odstotka. Natančnejši podatki so izvejo pri finančnem okrajnem ravnatoljstvu v Mariboru tn pri oddelku finačne straže v Laškem. Položiti se mora, predno so ponudita izroči, 84.400 krou jamščine. — Tobačna glavna trafika v Laškem št. 128 jo do 21. decembra 1920 potom javnegu natečaja razpisana. V enoletnem času se je za to trafiko dobavilo tobačnega materijala za 35.325 K 30 v, od česar je znašal tra-iikantski dobiček 3307 kron 23 vin. Predno se ponudba izroči, se mora položiti 300 K jamščine.
—	Zaprtje. La Gazette Medicale de Pariš poroča, da »Franz-Josef«-grenčica pogosto že v majhnih množinah izborno deluje,
—	Čevlje kupujte od domače tvornice Peter Kozina & Ko, zaloga Ljubljana, Breg. Znižane cene. Pri naročilu se izvolite sklicevati na oglas v »S 1 o v e n c u«.
42 novih hiš za vagonarle.
Kakor izvemo, se bo še letos začelo graditi 42 hiš za prebivalce v vagonih in barakah. Hiš« se bodo gradile v Šiški in Med hmeljniki pri Sv. Križu. Za zgradbo teh hiš je določen denar, ki ga je glasom dr. Gosar-jeve stanovanjske naredbe št. 166 od milijonarjev in kapitalistov prejel stanovanjski urad.
Dr. Gosarjeva stanovanjska naredba, ki so Jo liberalci radi svojih milijonarjev tako pobijali, bo ubogim vagonarjem vendarle priborila poštena stanovanja.
Želeti bi bilo, da bi se z zgradbo teh 42 hiš za nesrečne vagonarje čimprej pričelo.
Uubllanske nov!ce.
lj Somišljeniki in somišljenice iz vod-matskega okraja! Danes v četrtek dne 25. novembra ob S. uri zvečer bo v Šentpet^r-skem prosvetnem društvu shod za naš fvodmatski) okraj. Vsi na shod! Predsed.
lj Seja krajevnega volivnega odbora SLS za kolizejski in kolodvorski okraj se vrši v četrtek dne 25. t. m. ob pol 8. uri zvečer v I, nadstropju Jugoslovanske tiskarne. Pridite vsi gotovo! Prinesite izročene listke! — Predsednik,
lj Šentjakobski volivni odbor SLS ima danes ob pol 8. uri zvečer važno sejo. Pridite vsi!
lj Frančiškanska Marijina kongrega-dja. V nedeljo 28. t. m. ob pol 5. uri popoldne priredi Frančiškanska Marijina kongregacija predstavo »Dve materi«:. Vstopnice se dobijo v predprodaji na samostanski porti pri oo. frančiškanih.
lj šentpetersko prosvetno društvo ponovi v nedeljo 28. t. m. ob pol 8. uri zvečer v Ljudskem domu Medvedov večer. Spored: Na materinem grobu, deklamacija in narodna igra »Stari in mladi«. Vstopnice v predprodaji od torka do sobote pri gdč. Strahovi (Sv. Petra cesta št. 77) od 4. do 6. ure popoldne.
lj Poročil se je včeraj g. Karol Sapirof, ruski dijak, sin tovarnarja, doma iz Vladivo-stoka, z gdč. Anko Ložar v Št. Vidu pri Stični ter vstopil v katoliško vero. Mladima poro-čencema obilo sreče 1
—	Izgubil jo g. J. T., Kolodvorska ulica 34, I. nadstropje, svileno crepe-de-Chi-ne obleko (svileni krep) na cesti na Južno železnico. Poštenega najditelja prosimo, da jo povrne proti nagradi.
Orlovski vestnik.
Organizatorični tečaj O. Z. se prične 6. decembra 1920 v Ljubljani. Udeleženci sc zbero ob 11. uri dop. v Ljudskem domu,. Hrana in prenočišče bo stalo 30 K chievuo, Glede olajšav na železnici še ni odločitve, sporočimo pravočasno. Prijave pošljite nemudoma O. Z.
Dijaški vestnik,
d Danica. Sklicujem 5. redno odborovo sejo, ki se vrši v petok, dne 26. novembra ob pol 8. uri zvečer v lokalu :> Danice*". Prisotnost vseh odbornikov brezpogojno potrebna! —
Podpredsednik.
i~i-—i-----—----r-rr——■—*"	*———— — •—>..« .^m
Turistika in šport«
Vsi športni klubi imajo v smislu sklepa seje načelnikov športne zveze z dne 22 t. m. javiti število svojih izvršujočih članov s stanjem od 22, t. m. Prijave morajo biti doposlane do 30. t. m. Športna zveza.
0r. KOROŠEC ZA VERSKO SVOBODO.
Beigrad, 24. nov. (Izvirno.) Danes se ic minister dr. Korošec dalj časa posvetoval z min. predsednikom dr. Vcsničem o vprašanju veronauka na vojvodinskih šotah, kjer je Pribičevič prepovedal verski Pouk. Min. predsednik ia priznal v«2nost lega vprašanj«.
NAPREDEK LJUDSKE STRANKE V SREMU.
Novi Sad, 24. nov. (Izvirno.) Po vesteh, ki prihajajo, stoji Ljudska stranka v Sremu čvrsto. Vsi napori Radičevcev in njihovega demagoštva ne pomagajo mnogo. Ljudstvo prihaja do zavesti, da bi po Radičevih načelih došlo do osnovanja Velike Srbije, Radičevci propadajo na vseh straneh. Njihov agitator dr, Kežman je opustil nadalj-no agitacijo in se umaknil v Vinkovce. Ra-dičevci so v Sremu na skupščinah Ljudske stranke, da bi razburili ljudstvo, klicali »živjo Franc Jožef«. Na skupščini Ljudske stranke v Srcmskih Karlovcih je Radičev kandidat izjavil na ugovore, da priznava konstituanto v Belgradu in da je njegov program isti kakor Lmdske stranke.
NAŠA STRANKA V BOSNI.
Sarajevo, 24. nov. (Izv.) Preteklo nedeljo se je vršilo včje število dobro obiskanih shodov ljudske stranke, na katerih se jc razpravljalo o volivnih vprašanjih.
VOLIVNO GIBANJE V BOSNI.
Sarajevo, 24. nov, (Izvirno.) Nosilci hrvatske ljudske stranke za Bosno v Sarajevu sta dr. Marakovič in Popovič, v tuz-lanskem okrožju kmet in predsednik ljudske stranke z aBosno Joso Hrgovčič ler župnik Marko Nešič, v banjaluškera okrožju Mirko Djurkovečki in Stjepan Ezgeta, v travniškem okrožju dr. Sprajcer in Stjepan Prgomet.
RAZKOL MED DEMOKRATI.
LDTJ Bolgrad, 23. nov. (ZNU) V ni-škem okrožju je poleg oficijelne kandidatne liste demokratske stranke postavljena še posebna demokratska kandidatna lista, katere nosilec je posl. Dragoslav Agatono-vič, kot kvalificiran kandidat pa jo postavljen odvetnik Aieksa Slepčevic iz Niša.
ALBANSKE ZADEVE.
LDU Skader, 23. nov. Albanska vlada v Tirani je sklenila, nastaviti tri italijanske častnike, ki bodo delovati kot inštruktorji v albanskem orožništvu. — Ob priliki albanskega vpada na jugoslovansko ozemlje pri Debru meseca avgusta t. 1. je znani Albanec Man Bisa javno in ostro kritiziral početje albanske vlade, ki je hujskala pre-bavllstvo proti Srbom. Irham bej, bratranec predsednikovega namestnika Ahib paše, je nato na mestu ubil Man Biso.
DIPLOMATSKI SPORAZUM Z ITALIJO.
LDU Beigrad, 24. nov. (ZNU) Razen sporazuma glede jadranskega morja in za-padnih mej so objavile »Službene Novinec tudi pogodbo glede diplomatskega sporazuma z Italijo, ki je bil sklenjen v Rapallu in je že ratificiran. Ta pogodba gre v prvi vrsti za tem, da pazita obe državi na to, da bosta Avstrija in Madžarska striktno izvršili mirovno pogoje, dalje, da se razbije protidržavni program, ki se iz teh držav razvija proti nam in Italiji.
MEJA MED ITALIJO IN AVSTRIJO.
LDU Inusbruek, 23. nov. (DunKU) List »Meraner Burggrafler-r. javlja, da je razmejitvena komisija na podlagi svojega delovanja na Brennerju došla do spoznanja, da leži kolodvor Brenner severno od razvodja. Ker pa je v st. germainski mirovni pogodbi določeno, da ima razvodje tvorili mejo med Italijo in Avstrijo, je mogoče, da bo meja tekla južno od kolodvora Brenner in da ostane kolodvor pri Avstriji.
ITAIJA DEMENTIRA.
LDU Rim, 23. novembra. (Štefani). Po poročilih iz Zadra, da so D'Annunzijevi legi-jonarji zasedli otoka Silbo (Seive) in Olib (Ulbo), so take govorice popolnoma neresnične.
MALA ENTENTA.
LDU London, 23. nov. (Reuter) »Times« pišejo v uvodnem članku o možnosti, da so Češkoslovaška, Jugoslavija iu Rumunija že podpisale konvencijo, s katero se obvezujejo upirali proti vzpostavitvi Habs-buržanov. Ako ta pogodba obstaja, bi mogla ustanoviti trajno prijateljsko razmerje med Italijo in Jugoslavijo in bi mogla oja-čiti države, nastale iz bivše Avstroogrske.
BOLGARIJA IŠČE STIKOV S POLJSKO.
LDU Varšava, 23. novembra, (PBA) Zastopnik Bolgarije Madjarov je dospel semkaj. Njegov prihod ima namen uvesti diplomatske sliko med Poljsko in Bolgarijo. Govore, da pride v kratkem tudi ministrski predsednik Stambulinslci v Varšavo.
DELO Z A AVSTRIJSKO - 0GRSK0-NEMSK0 ZVEZO.
LDU Budimpešta, 23. novembra, Budim-peštanski lisli priobčujejo razgovor z dr. Hei-mom, ki se mudi lukaj že dva dni iu ki je med drugim dejal, da sc mora Bavarska na vsak
način priključiti Avstriji in Madžarski, ker ni med njimi nikakršnih nasprotstev. Bavarska želi, da se bratsko avstrijsko ljudstvo spoji z federalistično Nemčijo. Tej priključitvi nasprotujejo tedaj ovire, ld jih ni. mogočo odstraniti. Avstriji pa, katera Koče ia mora živeti, kaže pot Donava. Zato jo treOa misliti na to, da se ustvari prijateljstvo med Avstrijo iu Madžarsko. Mftncheu, Dunaj in Budimpešta si morajo podati roko. Dr. H'«im io danes od-potovol n« Punni«
GO RNJ E-ŠLEZ1 JS KO VPRAŠANJE.
LDU Zagreb, 24. nov. Poljski generalni konzulat v Zagrebu na podlagi dobljenih poročil dementira vest, po kateri se baje poljske čete grupirajo na gorenje-šle-zijski meji. To vest so zadnje čase nekoli-kokrat prinesli ljubljanski listi. Poljska vlada ima v rokah ves dokazilui materijal, da uradna Nemčija sistematično intenzivno organizira svoje četo, ki imajo nalogo, da z oboroženo silo preprečijo plebiscit v Gorenji Šleziji. Vse vesti o tem, tla so baje poljske čete zbirajo ob gorenji šlezijski meji, je treba smatrati za izmišljeno in namenoma širjeno po Nemcih zato, da zakrijejo svoje vojaške priprave.
PROGRAM AVSTRIJSKEGA KANCLERJA.
LDU Dunaj, 23. nov. (DunKU) V današnji seji narodnega sveta je bilo najprej izvoljenih nekaj odsekov. Nato je povzel besedo zvezni kancelar dr. Mayr ter je podal zbornici namere in smernico, ki bodo vodile vlado pri" njenem delovanju. Glede težavnega položaja, v katerem se nahajata ljudstvo in država, je treba predvsem gledati na gospodarska vprašanja. Dalje je zvezni kancelar poudarjal potrebo delovati proti razmnoževanju papirnatega denarja in naraščanju primanjkljaja v državnem preračunu. Omenil je, da je neobhodno potrebno zboljšati prometna sredstva s tem, da se pomnože žel /.ruški vozovi in da se železnice elektrificirajo ter da se povzdigne tujski promet. Glede trgovske politike se bo vlada prizadevala, skleniti še več gospodarskih dogovorov z inozemstvom, zlasti glede prometa s sosednimi državami. Kompenzacijska trgovina naj se spravi v sistem, ki bo dovoljeval nemoteno zamenjavo blaga. Zvezni kancelar je nato napovedal revizijo avtonomnega carinskega tarifa. Nato je govoril o važnih nalogah na polju socialne uprave ter o važnih delih na polju pravosodstva. Z ozirom na zunanjo politiko je izjavil zvezni kancelar, da mora Avstrija stopiti v dobre in zaupne stike z vsemi državami, zlasti mora gojili prijateljstvo do bratskega ljudstva v nemški državi. Lojalno izvrševanje dolžnosti, katere nalaga st. germainska mirovna pogodba, smatra Avstrija v okviru njenih finančnih zmožnosti za samo po sebi umevno. Pričakuje sprejema v zvezo narodov in zahteva, da se ugodi pravicam, ki so ji zagotovljene po mirovni pogodbi, zlasti kar se tiče zapadne Madžarske. «— Zbornica je sklenila, da začne o izjavi zveznega kancelarja debato, ki se je takoj začela.
BORZA.
LDU Zagreb, 24. nov. (ZNU) Devize: Berlin 191—192, Bukarešta 0, Italija 512 clo 515, London ček 458—460, Newyork 126—127, Pariz 815- 820, Praga 157—159, Sofija — Švica 2050—2125, Dunaj 26.30 do 26.60. Valute: Ameriški dolarji 126 do 127.50, avstrijske krone 27.50—28.50, bolgarski levi 0—160, carski rublji 80—85, češkoslovaške krone 155—160, angleški funti 460, francoski franki 850—0, grške drahme 0, napoleondor 445—455, nemške marke 190—192, rumunski leji 200, italijanski lire 500—504, turška lira 500.
LDU Praga, 24. nov. (ČTU) Devize: Beigrad 252. Zagreb 62.75, Dunaj 16.25, Budimpešta 16 25, Varšava 17.50, Sofija 101.75, Bukarešta 119.25. Valute: dinarji 246, avstrijske krone 16.25.
LDU Curili, 24. nov. (ČTU) Devize: Berlin 930, Holandija 195, Newyork 635, London 22.27, Pariš 39.20, Milan 24.35, Bruselj 41.50, Kodanj 86.50. Stockholm 123.25, Kristianija 85.60, Madrid 8350, Buenost Aires 220, Praga 8.10, Varšava 1.90, Zagreb 5, Budimpešta 1.40, Bukarešta 9.45, Dunaj 1.95, avstrijske žigosane krone 1.40.
LDU Dunaj, 24. nov. (ČTU) Devize: Berlin 731, Bukarešta 715, Curih 7725. Valute: nemške marke 229, bolg. levi 0, švicarski franki 7675, franc. franki 8012.50, ital. lire 1815, angleški funti 1715. V prostem prometu: Zagreb 372, Budimpešta
g Od gospodarske komisije za stvarno deinnbilizacijo smo dobili sledeče poročilo o njenem poslovanju: Do sedaj je pri Gospodarski komisiji likvidirala svoje delo le Lesna preskrbovalnica, ki je prodala lesa za skupni znesek 3,049.749-92 K. Od tega so dobili obrtniki za 1,920.712 12 K, torej 64% vsega prodanega lesa. Trboveljska premogokopne družba je prejela za i 458.997-52 K, torej 15%, industrija pa za 632.539-37 K, torej 20%. — Ostalega blaga je bilo prodanega pri Gospodarski komisiji do 15. novembra 1920 v skupnem znesku za 24,593.615-28 K. Od tega se je izkupilo za konje, milo, na javnih dražbah in se prodalo obrtnim zadrugam in drugim zadružnim organizacijam za 14,817.309-57 K. Ker so to dobili vsi samoporabniki, je jasno, da j«: prišlo vsem strankam v prid, posebno pa obrtnikom, ki so prejemali blago potom obrtnih zadrug in Urada za pospeševanje obrti, ki je prevzel od Gospodarske komi-sij? večje množine blaga (špirit, železo, cement oglk\ kaolin itd,I v svrho razdelitve
med obrtnike. Od ostalih 9,696.305 68 K<so pa dobili: industrija za 3,853.152-65 K ali 39.7%, obrtniki za 2,394 280-57 K ah 24.7%, premogokopi za 2,052 809-05 K aii 21.1%, trgovci za 527.939-05 K ali 5.5%, kmetovalci za 362.400 K ali 3 8%. — Iz teh podatkov je razvidno, da so dobili obrtniki relativno največ materijala. Če se pa upošteva, po kako nizkih cenah je oddajala Gospodarska komisija materijal, se more šele presoditi, koliko je storila Gospodarska komisija za povzdigo obrtnega stanu. Da pa ni bilo mogoče storiti več, ni zakrivila Gospodarska komisija, marveč razni drugi faktorji.
g Angleški krediti za uarodnostne države in za Bolgarijo. Kot poročajo, bo otvo-rila Angleška Češkoslovaški, Jugoslaviji in morda tudi Bolgariji kredit za nakup angleškega blaga. Tozadevni zakonski načrt dovoljuje kredit do največ 26 milijonov funtov šterlingov, ki bi se imel vrniti v treh letih.
g Direktna zveza med Trstom in Rotorjem. Parobrodno aruštvo >0cean< v Trstu, ki je v rokah naših ljudi, stanujočih v Trstu, je upostavilo novo progo. Parnik bo odhajal iz Trsta vsakih 14 dni in se bo ustavil v Spljitu, Makarskem, Metkoviču, Gružu, Hercegnovem in Kotorju. Proga bo velike važnosti za trgovce in se je zato nadejati, da bo društvo »Ocean« uživalo splošno podporo.
g OvlaSčenje za trgovino z devizami in za izdavanje uverenj za carinarnice prili-kom izvoza in uvoza blaga je izdalo min. financ banki Makso Mautner v Zagrebu.
Stare in novele slovenske knjige kupi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. V prvi vrsti išče Janša-jcvo podvuzhenje sa vsse zhebellarje. Ta knjižica je izšla leta 1792; knjigarna kupi pa tudi druge slovenske knjige.
Jugoslovanski skladni koledar za leto 1921 je ravnokar izšel v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. Cena 30 kron. — Trgovci dobe popust.
Žepni koledarček za leto 1921 je tudi izšel istotam v prikupljivl in pri« ročni mali žepni obliki in zelo okusni vezavi. Cena 12 kron, trgovci dobe znaten popust.
Meteorologlčno poročilo.
LJabljana 308 m u. m. vlš.
Las op asova« <0.	Mil i o« metei v turo	iurmo- LHUU.I T 0	L'ditiruni <l:iurunon v O	i\ Jbo, i/Oti-< V	i'a avra. 7 mu
23. 11. 21 h	7459	-1-2	—	megla	
24./11. 70	745-4 •	-1-5	—	meglo sv	—
24./11. 14 h	7149	1-7	1-4	megla sv.	
lSCe se
lilii^iiiL^rMa
za špecerijsko trgovino v Ljuolja-.ii. Po-tiudne pod .specernska trgovina 4749'
na uprovnistvo .Slovenca0.
PirclnVltf'1 za onruo ia90 2 večletno luiiHiiibJ.j prakso, ako mogoče tudi trgovsko izobražen, zmožen lasčine, se sptejme. Hrana ln stanovanje w st.. Ponudbe se prosi s pogoji. A. Domiceij, St. Peter n. Kr.
Sureiiaera praiisu, s&rssz
vrstne moči za železuino in mai ufakturo ima o prednost. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe tia upravo lista pod Šifro »Proda aina i.7-0«.
Visoko solino pec gs issi1
Štefan Ertnan, St Vid nad L. St 4.
PfKfjS C0 Prav leP potovalni ko>uh za fi I vuii Ob gospode, 2 svileni obleki (soire toiletle), 2 večerna nlaSCa in drugo. Poizve se pn hišniku, A\ klošicevu c 6.
Vfl 3P umetni in 'rgovsKl. ueo2en(en aH lil. lil 9 vdovec brez otrok, vešč vsemu c;oenu cvetja, posebno vitne, cikam in krlzantem, more dobiti stalno dobro rae^o v prvovr>tn. cvet! trgovini od 1. dec. dalje zu s»moston<> vodstvo vrtnarije, stanovanje prosto. Pismene ponudbe z oznučbo plače na tvrulto: Prinz, salon cviječa, Zagreti, Duga ul. a	4747

"f"
Vsem znancem in prijateljem sporo-ikuio, da jo dne 24. nov. ob 4. uri popoldne Bog vzel k Sebi uašo ljubo mater
Frančiške
večkrat prevideno in Sobi itdano v u4. letu starosti.
Pokopana bo v petek ob 9. url dopoldne na pokopališču v Dobrunjah.
Jernejev« družina v Dobrunjah pr! Ljubljani.
Stran 6,
Slovenec«, dn<* ?5. novembra 1920.
Š*ev, 270.
Za (lvabratuo obiavo v tudua s« tnčuna S kron.)
ELEKTROTEHNIKA »Svetla", Mestni trg 25. Verbajs A., Linhartova ulica 4, FOTOGRAFSKI ATELIJE: Grab[ec Franjo, Miklošičeva c. 6,
JAVNA SKLADIŠČA Balkan«, i, Ljublj. javno sklad., Dunajska c. 33. (Tel. 366.) KLEPARJI Koru T, Poljanska cesta 8. Rcmžgar & Smerkol, Flor. ul. 13.
KNJIGARNE Jagoslov. knjigarna, Pred škofijo.
KNJIGOVEZNICE
Knjigoveznica K. T. D., Kopitarjeva ulica št. 6.
KONFEKCIJSKE TRGOVINE
Olup Josip, Pod "lrančo. Sax Ivan, Stari tr$> 8.
LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1.
MANUFAKTURNE TRGOVINE Scbuster Anton, Stritarjeva ul. 7.
MODNI SALONI Gotz! Marija, Zidovbka u). 8 tu 7. Hribar Rozi, Rimska cesta 5t. 6,
MODNE TRGOVINE
Kunovar ivan. Stari trg 10. Magdič Pavel, Aleksandrova cesta.
PARFUMERIJE IN KOSME1TKA »Uranus«, Mestni trg 11.
TRGOVINE S PAPIRJEM
»Uranus«, Mestni trg 11.
RESTAVRACIJE »;Perles*, Prešernova ulica.
SOBNO SLIKARSTVO Žurau Martin, Mestni trg 12,
STAVBENA PODJETJA Černe Andrej, Sv. Petra cesta 23. Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10.
ŠPEDICIJSKA PODJETJA ■ Balkan«, Dunaj. c. 33. flel. 366.) Uber F- & A„ Šelenburgova ulica 4. (Tel. 117.)
TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Černe Lud., VVoltova ulica 3. Pakiž Ivan, Stari trg št 20.
(Za dvakratno obtavn v totliiu su računa 0 kron.)
TRGOV. Z DEŽN. IN SOLNČN. Mikuš L., Mestni trg 15.
TRGOVINE Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM,
Erjavec Turk pri - zlati lopati*
Valva/orjev trg št. 7. Sušnik Alojzij, Zaloška cesta ?1 Zalta & Žilič, Gosposvetska cesta 10. (Mar. Ter. cesta.)
ZALOGA POHIŠTVA.
F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17.
Več vagonov la silit DuM drvi
franko Ljubljana (ali dom) se odda takoj, I NaroČila sesorejemajo- Ahac.jeva cesta št. 10, trgovina z drvmi, tramvajska postaja Sv. Petra cerkev.
j«. Proda sc v Ljubljani 10 ini-S»9» nut o 4 sredine mesta oddaljena, še davkaprosta velika enonad-stropna hiša ua oglu z velikim vrtom in dvoriSCem. Za industrijsko podjetje prav pripravna. Posredovalci so izkl učeni. Samo resnim reflektantom da natančne informacije u irava lista pod št. 4745. Stanovanje s pritiklin itni obstoječih s 5 sobami je kupcu 1. marcu 1921 na razpolago.
okrogel, dolžina 2-20 m dalje debelina na sredini od 14 cm naprej se kapi. Ponudbe z navedbo dimenzij iu cone franko vagon oddajna postaja naj ec blagovolijo poslati na tvrdko
Dobro ohranjen
za 6 oseb se ceno proda. Ponudbe na i ourist - Office, Du~ nnlska ccsta štev. 18.
•Sa drobno!
Na debeio!
los« Fahianl
Ljubljana, Prešernova ulica 54, naspro.i glavne pošte
telefon interurb 51«.
Velika zalega Špecerijskega in koloni-jalnega blaga, likerjev, namiznih in dezertuih vin.
Jelove in smrekove hlode KOKOi* ludi deske in trame
.JOSIP TELBAN,
lesna Irgov-na, Oolc - Horoenlca.
Tužnlm srcem in v globoki žalosti naznanimo vsem sorodnikom, prijateljem, uradom in znancem, da ie naš nad vse ljubljeni, predobri soprog in o Ce, oziroma brat, gospod
Elektromotorji\ m Mušl&ln
porcelanasti izolatorji, u-\	S^M«« 1IB|
porcelanasti izolatorji, u-vodnice, telefone in žarnice dobite s skladišč a ktakoj po tovarniški ceni v tehnični posiovnici:
lili Gjuro lornfi". Zajeli, ta 82
VDClPi hSČUTO i5Cc zanesljiva oseba v ikCjllI llljliilt boljši hiši. Bila ie kot taka že nekaj let v boljši hiši v Ljubljani. Cenjene po itidbc na upravništvo .Slovenci" pod šifro „Vztrajna". '1726
Ljubljana — Maribor
Dunajska cesta 20 • Podi. Jurčičeva ul, fl priporoča pnevmatiko, avto-kolesa ter vsake vrste gumijevih predmetov, izolirane žice za električno napeljavo, golo, bakreno žico, elektrotehnični materijal po najnižjih cenah. Teleton 470.
Maribor.
Inženirska pisarna in stavbeno podjetje.
Projektiranje in izvršitev visokih, betonskih in železobetonsikih stavb, industrijskih ln poljodcljskih ter vodnib zgradb, naprav za vodno sile itd. — Presoja in uasvelovanja.
Naslov za brzojave: »lip«, Maribor.
♦ ♦
• |M.& .»ji A
notar, član upravnega sveta Občinske hranilnice v Krškem, posestnik ». t. d.
v pondcljek, 22, t. m, ob 1. url popoldne po kratki, mukepolui bolezni v bi. letu svoje st rustl mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega nepozabnega ranjkega se začasno vrši v sredo 21. t. m. ob 'i. uri popoldne ua novo pokopališče v Krškem, od koder se kasneje prepelje truplo pokojnikovo v lastno grobišfe v Ljuoljano.
Sv. maše zadušnice »e bodo brale v vseh krških cerkvah. Predragega pokojnika priporočamo v molitev in blay spomin. V Krškem, 22. novembra 1920.
Marija Plitko roj. Bnsinaro	Ema Pučko
soproga.	hči.
Dobava vsega gradbenega, ludnstrij-Hkega in tehničnega blaga, železntne, orodju, nosilcev, betonskega železa, tračnic in materijala za ozkotirne žolczniee, elektrotehn. inatorijal, ce-lucut, gips, lepenka itd.
Sciidn? cene. • f
ima o zalogi! oblastoeno honces. pretita!^ strup« a
L;nlsf jana, tMcmlm n!. s.
iiliifl, Prešernova ulica 9. L
HalnocešS! ItroiL Točna postrežba.
Velika izbira izgoto-vljene obleko vseh vrst za gospode, dame in otroke. — Zaloga vsakovrstnega blaga
za moške obleke, površnike in snknje, dalje vata za krojače v kosih in na metre.
ii!
I.
Katarina Pttčko
sestra.

Terpentiuovo čistilo za čevlje z imenom
SU.
razpoEilja glavna tovarniška zaloga:
mm,m
acaaaaaaaaaciaoaaaaacsaaaaaaa
♦ ♦
5
*
♦
Fran Ravnikar
mestni tesarski mojster LIUBLJRNH, Linhartova ulica št. 25.
Telefon št. 'ilo.
Poštno-čekovui račun ll.<128.
prevzema po dan h, kakor tudi lastnih ttaf rtih zgradbo mostov, jezov, hiš, vil ter razne gospodarske m industrijske stavbe, stolpne strehe, tiupole in cerkvena ostrenja, balkone, vruie utice, verande ter razna
druga vrt a arhitektori Cna dela. Stopnice, dekorativne stropove ter dekorativne stenske opuže, vrata,
okna i. t. d.
Za razne industrllske stavbe opozarjam zlasti na moje patentirane nosPce za večje proste lazpetlne od 12—60 ni. Parna žaga in strojne delavnice.
Na podlagi odredb zakona o Narodni Banki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev od 20. januarja 1920 (razglašenega v »Službenih Novinah" br. 22 od 31. januarja 1920) otvarja sc
komadov delnic
| v nominalnem iznosu od din. 20,000.000 v kov. zlatu.
H	Podpisovanje traja od 1. do 31. decembra 1920. Subskripcija
"f-i se vrši: V Beogradu pri banki sami, izven Beograda pri vseh bančnih podružnicah in' poleg tega v mestih, kjer banka uiina podružnice, pri H denarnih zavodih, ki so v zvezi z banko ali njenimi podružnicami, dalje, $5 kjer ui niti teli pri, davčnih uradih, š!
m	Na podlagi pojiisa in procene celokupnega bančnega premoženja zvišala se je
vrednost starih delnic banke, ki se glasijo na 500 dinarjev, na 720 dinarjev. Radi izjed-,;	načenja jc določena ista vrednost tudi novim delnicam, katera se bode istotako glasila
^	na 500 dinarjev i to po sklepu Glavnega odbora Narodne banke odobrenega od mini-
li	slrstva za trgovino in industrijo. Nadalje je določeno, da s« pri vsaki delnici računu
za emisijske stroške 10 dinarjev v zlatu. ^	Za vsako delnico, ki stane 730 dinarjev v zlatu, se ima plačati pri subskripciji
-j	kot prvi obrok 130 dinarjev v zlatu, a ostalih 600 dinarjev za akcijo se ima položiti v
H*	roku petih let in sicer kanor se bode zahtevalo,
to?
Pripomba. V slučaju, da Li subskripcija prekoračila razpisano množino delnic, %	sme banka po omenjenem zakonu podpisano število delnic reducirati, a vplačani zneski
se vrnejo takoj subskribentu. Dividetida teče od 1 januarja 1921.
BEOGRAD, 1. novembra 1920.
Uprava.
ptQdajo)Q se po mino sntfaml) cenal),
Zaloga Gjuhljana-Vteg
na debeio m drobno.	L"