T- P-^* i- osrednja Sušni*" kn3 ižnica - YU mni"" S!ovenski socialisti pri Ambrozyju Iniciativna skupina slovenskih socialistov, ki ima cilj, da znotraj koroške SPO formira delovno skupnost za narodnostne manjšine oz. da se slovenski člani vključijo vanjo kot strokovna organizacija, je včeraj popoldne seznanila predsednika dr. Petra Am-brozyja z načrti, ki so deležni široke solidarnostne podpore s strani nemško govorečih socialistov. CELOVEC SREDA 23. MAJ 1990 Letnik XLV. Štev. 36(2551) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec , Verlagspostamt 9020 Klagenfurt P.b.b. Dvojezična šoia vendar na pedagoški akademiji? Ustanovitev javne dvojezične ljudske šole na vadniški šoli pedagoške akademije v Celovcu je postala spet aktualna. Po zadostnem številu prijav za javno dvojezično ljudsko šolo v Celovcu - SV je o tem že poročal - je ravnatelj pedagoške akade- Pedagog Tomaž Ogris, k/ je na zborovanju SLO v Seljaku poleg dr. Unkarfa, nadzornika IV/e-ge/eja ter dr. Anfon/ja (na sliki z /e vej zavzel staksče k manjšinskemu šo/stvu, se je jasno izreke/ proti uvedbi neobveznih vaj iz slovenščine, kot to predvideva novi zakonski osnutek. mije v Celovcu dr. Werner Antoni na zborovanju socialističnih učiteljev preteklo soboto v Beljaku predlagal ustanovitev šole na vadnici PA. Predlog je bil deležen široke podpore, med zagovorniki sta bila tudi ravnatelj centra za šolske poskuse na pedagoški akademiji dr. Dieter Antoni ter tudi vodja oddelka za manjšinsko šolstvo pri Deželnem šolskem svetu Franz Wiegele. Tudi ostali udeleženci zborovanja so se jasno izrekli za tako rešitev, saj bi se z ustanovitvijo te šole na vadnici končala negotovost pri celovških starših, ki hočejo svojim otrokom zagotoviti dvojezičen pouk na javni ljudski šoli, kot je to zapisano v odločitvi ustavnega sodišča z dne 15. decembra 1989. Več na 2. strani. ZSO^.Doscči soglasje v najosnovnejših vprašanjih!'' Upravni in nadzorni odbor Zveze slovenskih organizacij na Koroškem sta na skupni seji pretekli teden v Celovcu zavzela jasna stališča do aktualnih narodnopolitičnih vprašanj, posebej do Koordinacijskega odbora koroških Slovencev, do zakonskih osnutkov za novo ureditev manjšinskega šolstva na Koroškem oz. v Avstriji ter do iniciative slovenskih socialistov, ki se želijo organizirati znotraj svoje stranke. V vprašanju nalog in možne razširitve Koordinacijskega odbora sta najvišja odbora ZSO ugotovila, da je do sprejetja ločevalnega šolskega modela v avstrijskem parlamentu veljal nesporno in od vseh kor. Slovencev sprejet osnovni narodnostni program, zajet v Spomenici in v Charti avstrijskih narodnih skupnostih, ki se obe jasno izrekata proti ločevanju po jezikovnih kriterijih. ZSO pri svojem političnem delu in stališčih še vedno izhaja iz izhodišč teh listin. Kriza KOKS-a je nastala zaradi tega, ker se je NSKS očitno oddaljil od skupne Spomenice in Charte in ker danes - po mnenju odbornikov - v narodni politiki zagovarja koncepte, ki so v nasprotju z intencijami teh listin. Zato je najosnovnejša naloga koroških Slovencev prav v tem, da na tej osnovi poiščemo vsaj minimalni konsenz v najosnovnejših narodnostnih vprašanjih. Organizacije in posamezniki naj se izjasnijo, ali želijo sodelovati na osnovi Spomenice in Charte oz. na kakšni osnovi, je bilo rečeno na seji obeh odborov ZSO. Na ta vprašanja pa mora odgovoriti tudi KOKS. V zvezi z njegovo razširitvijo UO in NO ZSO slej ko prej predlagata tri možnosti sestave: 1) ZSO, NSKS, SPZ,KKZ in KSOO 2) Omenjene ter vse pomembne nadkrajevne slo- (dal/e na 2. struni) Razgovor z Dularjem Zveza slovenskih organizacij na Koroškem je novega ministra za Siovence po svetu dr. Janeza Duiarja zaprosi-ia za nujen razgovor o aktuainem vprašanju šolstva oz. o pripravi novele manjšinskošolske-ga zakona ter ustavnega šolskega zakona. ZSO v pismu poudarja, da osnutek šolskega zakona, ki ga je pretekli teden ministrski svet na Dunaju umaknil, odklanjajo vse organizacije gradiščanskih Hrvatov, Slovenci na Štajerskem, ZSO, celovška univerza ter Strokovno združenje dvojezičnih učiteljev. SPD Danica, Šentprimož SPZ, Celovec Z 1/aLeznl/o smo sejali, v raJosti žanjemo, v zavetja „DA1V/CE" novo seme ka/i. 10 LET kuMurnega doma DANICA Četrtek, 24. 5. 1990, ob 14.00 v Šentprimožu Nastopajo: Godba na pihala, Šmihel, mlajši mladinski zbor, učenci glasbene šole, mešani pevski zbor, ansambel Zmeda, moški zbor SPD „Vinko Poljanec", Škocijan EM H* i N!! Nekaj korakov naprej Založba Drava, ki je v torek skupaj s koroškim ORF predstavila prevode pesmi Petra Turrinija (desno) „Nekaj korakov nazaj", je s tem zbudila izjemno veliko zanimanje. Gre za zbirko pesmi edinstvenega avstrijskega pisatelja in pesnika, ki jih je za knjižno izdajo v slovenščino prevedel Ervin Fritz (levo) iz Ljubljane. Voditeljica Založbe Drava Helga Mračnikar (v sredini) je tudi podčrtala, da gre pri tej knjigi za prvi prevod Turrinijevih pesmi v slovenščino, s tem pa založba prispeva tudi k utrjevanju kulturnih vezi med nemško in slovensko pišočimi avtorji v Avstriji. smta. Mohar Socialni paket za odpuščene v Obir ju takoj uresničiti! Deželna vlada naj končno izpolni svoje obljube in takoj izplača sredstva iz socialnega paketa bivšim delojemalcem tovarne celuloze „Obir" na Rebrci. To odločno zahtevo so postavili udeleženci krajevnega sestanka ZSO pretekli četrtek v Železni Kapli in obsodili zadržanje VP/FP-koalicije, ki je izplačilo teh denarnih sredstev za pomoč odpuščenim delavcem doslej preprečevala oz. onemogočala. Udeleženci sestanka so posebno ostro kritizirali deželnega glavarja Haiderja, ki je pred zaprtjem tovarne vsem prizadetim delojemalcem večkrat obljubljal pomoč s strani deželne vlade, sedaj pa se mu očitno ne mudi izpolniti te obljube. Socialni paket za nad 200 nekdanjih zaposlenih v tovarni Obir znaša približno 3,3 milijona šilingov, več kot tretjina pa jih še sedaj nima nove zaposlitve. Na krajevnem sestanku ZSO v Železni Kapli je predsednik dipl. inž. Feliks Wie-ser navzoče informiral o perspektivah sodelovanja z NSKS oz. v Koordinacijskem odboru ter o stališču ZSO do desetooktobrskih praznovanj, podpredsednik, ravnatelj Franc Kukoviča pa je kot strokovnjak razložil situacijo v šolskem vprašanju. Nadaljnja točka uspelega informativnega sestanka Zveze slovenskih organizacij v Železni Kapli je bila razprava o možnostih gospodarskega razvoja v občini. Doseči soglasje... (nadaljevanje .s 7. strani) venske organizacije 3) Organizacije iz točk 1 in 2 ter predstavniki slovenskega strankarskega življenja (KEL, socialisti, Zeleni, itd.). ZSO bo s tem v zvezi opravila razgovor z navedenimi organizacijami o sestavu KOKS-a oz. o minimalnem narodnopolitičnem programu. Glede šolstva sta odbora potrdila odklonilno stališče ZSO do novega šolskega zakonskega osnutka, ki med drugim na južnem Koroškem predvideva uvedbo slovenščine kot neobveznih vaj. To je dolgoletna zahteva nem-škonacionalnih organizacij, ki naj bi služila izpodkopavanju dvojezičnega šolstva, in zaradi svoje restriktivnosti nasprotuje odločitvi ustavnega sodišča. Poudarjeno je bilo, da bo ZSO v primeru, da bo zakon v parlamentu sprejet, spet podprla starše, ki bodo pripravljeni sprožiti postopek pred ustavnim sodiščem. Na seji UO in NO, ki sta jo vodila njuna predsednika dipl. inž. Feliks Wieser in Lipej Kolenik, so obravnavali tudi iniciativo slovenskih socialistov, ki se želijo organizirati znotraj svoje stranke. Pri tem so ponovno menili, da je ZSO vedno zagovarjala tezo, da narodna skupnost ni stranka in da so njeni pripadniki prisotni v vseh idejnopolitičnih taborih koroške in avstrijske družbe. ZSO sama ustvarja platformo za sodelovanje vseh članov narodne skupnosti ne glede na njihovo idejnopolitično in strankarsko pripadnost, če le-ti to želijo. V tem smislu sta UO in NO ZSO pozdravila iniciativo slovenskih socialistov v upanju, da bodo s tem še v večji meri prispevali k osveščanju koroške javnosti o manjšinskem vprašanju. Predlog, M ni bi! izrečen? Na zborovanju socialističnih učiteljev v Beljaku je okrajni šolski nadzornik za Celovec Pekol udeležence in referente (Tomaž Ogris, dr. Ralf Unkart, Franz Wiegele in dr. Dieter Antoni) presenetil z novico, da je tajnik NSKS mag. Marjan Pipp v prisotnosti ravnatelja Mohorjeve dr. Antona Korena celovškim šolskim oblastem predlagal, naj Mohorjevi šoli dovolijo prevzem tistih otrok, ki so jih starši pri prvem vpisovanju v Celovcu prijavili za javno dvojezično šolo. Ker je bilo za prvi razred jaVne dvojezične šole prijavljenih pet učencev, za konfesionalno dvojezično šolo Mohorjeve pa 22, je Pipp po izjavi Pekola predlagal, da bi teh 27 otrok razdelili na dva razreda, pri čemer bi en razred (14 otrok) imel pouk po modelu Mohorjeve privatne šole (en dan slovensko, en dan nemško), ostalih 13 otrok (5 prijavljenih za javno dvojezično ter 8 za šolo Mohorjeve) pa bi poučevali po manjšinskošolski ureditvi kot v ostalih dvojezičnih šolah na južnem Koroškem. Udeleženci učiteljskega zborovanja so nad takim ravnanjem tajnika NSKS izrazili svoje začudenje, saj za tak predlog ni imel ne pristanka staršev, ki so svoje otroke prijavili za javno dvojezično šolo, ter tudi ne staršev, ki so se odločili za privatno šolo Mohorjeve. Pippov način razpolaganja s starši in otroci je direktor deželnega urada za Koroško dr. Ralf Unkart ocenil kot „fantazija nekega mag. Pippa" in dodal, da bi tako ravnanje pomenilo prisilno dodeljevanje otrok v privatno šolo. Direktor Mohorjeve dr. Anton Koren je k izjavam nadzornika Pekola dejal, da kaj takega nista predlagala ne Mohorjeva in tudi ne tajnik NSKS, ter da si smisel takega predloga ne more razlagati. Dr. Janez Du!ar Rodi! seje 23.9. vVavti vasi pri Novem mestu. Po končanem učiteljišču se je vpisal kot izredni študent slavistike na ljubljanski univerzi in študij nadaljeval kot redni študent. Po diplomi in vojaščini je od leta 1969 do 1972 delal kot glavni lektor pri ČGP Delo, pozneje pa kot asistent in docent na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od novembra 1989 ima status samostojnega kulturnega delavca. V času študija in pozneje je bil več let predsednik APZ Tone Tomšič in tajnik Slavističnega društva Slovenije. Ni član nobene politične stranke, že od leta 1970 pa sodeluje pri društvu „2000". Kot jezikoslovec slovenist je poleg slovničnih vprašanj v ožjem pomenu obravnaval še slovensko stilistiko in sociolingvistiko. Več kot deset let je sodeloval pri poletnih seminarjih slovenskega jezika, literature in kulture za tuje slaviste. Bi! je tudi član jezikovnega razsodišča in sodeloval pri nastajanju novega Slovenskega pravopisa (1990). Od leta 1989 je član republiškega strokovnega sveta za izobraževanje. „Ne žetim ustvanjati kakšnega patemaiizma!" Dr. Janez Du/ar, diplomirani s/avist in strankarsko neopredeljen č/an nove s/o venske v/ar/e, je v razgovora z glavnim aredn/kont Slovenskega vestnika /vanom Lukanom na kratko or/sa/ svoje predstave o vodenja resorja za .S/ovence po sveta /n s tent tad/ za s/ovenske skupnosti /zven meja repa/d/ke S/oveni-je. .S koroškimi .S7ovene/je k//dr. Da/arpovezanzekotstadent, kasneje kot as/stent /n docent na /jnZd/ansk/ an/verz/ ter kot ku/-tarn/ de/avec. Gospod dr. Dn/ar. fskrcno Vam čestitam k izvolitvi za mm/stra za Slovence po svetu v nov/ slovenski vladi. Kako razumete na/ogo, k/ ste jo prevzet/, m kaj s/ koroški Slo-venc/ lahko obetamo od vašega mm/strstva? Namen novega resorja je v tem, da bomo v prihodnosti skušali reševati probleme z večjo koncentracijo moči, katere so bile doslej bolj razdrobljene, ker za to ni obstajal poseben resor. S/e osebno povezan/ s korošk/m/ Sto vene/ oz. s Koroško? Kar zadeva Slovence zunaj republike Slovenije imam največ osebnih stikov prav s koroškimi. To ni sad mojega dosedanjega načrtnega dela, ampak tako je življenje nane- slo, da sem se z njimi najbolj seznanil. Velikokrat sem bil na Koroškem ali pa so Korošci prišli v Ljubljano in smo se tu srečevali v okviru seminarja slovenskega jezika literature in kulture ali pa po privatnih in kulturnih stikih. Ko boste navezat/ uradne st/ke s predstavnik/ koroških Stovencev, boste st/šat/ različne ocene položaja /n perspektiv stovenske narodnostne skupnost/ na Koroškem. Kot v Sto ven/j/ se tud/ znotraj slovenskih struktur oz. organ/za c/j na Koroškem raz v/ja pturat/zem mnenj /n gledanj. Vam bo to otežilo deto s korošk/m/ Slovenc/? Kar se tiče pluralizma ste že precej pred nami. S tem pa sva že sredi problematike in mislim, da so problemi, ki jih imate na Koroškem, zelo zapleteni in jih je verjetno več kot jih človek lahko reši v eni mandatni dobi. Gre mi predvsem za to, da se stvari premaknejo tako na Koroškem kot tudi z naše strani. Kdaj boste navezat/ prve uradne st/ke s korošk/m/ Slovenc/? Obdobje informativnih pogovorov se bo začelo že v naslednjih dneh. Svojega dela si namreč ne morem predstavljati brez dobrih informacij prav od teh ljudi, ki jih bo moje delovanje najbolj prizadevalo. Zato želim slišati njihovo mnenje o teh problemih, pri tem pa si ne želim ustvariti razmerja v smislu kakšnega patemaiizma, Mislim, da tega tudi oni ne bi sprejeli. Oboji pa se najbrž zavedamo simbolne in realne pomembnosti slovenske države kot matice tudi za koroške Slovence. Gospod m/n/sfer, hvala lepa za razgovor /n mnogo uspeha pr/ vašem po vezo vatnem detu v kor/sf vseb Stovencev doma /n po svetu. „tZ PHEVtDMOSrt AMtMtStST' dr. KfMSTVJ/M SCHEEOMDFR tur znanec /z „revo/ucio-narnih" študentskih časov, svoj čas ze/o zavzet radikalen /ev/čar, me je pred nekaj časa kr/t/z/ra/, da v svoj/b komentarj/b s socia/i-zmom oz. marksizmom ne obračunavam dovo/j pogumno /n dos/edno. Ta znanec je posta/ nekoliko nekrZf/čen zagovornik sedanjega našega sistema. Kaj naj k temu rečem? Danes živimo zares v čudnem času. Tako imenovani „rea/ni socializem", ki je bi/ pravzaprav dos/eden antiso-cia/izem, je popo/noma propade/. Tri vo/itvab v našib nekoč socialističnih sosedah zmagujejo konservativne stranke in združenja; vse, kar /e diši po levičarskem in socia/ističnem, trenutno nikjer nima možnosti. /Vaciona-/izmi razkrajajo nekoč mogočne ..trdnjave proletariata". Tri nas nekoč stopet-desetodstotni komunisti postajajo stopeidesetodstotni ze/eni, socia/demokrati a/i karko/i že (nekateri so ce/o prista/i v /Vaiderjevem taboru), iskreni ,,stari" /evičarji, katerim njihova mise/nost ni bi/a ne modna muha ne katekizem, pa ne vedo več, kaj je prav in kaj ne. Kaj torej storiti, kam kreniti, v kaj vetjeti? A/i se stoodstotno posvetiti po-k/icni karieri, se priključiti kakemu gibanju, ki je pravkar v modi, se pogrezniti vase in iskati svojo identiteto v meditaciji a/i drugih psiho-/oških metodah? A/i pa se enostavno vključiti v sp/ošen tok površnega neokonserva-tivizma, nekritičnega trganja vezi do lastne, nekoč progresivne čeravno, kot se je izkaza/o, ne odrešujoče mise/no-sti in po/itične aktivnosti? Mogoče je vse, in vsak bo ubra/ zase karakteristično pot. Tistim, ki jim je bi/a nekoč /evičarska ideo/gtja v g/avnem modni trend, je danes modni trend pač novi konservativizem. Stopetde-setprocenfarstvo je v bistvu izraz nekritičnosti - to ve/ja tako za marksizem kot tudi za zagovarjanje kapita/i-zma. /n kdor se ni nauči/ kritičnosti, se bo brez resnih pomis/ekov za/etava/ iz enega modnega trenda v drugega, iz ene skrajnosti v drugo. /Vič bo// simpatična mi ni povprečnost, nezainteresiranost, p/avanje s tokom, pomanjkanje /astnega mnenja in projt/a. /Vaši južni in vzhodni sosed/e, ki se trenutno - iz razumljivih raz/ogov - pri vo/itvab večinsko ogrevajo za konservativne stranke in kapita/izem, bodo v prihodnjih /etih priš/i do novih izkušenj. Spozna/i bodo, da tržno gospodarstvo ne pomeni samo b/eščečih hitrih avtomobi/ov, videorekorderjev in po/nih po/ic, temveč tudi trdo de/o, odtujenost, zaposta v/janje socia/no šibkejših in tudi še precej revščine in izkoriščanja. Tudi pri nas še vedno v/ada toga strankarska discip/ina, vmešavanje strank v gospodarstvo, aroganca uradnikov in korupcija. Zato danes kritični č/ovek težko odgovori, če ga kdo vpraša, kaj je in za kaj je.- za socia/izem, za kapita/izem, za ta a/i oni izem s pridevnikom eko-, socia/ni, človeški. .. Všeč mi je, kako je to jor-mu/ira/ zdaj na Dunaju živeči češki dramatik Tave/ Kohout. ,,/Veprestano me sprašujejo, a/i sem še vedno socia/ist. Ddgo varjam po resnici,- /Ve vem, od kod naj vem. Samo zato, ker sem proti revščini, proti izkoriščanju, proti socia/uim krivicam, proti kopičenjem kapi-ta/a, ki ogroža demokracijo - saj so proti temu danes skoraj vsi, večina kristijanov in buržujev. /n če že citiram, naj omenim še Tetra 7'nrriai/a, ki je na vprašanje, za kaj se smatra, pred kratkim odgovori/. ,,/Ve vem, kaj je res prav, a iz previdnosti ostajam marksist." Tudi sam ne vem, kaj je najbolj' prav in za kaj naj se smatram. Toda to, kar sta rek/a omenjena umetnika, mi je simpatično - k/jub neke vrste etab/iranosti že zaradi ostankov stare upornosti iz dijaških in študentskih /et, in kot reaketja na čas, ko se skoraj vsi obračajo za /SO (in več) stopinj. Letos ni ie 40. obietnica Vorančeve smrti, pač pa je svojo devetdesetletnico dopolnila tudi njegova žena, Prežihinja Micka Kuhar. Pričakovati bi bilo, da še vedno živi na svoji Prežihovini, pa ne, pač pa pri svoji hčeri Mojci v Domžalah. „Na PrcžZ/top/a/ .s