Model zadržetalnika Božna, ki ga preizkušajo v VGI I.juhljana na Hajdrihovi 28, so si ogledali vsi udeleženci nedavnega pogovora o gradnji tega pomembnega priljubljanskega vodnogospodarskega objekla (Slika: Stane Jesenovec)
KAKŠEN BO ZADRŽEVALNIK BOŽNA - I.
Gremo po nasvete v Logatec in Novo Gorico (?)
5. januarja so se zbrali na Vodnogospodarskem initilu-tu na Hajdribovi 28 vsi, ki jih zanima izgradnja zadrže-valka Božna nad Polovim Gradcem. Vodnogospodarski strokovnjaki, upravni delavci, predstavniki skupnosti Slovenije so v besedi in praksi lahko spoznali, kako bo izgledal ta velik vodnogospodarski objekt. Mi smo se odločili, da nekalere vidike vsajanja te pregrade v naše okolje predstavimo v našem glasilu. Prvi sogovornik je direktor VGI Ljubljana dipl. inž. Mitja Starec. Najprej nas je zanimalo, kako daleč so priprave za izgradnjo zadrževalnika Božna in, kje je pravzaprav vzrok za odlo-fitev za postavitev lega objekta?
»Problem visokih voda na povodju Gradaščice, pred-vsem v letih 1926 in 1933, je še vedno opozorilo za južni del Ljubljane. da lahko pride do katastrofalnih poplav, ki bi povzročile ogromno gospodarsko Skodo. Ideja o iz-gradnji zadrževalnika ali zadrzevalnikov na povodju Gra-daščice ni nova. O tej probolematiki razpravljamo prak-tično že polnih dvajset let. Problem je predvsem prostor-ske narave. Z zadrževalnikom na povodju Gradaščice prizadenemo posamezne površine, ki so sedaj poseljene, nastopa pa tudi problem cestne povezave mcd Ljubljano in Polhograjsko dolino. V preteklih letih so govorili o zadrževalniku na področju Žerovnika nad Bokalcami, kjer bi lahko z relativno majhnim zadrževalnikom dosegli pomemben učinek pri zmanjšanju visokega vala na Gra-daščici. Ker zaradi posclitve to ozemlje za zadrževalnik ni več primerno, se je stroka morala umakniti in je tako kot edina možna lokacija na povodju Gradaščice ostala lokarija po sotočju Velike in Male Božne, kjer naj bi postavili zadrževalnik Božna. Ta bi s 5,5 milijonov kubič-nih metrov koristnega akumulacijskega prostora nudil zanesljivo varnost tako Polhograjski dolini. kakor tudi južnemu delu Ljubljane, pred visokimi vodami Gradašči-ce. Če k temu dodamo še nameravano izgradnjo zadrže-valnika na povodju Horjuščice pri vasi Brezje, z zmoglji-vostjo nad 2 milijona kubičnih metrov, bi rešili Ljubljano pred nevarnostjo 100-letnih voda. Do takrat pa nad našim mestom še vedno visi nevarnost katastrofalne po-plave ali poplav.«
Zakaj pri pogovorih o tej problemaliki radi izpostavlja-te aktualno vodnogospodarsko usodo Nove Gorice?
»Poanta primerjave med Ljubljano in Novo Gorico je v tem, da se ljudje zavejo nevarnosti običajno šele potem, ko jih ta nevarnost prizadane. Omenil sem, da sta Polho-grajska dolina in jufno obrobje Ljubljane doživela kata-strofi 1926. in 1933. leta. Obe letnici sta zelo odmaknjeni in nekako smo navajeni videti v Gradaščici miren vodo-tok, kateri v zadnjih ljtih dejansko ne povzroča nekih
velikih nevšečnosti. Isti primer je bil praktično tudi v No-vi Gorici. Tudi tam so tnočno urbanizirali celotno ob-močje, niso primerno uredili odtoke in ob velikih padavi-nah 1984. leta in 1987. leta so doživeli velike poplave. Prej pa jih voda ni ogrožala več desetletij. Takoj po prvi poplavi so spoznali, da morajo pristopiti k izgradnji zadrževalnika Pikolut. Če se spet vrnemo v Ljubljano, mislim, da bi bile zadeve zelo hitro rešene, če bi zajela podrofje Gradaščice nevarna ujma. V tem primeru bi prišle določene strokovne rešitve hitrcje do veljave, ka-kor v sedanjem trenutku.«
Navedite nekaj osnovnih tehničnih in gradbeniških ter vodnogospodarskih podatkov o zadrževalniku Božna.
»Zadrževalnik Božna je zadrževalnik suhega tipa. Svo-jo funkcijo bi odigral samo v času visokih voda (nad 20 letne), zadržal bi visokovodni val. Ko bi naravna nevar-nost minila, bi se ta voda iz zadrževalnika izpraznila, oziroma bi odtekla po strugi Gradaščice. Volumen ko-ristne prostornine zadrževalnika bi bil približno 5,5 ku-bičnih metrov, s tem, da bi bila pregrada na sotočju Velike in Male Božne nasutega tipa, visoka približno 40 metrov. V njej bi bilo vgrajenega nekaj na 600 tisoč kubičnih metrov materiala. Naloga pregrade je v tem, da zmanjša pretok visokih voda Gradaščice v profilu Bokal-ci iz 290 kubičnih metrov na sekundo, kot cenimo seda-njo 100-letno visoko vodo, na 164 kubičnih metrov na sekundo, to je tisto vodo (10 letna), ki jo je sedanja struga Malega grabna ob minimalnih korekcijah sposob-na prevajati v Ljubljanico«
Kakšen pa bo vpliv pregrade na okolje?
»Pri vsaki tako veliki gradnji pride do vpliva na okolje. Mislim da izgradnja akumulacije Božna pri tem ne bo nobena postbnost. Pri projektiranju oziroma pri posegu v prostor bodo vse strokovne službe upoštevale vse pred-loge in vse podatke o varstvu okolja, tako, da bi bil ta objekt iim bolje vključen v krajino. Po drugi strani pa se zavedamo, da bo ta poseg naletel na določene pripombe oziroma na določene probleme pri krajanih oziroma v krajevnih skupnostih, ki so na tem področju. Mislim, da bomo s pametnim pogovorom in z zavestnim pristo-pom lahko razrešili vsa pereča vprašanja, ki bodo nastala pri izgradnji tako velikega vodnogospodarskega ob-jekta.«
P. S. O poteku priprav na gradnjo zadrževalnika Bož-na bo redno poročal tudi Radio Glas Ljubljane (UKV 102,4 mHz) v svojih rednih prispevkih o Območni vodni skupnosti Ljubljanica — Sava. kj so običaino na snoredu ob 16.10.
STANE JESENOVEC