255. številka. Ljubljnnru sredo 9. novembra« \!V. leto,
SLOVENSKI NAROD.
IzNaja VHnk dan, izvKciuSi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja pO poŠti prejeman za a t s r t n - r» g «• r u L r dc/.elr /a celo leto 16 u'i., M pvl lern 8 gl_ pa četrt leta 4 jjl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 18 ffldn za i errt leta 8 gkL 80 kr., '.a en meceo -M. 1" kr. /..t pošiljanj« na dom se računa 10 ki. za tnese'-, .'!<> kr. za četrt leta. — Za tuje debele toliko ver. kolikor poštnina r/naša. — Za gospode učitelje na ijmNkih loiah in ca dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gid. 50 kr., i><> pošti prejeta an M četrt leta 9 .roid. - /.h o t u a n i i a se plačuje od četiristopue petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, f> kr., fle M dvakrat, in l kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se i/vole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Urednifitvo ic v Ljubljani v Franc Kolm oio\■ lrši _ i.-irdalisUa ntnll»aJ. O p r a t ni s t v o, na katero  naj se blagovolijo poAiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodne j  tiskarni" v Koimannvej hiii.
0 neugodnih razmerah, ki ovirajo šolski napredek na ljudskih šolah po deželi in o sredstvih, s katerimi bi se jim dalo v okom priti.
Spisal Ant. Drganec, c. kr. okr. šolski nadzornik.
Za blagor in ra/.vitek naroda naj bode nam prva Bkrb.
(Konec.)
Da bode pri tako neugodnih razmerah šola na deželi vender napredovala, mora se prvič ne samo ne jednorazrednih, ampak tudi na večrazrednih šolah „na deželi11 upeljati poludnevni pouk in sicer zaradi zdravja otrok in iz pedagogičnih uzrokov. Knku moramo pričakovati od našega zaroda, da bode kedaj kmetskim in državnim zahtevam zadostoval, ako mu uže v naj nežne j šoj starosti rast in naravni razvoj zadržujemo, ter izrejamo same pritlikovce. Otrok v rasti čisto zaostane, ako mora cel dan brez jedi v šoli ostati, (kajti pri dnevnem pouku ne more otrok jedno uro ali pa še dalje opoludne domov hoditi) in v letih, v katerih bi moral najbolj rasti, stradati dan za dnevom. Pa tudi v pedagogičnem ozira je celdnevni pouk škodljiv. Da se lačen želode*, ne more učiti, to nam potrjuje vsakdanja skušnja. Vprašajmo tacega izstradanega otroka iz predmeta, v katerem mora nekoliko misliti, Y istini nt; bodemo dobili zrelega odgovora od njega, vsaj uže star pregovor pravi, da le v zdravem telesu prebiva tudi zdrava duša. Lačni otroci pa nijso niti na telesu niti na duši zdravi. Pri poludnevnom pouku obiskovali bodo otroci tudi bolj redno šolo, kakor pri eeldnev-nem, kajti poldneva morejo starši svoje otroke uže še pogrešati, za cel  dan pa nikakor ne.
Listi iz tnjine.
XXI.
Buda-Pešt 17. oktobra 1881. Dragi prijatelj! V drugič uže se sprehajam po glavnem mestu blaženega „Magyar-Orszaga", ta pot le za kratek čas jednoga dne, katerega nam je neprostovoljno ostati tu ker nijsmo dobili ladije pripravljene, da bi se bili upisali za vožnjo po Donavi do Gjurgjeva in od tam po železnici do Bukurešta. Ker o Buda-Peštu obširneje govorim v dnevniških črticah lanskih o svojem času, ko jih bodem zopet mogel nadaljevati, se denes ne bodem dalje mudil s popisovanjem tega mesta in z razlaganjem utisov, katere je napravilo na mene. Potujočemu skupaj s svojimi tovariši, nij mi bilo mogoče ustaviti se v Ljubljani,
Drugič bi se moral učni načrt tako pre narediti, da bi imele jednorazredne šole mertu šest šolskih let, samo štiri. V dvorazrednih šolah naj bi odpalo zopet v drugem oddelku prvega razreda tretje šolsko leto, in v prvem oddelku druzega razreda peto; v drugem oddelku pa Šesto; mestu šestega leta naj bi bilo pa peto leto, kjer bi pripustilo šolsko razmere. Kar se trirazrednih in četverorazrodnih šol na deželi tiče, bi se moralo posebno to poudarjati, da imajo tudi t«- šole le kmetske otroke odgojevati, ki ne morejo iz zgoraj navedenih uzrokov redno šolo obiskovati in se tudi zaradi domačih opravil ne morejo doma učiti, kakor otroci četverorazrodnih šol v mestih, ki imajo zraven učiteljev še podučiteljo. Zaradi tega bi se moral v teh šolah učni načrt in šolska leta tudi tako skrajšati, da bi zadostovale v prvei vrsti kmetskim potrebam.
Na teh šolah po deželi naj bi se realije za katero se tako ne smejo rabiti posebno knjige, z druzimi predmeti združile*) in sicer zemljepis in zgodovina z berilom, prirodopis p« s kmetijstvom. Uro, v katerej bi se dečki poučevali v kmetijstvu, bi imelo deklice pa ročna dela. Tudi telovadba bi se lehko prikrajšala na polovico ure.
Tretjič bi Be moral ves učni red prena-rediti kajti sedanji učni red, ki je bil sestav ljen za ljudske šole, se more le v četvero-razrednih ljudskih šolah v mestih z uspehom rabiti in tako tudi nekatere knjige. Učni rod za jednorazredne in dvorazredne šole na deželi bi se moral za vsako šolo posebej šesta viti in učno tvaiino po razmerah teh šol urediti. Sploh bi se morala pa ločiti ljudska šola na kmetih (naj bode uže jedno- ali večrazredna) od ljudske šole v mestih.   Prva naj bi pri
*) AH pa deloma ('isto izpustili? Ur.
temveč ustavili smo se še le tukaj. Prej pa smo imeli uže parkrat zadržke in smo obviseli prostovoljno ali pa tudi neprostovoljno.
Iz Milana vozil sem se po progi uže večkrat omenjenej in mi skozi in skozi dobro znanej do Mestre, zadnje postaje pred Benetkami. Ker je oddelek naše družbe želel ogledati si Benetke, ustavili smo se tam do večernega vlaka, drugi pa so se odpeljali proti zaželjen emu cilju. Ostali podali mo se peš v malo oddaljeno mestice Mestre ter popoludne tam pregnali v veselej družbi, dokler se proti večeru nijso vrnili naši Beneški romarji. Mestre nijma nobene posebne zanimivosti, kakor da je z Benetkami zvezano s kanalom skozi lagune, po katerem se prevaža ves potrebeu živež, živina, meso, zelenjava itd. v Benetke.
Drugo jutro dospoli smo do Gorice, a tu nas je čakalo novo iznenađenje. Ko je bilo
pravljala otroke za kmete, druga pa za srednje šole.
Dobro si zapomnimo, ak«> no bodemo kmetskih otrok pripravljali v šoli za njihov prihodnji stan, potem bode kmetijstvo čedalje bolj propadalo! Uže dandenes zamore le taisti kmetovalec s poljedelstvom izhajati in sobe in svojo družino preživiti, kdor s svojimi lastnimi domačimi ljudmi polje obdeluje, kajti tuja družina ga uže preveč stane, ker mu ne dela toliko, kolikor je vsa plača na lot<» vredna. Kdo bode kmetu pomagal zemljo obdelovati potem, ako se mu ne bodo otroci uže v mladosti privadili delu? Tudi tukaj naj velja, kakor v obče pregovor: „suuni CUkjUe".
Iz kranjskega deželnega zbora.
XIII. (zadnja) soju 22. oktobra 1881.
i Dalje).
K predlogu upravnega odseka, naj se nasvet o kmetijskej šoli Izroči v premišljevanje deželnemu odboru, poprime besedo poslanec
De te i a, kateri je stavil dotični predlog. Gosp, Detela pravi: .laz ne bodem donos zopet ponavljal, kar som o koristi kmetijsko šole v Ljubljani u>e v tej si. zbornici poudarjal, a to hočem konstatirati iz, poročila kmetijskega ministerstva, da bs kmetijske šole v Čisla j ta-niji od leta do leta množi.', kar bi so ne zgodilo, ako ne bi bile koristne. Lansko leto je bilo 65 kmetijskih šol s 11 7 učitelji, 2 I 11 učenci in potrosilo se je za te šole 8.205.228 gl. (iospoda, ako bi te šole ne bile koristno, ali bi vlada, dežele in občine potrosile toliko denarja ? Kje ima tedaj ikranjski deželni zbor pravico reči: kmetijske Sole so nepotrebne. Jako se je čuditi, da stranka, katera drugače zmi rom po Šolah vpije, se hrani kmetijske, to pač jasno kaže,  ila   gospodom nemške strank«' nij
treba vizitirati naše velike kovčege, i/.vedeli smo, da je vsa naša roba ostala za nami, Bog zna kje v blaženoj Itabji. Bilo nam je tedaj čakati v „neodre-enei" (Jorici „Odrešenja", katero nam je hvala Bogu in pa naglosti italijanskih uradnikov prišlo čez 12 ur u popolu-dunskim vlakom, tedaj celih 21 ur kasneje, nego bi bilo uže moralo priti v (Jorico. Pravil mi je prijatelj P., da so take zmešnjave na dnevnem redu, in tudi ta pot imel je mnogo sitnostij in posla s telegrafiranjem in odgovarjanjem na sto in sto vprašanj, kje je roba zaostala, kdaj bo prišla, zakaj je z. ostala, kam je telegrariral, kaj so odgovorili itd. Itd. Ko s prihodnjim jutranjim vlakom, uže tretjim po našem prihodu iz Mestre, naše robe le še nij bilo, vedeli smo, da nam je ostati skoro cel dan v Gorici. Spraviva se tedaj s prijateljem P. na noge v mesto, kjer sem obiskal nekoliko starih svojih prijateljev in znancev. Kmalu nas
kmetu, ako ga uče v ljudskih šolah vsega, le tega ne, kako bi obdelaval svojo grudo, iz katere se dela vsakdanji kruh. Večina hoče vso stvar zavleči, ali bolje rečeno, pokopati, a našemu kmetu je šola silno potrebna in pregovor pravi: Bis dat, qui cito dat! Glejte, mala Goriška je dala 33.000 gld. v tej sesiji za novo slovensko kmetijsko šolo. Od vas toliko perhorescirana Hrvatska ima uže 20 let svojo kmetijsko šolo. Če se trdi od nemške strani, da bo manjkalo šoli učencev, jaz to odločno zanikavam; imela jih bo dosti in ne bode treba tako loviti učencev, kakor jih lovi vodja Kuapp za kočevski gimnazij. Naši nasprotniki le ntčejo ničesa, kar bi našemu narodu koristilo, katerega bi radi ugonobili. A zaman je njihov trud, Slovenec bode ostal Slovenec in tudi postal Slovenec v Šolah, cerkvi in uradih! (Burno odobravanje na rodnih poslancev in občinstva. Ploskanje. Glavar  opomina  občinstvo, naj  bode mirno.)
Poslanec dr. pl. Sehrev pravi, da kranjska hranilnica dela s svojimi novci, kakor jej drago in da se nijma nikdo v nje posel vmešavati.
Poslanec baron A p f a 11 r e r n nasvetuje resolucijo, v katerej se izreče, da deželni zbor kranjski v obče nikdar nij se izjavil za to, da bi se ustanovila kmetijska šola.
Dr. Schatfer v dal)sem govoru zagovarja predlog odseka večine.
Poslanec S ve tec: Vse, kar ^o gospodje nasprotne strani proti kmetij skej soli govorili, toliko pomeni, kakor: operi mi kožuh, a ne zmoči ga. Gospodje le nečejo povedati, da jim nij mar za kmetijsko Solo. Goričani nijso bogatejši od nas in koliko so storili za kmetijski pouk. A gospodje naj le sklenejo, naše ljudstvo ima zdrav razum in ve natanko razločevati, kdo mu dobro hoče. To je naše ljudstvo /mirom pokazalo, kadar je bila prosta volitev, tako pri zadnjih volitvah v državni zbor in v kupčijsko in obrtno zbornico. Saj ne bode dosti časa več, ko bode naša dežela volila nove po slance v kranjski deželni zbor in takrat bode ljudstvo prav dobro vedelo, kdo je njemu pri jatelj, ali narodni poslanci, ali gospodje nemške stranke. (Dobro ! Dobro !)
Posluiee Detel a: Gospodje nam nasprotne strani sklicavali so se na neko izjavo mi-nisterstva za poljedelstvo, katero so tolmačili tako, kakor da bi ministerstvo ne hotelo, da se osnuje kmetijska šola. A to nij res, uže mej tem časom, odkar datira ta ministerska naredba, pomnožile so se kmetijske šole in
država je na svoje stroške ustanovila tri. Trdi se tudi /mirom, da ministerstvo za kmetijske Šole nič ne da. Se ve da, ako se neče ustanoviti kmetijska šola, ne bode ministerstvo dalo ničesa, če se pa kaj napravi, ministerstvo da podporo, to kaže slučaj, da je dalo za goriško kmetijsko šolo 40.000 gld. Nemška večina tega zbora pač v vsem in povsodi nasprotuje, kar bi bilo kmetskomu stanu, našemu slovenskemu narodu, koristno. Ali naj gospodje le nasprotujejo, jaz rečem: Vender se suče! dobili bomo pa kmetijsko šolo v Ljubljani in to prej, nego si jo naši nasprotniki Nemci žele. (Dobro! Dobro 1)
Poročevalec. Dežiuan zagovarja predlog večine upravnega odseka, o katerem se glasuje po imenih, in kateri se sprejme z 18 proti 11 glasovom. Deželni glavar grof Thurn
se zdrži glasovanja.
(Konec prih.)
Politični raxgle<l.
Aolraii.-c «1 I«*.
V Ljubljani 8. novembra. Veliko krika iti vika nastalo je mej žurnali ustavovercev po nemirih v Kuchelbadu; zavpili so v svet, da Nemec nij varen življenja mej Čehi in poslali so svoje prošnje v nemško carstvo, od tam so pričakovali pomoči; izdali so oklic za oklicem na nemško mladino vseučiliščno in jo vabili na praiko vseučilišče, češ, genijalni nemški mladi duhovi bodo kar udusili Čehov ponižne zahteve. Vsi ti bombastični oklici pa nijso imeli prav nobenega uspeha, nemški študentje iz carstva ostali so (i orna. Zdaj pa skuša ustavo verna gospoda zakrili svoj riasko s tem, da trdi, da na praškem vseučilišči nij dobrih učiteljev, so vsi le površni, za to nijso hoteli nemški študentje [priti v PragO. Izgovor dobi se za vaško stvar!
V zadnjej seji «»Kr«kili delegacij inter-peliral je Ludevit Karinim vlado o razmeri Avstrije k drugim vlastim. Sekcijski Šef Kallav
!je odgovarjal na interpelacije in dejalo Gdaa-ske i shodu, da se je izvršil na željo ruskega carja in da se tu nijso razpravljala konkretno politična vprašanju; o obisku italijanskega kralja je dejal sekciiski šef, da je imel nalog uže prej prijateljsko razmero mej Avstrijo in Italijo še bolj utrditi, kar se je tudi zgodilo, tudi tu da pa se nijso konkretuo politična vprašanja reševala.
Viiiuiijm* tlrJsttvoi
V f"ram*o»lt€» j zbornici poslancev bilo je v 5. dan t, m. tunezijsko vprašanje na dnevnem redu. Ferrv zagovarjal je v dolgem govoru vlado proti raznim napadom« Tunezijska ekspedicija da .je bila politična potreba, zahtevala, da jo je varnost Algerije. Francija ne sme pustiti ozemlja, ki je ključ Algerije, v tujih rokah. Poslanec Amagat pa je z ostrimi
za blagostan kmeta čisto nič mrr. (Smeh in oporekanje Nemcev, odobravanje narodnih poslancev in galerije.) Zahvaljujemo se vam, da ste denes zopet pokazali, kako skrbite za kmetsku ljudstvo, ogromno število prebivalstva v deželi. (Dobro! Dobro!)
Poslanec S ve te c: Narodna stranka se je za napravo kmetijske šole vedno potegovala, a da je nijsmo dobili na Dolenjskem, je kriva le nemška stranka. A zdaj nij treba, da bi se kupilo drago posestvo, ampak lehko se vse, kakor je poslanec Detela pokazal, ceno in dobro uredi. Na Češkem in Moravskem im i uže skoro vsak okraj svojo šolo, le pri nas nemška stranka vsem predlogom o tej reči nasprotuje. Govornik zdaj dokazuje, da je potrebščina za deželni zaklad za 10.000 gld. na-ra^tlu in sicer zaradi tega, ker se je sklenilo zidati muzej in so se ustanovili štipendiji za hirajoče. Tu bi bilo treba hraniti in štediti, da bi s" imel denar za stvari, katere so v istim potrebne, ta denar naj se raje porabi za kmetijsko šolo. Ako bi mi to sklenili, bi tudi kranjska hranilnica gotovo 50.000 gld. dala za ta namen in kmetijska šola bi bila ustanovljena. Kranjska hranilnica si je posta vila lep spomenik s tem, da je sezidala realko, pa tudi, da je obresti ponižala vsem istim dolžnikom, kateri nijmajo izposojenega več ko 300 gld. za jeden odstotek. Reservni zaklad, ki ga ima kranjska hranilnica, nabral se je iz kmetijskih žuljev, kajti kmet nosi obresti v hranilnico in tudi kar pridni kmetovalec pri-štedi v potu svojega obraza, nese hranit v hranilnico. Zato naj bi hranilnica storila kaj za k mol ski stan s tem, da podpira kmetijsko šolo. 8 tem bi ti hranilnica postavila pravi monumentom aere perennius, in kmetski stan bi jej bil zato hvaležen, da se mu da prilika, se izuriti v svojem poklici, in si prislužiti več k niha, kar tudi nij na škodo revežu, kajti če imu kmet kruha, tudi revež nij lačen. Jaz tedaj gorko podpiram predlog g. Detele. (Dobro ! Dobro!)
Vitez K a 11 e n e g g e r se, kakor po na vadi, zvija na vse kraje, da bi zagovarjal predlog, ki noro kmetijske šole, češ, da nij tako, in da treba pač premisliti, prodno se sklepa; ker je le malo velikega posestva na Kranjskem, bi učenci, kateri so to kmetijsko šolo dovršili, ne dobili služeb itd.
Poslanec Navratil: Jaz se ne morem dosti načuditi, da se nasprotne strani gospodje branijo kmetijske šole, katera bi kmeta učila pridelavati  več  kruha.   Kaj pomaga našemu
je bila skupaj vesela družbiea in pri kapljici dobre črnine pogovarjali amo se o raznih stvareh, dokler nij le prehitro prišla ura ločitve. Na kolodvoru segli smo si še j eden krat v roke, prisegajoči, „da srce zvesto kakor zdaj, ostalo bode vekomaj".
V Na brezi ni bilo je kaj pusto in mrzlo deževno vreme, da smo se jeli stiskati v gorke odeje. Goriška črnina grela me je dobro in kmalu sem sladko zadremal ter se probudil v Logatci. Trden moj nam namen je bil, ne zaspati vsaj do Rakeka, da pozdravim starega prijatelja R., a žalibog izdal me je Morfej ter me ravno mimo Rakeka odpeljal v svojem naročji.
V Ljubljani lilo je kakor iz škafov, ko smo došli v poznej noči, tem bolj pa me je razveselilo najti na kolodvoru razen brata svoji ga množico domoljubnih prijateljev, na čelu jim vrlega mi pobratima B., ki so me počastili z nekaterimi domačimi pesnimi in živio-
klici. Srčno hva'o izrekam jim vsem za to nepričakovano avacijo, ki je veljala ne toliko mojoj osobi, nego li svetej stvuri domovinskoj, Le prehitro odpeljal me je brzi vlak iz kroga prijateljev. Pri tej priliki prepričal sem se zopet jedenkrat, kako bedasto in nepraktično so narejene verande na postajah južne železnice, kajti od vlaka pa do strehe je par korakov, tako da pri takem vremenu človek postane moker ko miš, kar se je ta večer .godilo meni, a še v obilnejšej meri mojim prijateljem, stoječim poleg vlaka na lij očem deŽji.
Na Pragarskem menjali smo vlak za Ogrsko. Tudi ta postaja je še vedno jako primitivna, akoravno je človek obsojen tam čakati mnogo ur, predno se more odpeljati naprej. Morali smo letati po dežji in gaziti po blatu do restavracije, ki je zunaj kolodvora, a človek vender ne more potovati s praznim želodcem od Nabrežine pa do Kan i že. Na postajah, kakor je „Pragerhof", bi se uže spo
dobilo malo bolje skrbeti za potnike. Proti Ptuju začelo se je malo vedriti, znamenje da se „Slovencem vremena bodo razjasnila" in imeli smo lep dan do večera, ko je jelo zopet deževati. Posebno zanimljiva je na tej progi od Kan i že naprej vožnja ob velikem „Blatnom jezera" (Plattensee), največjem jezeru južne Evrope, dolzem 10 milj. Silna burja drvila je take valovi1, kakor jih še nijsem videl nikdar na jezerskoj vodi, mislil bi človek, da je ta razburjena, belo peneča se voda morje. Skoro tri ure vozi se železnica vedno ob bregu jezera. Večjih mest na tej progi nij razen Stolnega Belega grada (Stuhlweissen-burg) z 25.000 prebivalci, kjer so se nekdaj kronali ogrski kralji. Trg Kaniža broji kakih 12 000 duš, večjiuel Židov in ima veliko trgovino. Slovenska mest*i in trgo ob železnici so itak znana, kakor Ptuj, Velika Nedelja, Ormož, Središče, nij mi jih tedaj treba opisovati.
besedami  očital vladi, da je krenila s poti miru. —
Knez Blsmark pričel je ▼ slednjem času kazati prav prijazno lice Židom. V zadnjih dneh sprejel je pri sebi več židovskih obrtnikov in pri tem je označil svoje stališče nasproti zidom; on je dejal, da zametava odločno boj proti zidom in da nikdar ne bode privolil, da bi se jim kratile ustavno zajamčene pravic*.
Irska deželna liga gospij vedno z večjo energijo deluje. V četrtek so imele posebno zborovanje. Gospića Ana Parnell je stavila predlog, naj bi se ustanovilo podporno društvo za politične jetnike. Tega društva namen bi bil, z denarjem podpirati familije onih, ki so zaradi političnih  uzrokov izgubili svobodo.
Iz Tmiezlje pripovedujejo najnovejše vesti, da se bode Francozom kmalu posrečilo deželo umiriti. — Guverner Algerije, Albert Grevy, je demisijoniral.
Dopisi.
% Notranjskega 3. nov. [Izv. dop.] Letošnji dan vseh Svetih bil je žalosten, zelo žalosten pri sv. Petru in njega okolici: za-grebli smo ta dan v večni počitek na blizu in (taleč poznano gospo Elizo Križajevo, c. kr. poštarico ter restavraterko pri sv. Petru in na sivem Krasu; bila je komaj petdeset in pet let stara. Skoro pet in dvajset let živela je in delala blagonosno rnej nami.
Težko, težko bode pogrešal navadni potnik prijazno, gostoljubno gospodinjo, zaman bode iskal nje vedrega ter dobro volj nega lica ! In kako še le jo bodo pogrešali nje bližnji, njeni domači in znanci? in kako ubogi siromaki? O, tem je nedomestljiva!
Blaga ranjca bila je v istini trikrat mati v najboljšem pomenu te besede: bila je uzorna mati svojemu sinu, bila je mila, skrbeča podpornica obilim svojim sorodnikom in usmiljena dobrodelnica vsacemu ubozemu, ki se je približal. —
Za koliko sorodnikov skrbela je, da so se učili in izšolali; in uže delajo mnogi teh v večih stanovih koristno za človeštvo, narod in državo. Kot pred milosrčnimi samostani delila Be je pred Križajevo hišo redno pomoč ubo-zim; pod siromašno streho, na bolnikovej po stelji, pri nedolžnej deci gledal si vedno dela nje desnice, za kar nij vedela nikdar levica. Ljubila je vedno domačo besedo, domačo šego in posebno domačo pesen, ki se je kdaj po Klinarjih tako ljubo gojila pod nje obdarovano Btreho! —
In zdaj nij več te ljube naše znanke! Pač pa je ostal ter bode hvaležen in budeč spomin na — njo! —
Na parobrodu „H i Idegarde" 18. okt. 1881. Včeraj zvečer podali smo se vsi na pa robrod, na katerem nam bo ostati nekoliko dnij in nočij, tedaj sem si ogledal to novo svoje domovje in Ti je na kratko popišem predno odrinemo iz Buda-Pešta. Hildegarda je jeden izmej starejših parobrodov Donavske parobrodske družbe, a dobro urejen. Imamo na njem velik salon, kjer smo po dnevi, kajti na vrhu „na bordu" je uže malo mrzlo. Iz tega salona se skozi velika okna vidi prav dobro na obe strani. Pod salonom pa imamo svoje spalne kabine. Se ve da, kdor se je vozil na velicih morskih parobrodih, temu se jedno ali drugo zdi pomanjkljivo. Na brodu imamo tudi dobro restavracijo, tedaj upam, da nam ne bo manjkalo ničesar in da bode vožnja prijetna in zanimljiva ter Ti jo hočem popisati obširno, kolikor bo mogoče. Da si mi zdrav Ti in vsi prijatelji moji!
Takšen in tako veličasten pogreb je redek na deželi, kot je bil Križajeve matere. Gospoda iz Bistrice in okolice, Postojne, Ljub Ijane itd. in cela Pivka — spremili so pokojno na mirodvor. Pesni „Blagor jej" in — „Jamica tibau privabile sta na nežno lice in trdi obraz svitlo solzo prave žalosti po nepo zabljeuej materi E. Križajevej pri sv. Petru. Ilir nebeški jej ! Doran.
Iz H«-n* Vida na Dolenjskem 5. nov. flzv. dop.] Umrla je 2. t. m. v vasi Žubina najstarejša žena fare Šent-Vidske: spoštovana stara mati   Lozarjeva, Jera Kastelec,  v 90. letu svoje stat ost i, mati narodnega stotnika v pokoji, g. Fr. Kastelca. Pokopana bi bila morala biti pri podružnici v  slovečera Velikem Gabru na pokopališči, ki ga je Gabrovcem na ljubo napravil vit.   Vesteneck  neljubega spomina.   Pod  njegovo despotično vlado nij bilo nikakor   dovoljeno,   kakega mrliča  iz občino Vel. Gabrške pokopati na farnem pokopališči v Šent Vidu, tudi ne, Če je ranjki na smrtnej postelji to željo izrekel.   Vsi mrliči so morali v zemljo v Vel. Gabru, tako da je ondu uže prostor«  primanjkovalo,   ker   je   pokopal išče majheno in tako kamnito, da so  morali večkrat za grob  skale  s   smodnikom razstreliti. Ko je umrl 6. sep. 1878 v Žubini bogoslovec g. J. Goljuf, celo  prošnja pri  drž. predsed ništvu pod vit. Kallino nij dosegla, da bi bilo truplo g. Goljufa, kakor je on sam umirajoč želel, pokopano v Šent Vidu poleg ranjke matere njegove. Zdanji g. okr. glavar, ki si prizadeva ustreči  vsem pravičnim zahtevam, je pa rekel, da nij   nobenega zadržka od strani politične oblasti, da bi se ne smela Jera Kastelec pokopati na farnem pokopališči  v Šent Vidu  Pogreb ranjke je bil tedaj 5. novembra v Šent Vidu in mnogo ljudstva se ga je ode Iežilo.   Vrli g. stotnik, sin   pokojne, ki je iskreno ljubil svojo mater, večkrat jo obiskoval in s prisrčno udanostjo zanjo skrbel, je prišel globoko užaljen  iz Trsta, da skaže ljubljenoj materi poslednjo čast.   (Zdaj vidimo, kako so nemški okrajni naši glavarji maltretirali ljudstvo, kjer so le mogli! Ur.)
Domače stvari.
— (Gospod vitez Schneid) je še vedno bolehen in težko da bi mogel v prihodnjem zasedanji državnega zbora uže sodelovati. Zdaj biva v Gorici. Ves slovenski naro l gorko želi, da bi blagi gospod prav kmalu okreval, da bi zopet mogel z isto neustrašenostjo kakor prej  braniti   pravice naroda slovenskemu.
— (Gospod Kreutzberg), lustnik tukajšnje menažerije, izgubil je skoro svoje življenje pri znanoj svojej produkciji v zveri-njaku! Ko je v ponedeljek popoludne stopil v kletko, kjer ima tigra, leva in medveda, ter hotel tigra nagnati, da bi mu bil po staroj navadi skakal skozi obroč, uprla se je zver ter udarila s taco Kreut/.berga po glavi, mu iztrgala s kremplji kos mesa iz vrnta ter ga ugriznila v roko, da je bil takoj s krvjo ves oblit. Da je gospod Kreutzberg v tem nevarnem položaji izgubil zavest ali mirnost, raztrgale bi ga bile zveri, po krvi hlepeče. A niti za jeden trenutek nij zapustila ranjenega srčnost, tako da je razburjeno žival še toliko ustrahoval, da ga je pustila iz kletke. Govori se, da je tigra razkačil bil medved, s katerim sta se pred produkcijo nekaj rovala. Gospodu Kreutzbergu zavezal je rano mestni policijski zdravnik, ki je s hvalevredno hitrostjo prišel na mesto nesreče. Rana je sicer globoka, ali nikakor ne življenju nevarna.
— (nWochenblattw in „Laibacher Zeitung".) Kadar davijo žalostni spomini nemško ljubljansko kliko, začne v svojem or-gančku se tolažiti, da zdanja vlada ne more dolgo obstati, da morajo zopet priti zanjo časi vladarstva. Tako se tolaži tudi zadnji „Wochen-blatt". Tam se bere: „Svoje čitatelje prosimo, naj vztrajajo v boji za pravico, svobodo in nemško stvar, kdo ve, če nij uže zelo blizu čas, ki nam bode ustvaril boljše razmere, ki nam bode Nemcem v Avstriji zopet oni položaj dal, katerega smo imeli prej. A le z bojem moremo dospeti do zmage 1M itd. Na bedasto to javka-nje pa odgovarja „Laibacher Zeitung" : „Mi imamo na to le kratek odgovor. Pogled v naše Šole in urade, v naše politično in socijalno življenje daje vsakemu prepričanje, da tak humbug more le „Laib. \Vochenblatt" čvekati in da sme samo tak list svoje bralce in od njega zastopano stranko na tak način za nos voditi. Torej prejšnje mesto hote „\Voehen-blattovi" apostoli zopet zavzeti, ob sebi umevno prejšnje privilegirano mesto (tu v Kranjskej) nad slovenskim prebivalstvom, ki je v njihovih očeh inferijorno pleme. S tem je jasno tendenca in vsa politika teh „ljudstva prijateljev" in „pravih Avstrijcev" označena, a tudi — obsojena". Tem besedam ne dodajemo ničesar!
— (V zaba vno-1 iterarn em klubu,) kateri se vsako soboto shaja v salonu v hotelu „Evropa", bral je pri poslednjem shodu g. dr. Vošnjak jako zanimljivo razpravo „o pri kiiznih in duhovih". Nadejemo se, da bode gospod doktor izročil ta spis v priobče-nje „Ljubljanskemu Zvonu". Pri predposled-njem shodu pa je zanimljivo pripovedoval g. dr. Zamik o svojem letošnjem potovanji od Pontebe do Vezula in živo risal zdanje socijalne in politične razmere v Italiji.
— (Pravila) prve kianjske obrtne zadruge v Ljubljani je vlada potrdila.
— (Vabilo) k plesu in siečkanju. ki bode dne. 12. novembra 1881 ob 8. uri zvečer v prostorih društva „E d i nos t" v Ajdovščini, pri katerem bode svirala vojaška godba peš. polka št. 49 B. Hess. (Vstopnina za gospode 1 gld 50 kr.) Samo povabljeni imajo vstop. Toaleta je izključena. Osnovatelji.
— (Srbske srečke) o katerih bodemo še govorili, prodaje v Ljubljani kranjska eskomptna družba. Jedna taka srečka jstane 44 gld. Prvo sreekanje bode 12. novembra 1881, ter iznaša glavni dobitek 100.000 frankov v zlatu._
d Biftrli mS * litii i :
31. oktobra: Jano/. Kanoc, bisni posestnik, 70
let, pred [grlićem it 2. /.a oilabenjem možganov. — Viktor Eržen, jurist, ~'l let, Poganski nasip št. M, za OBlabenjem plu& — Lucija Grkman, delavka, ji lut, Karlovska cesta št. 18, za jetiko.
1. novembra: Fran .Ifieb, dninar, 82 let, BV. Petra nasip st. 66, >B Starostjo. — .Jožeta Stencul, hišnega posestnika zona, tU let, sv. Florijana ulico
št. 38, za srčno napake.
3. novembra: MarijaNakus, gostja, 66 let, i'or-kvene ulico št. o, aa črevesnim katarom.
4. novembra: Kari Švi^elj, krojae.ev sin. 9 men., Rožne ulice št. 39, M vnetieo plllč. — tfonC JtUraj, krojač, (H) let, v (iradišči št. 11, za pludnim cuipliv-Heinoni.
ft. novembra: Kozina l.avrin, delavka, 84 let, v Rebri št. 4, za jetiko.
V đefelnej bo! niči: "23. oktobra: Mina Iliršonfeldcr, goatiija, U»i let, as rakom v želodci.
24. oktobra: Toinai I.aiiipel, gostac, Htj let, za slabostjo. — Matija Mavee, tfostae, BO let, za osla-lunjem. — Josip Kranjce, gostačev sin, 1H let, za srčno napako.
2o. oktobra: Koza Močilnikar, dninariea, 32 let,
za srčno napako.
27. oktobra: Josip Strle, pok, 2f> let, za jetiko. 29. oktobra: Helena Kepi na, gruntna pocestnica, 53 let
31. oktobra ! Koza Okoru, duinurica, 35 let, za
vnetioo pluč.
1. novembra: Kari Batistutti, zidar, 48 lot, za plućnu o.
Dunajska borza 8	septembra.		
Kriotni drž. dolg v bankovcih	76	*rld.	75 k
Enotni drž. dolg v srebra	. 77	•t	75
Zlat;«, renta.......	. 94		—
lHfjo drž. ;...-*.»: 11 <»   .   . .	. 188		
Akciji- narodne banke....	. 828		
			50
	118		50
Napol.   .       ... ...	9		
	fi		60
Drsavne maike.....	. 58		—
Zahvala.
Za mnogobrojno udeležitev pri pogrebu, za prelepe vence in ginljivo petje na gomili naše predrsige in nopozabljive matere, oziroma sestro in svakinjo, gospo
Elize Križajeve,
c. kr. poštarice,
so najtopleje zahvaljujejo vsem .sorodnikom, ]»rij;iieljein in znancem,  kakor  tudi gospo dnin pevcem
684 žalujoči ostali.
V St. Petru, dno 7. septembra 1881.
5KE
t. -T r u&l-A---XcS'?š
V soboto 12. novembra 1881
v •
& (68S)
v čitalničnej restavraciji.
i
Tinski so<li
■e prodajo pO 24. 96, 80 in 40 veder držeči. — Na Starem trgu it. 34 v Ljubljani. (696 — 2)
^y y|, ^^^^^ NA/ n-A--
.^vv ^v\        ^vv .^^y /^tV ^rV.
S Prostovoljna w
* javna dražba *
bode v četrtek dnt* 10. <- m. ^
v mojem m a 1 i u u uji (Brunndorf) na i&tu-
Prodajalo B6 bodo razno
fiitiiflciic't
* m
^ rroaajaio se ooao razno ^
* kmetijsko orodje *
2 in poleg tega lep.- w
breja kobila. *
Jože Corazza, ^
(68fl posestnik. ^
■ na/ n^^- ■•^^
. .^^v ^^V, ^^V.
♦ Umetne (595—51 ♦
(595—5)
a
zobe in zobovj
postavlja  po  na'no\'ojSoni  amerikanskom ♦
sistemu v /litlu. viilkiniifH ali cdilloJUlli *
brez bolečin   i*l<»uil»iru » /.liiioai itd. &
Zobne operacije Izvršuje popolnem brez bolečin ^
s prijetnim mamilom t
zobni zdravnik A. Paichel, \
poleg Hradeckega mostu, v l. nadstropji. e-
Dr. Sprangerjeve
kapljice 73 želodec,
priporočano od zdr.r, n'skih avtoritet, pomagajo tnkoj, ee inm človek kie v želodci, migreno, feber, fieipanj«' po trebuhu, zasbnjenje, slabosti, če. ga glava boli, ce ima krč v pr ib, mastno zg.igo. Telo se hitro sčisti. V brsunorjih razpusti bolezensko tva-rino, odvajajoe črve in kislino. Davioi in tifusu vzamejo vso slobnosi hi vročino, čo se zavživajo po lllčke vsako uro, ter varujejo nalezljivosti. Človeku diši zopet jed, čo je imel bel jezik. Naj se poskusi /, majbenim ter se prepriča, kako hitro pomaga to zdra-vilo, katero prodaja lekarnar ». .1. SvolMMla v Ljubljani, a flacon 30 in 50 kr. av. veli. (247—47)
Izdatelj in odgovorili urednil   iVlakwo Ar
v
uže dne 12. novembra!
3°n kneževske
srbske srečke
♦ mm
i
od leta 1881. a 100 frankov v zlatu.
Vsako leto se petkrat vlečejo, p
14. januvarja, 14. marca, 14. junija, 14. avgusta, 14. novembra, i
Vsakokratni dobitek
H v zlatu
frankov
Najmanjši dobitek 100 frankov v zlatu.
Dob tki in obresti se izplačujejo na Diinaji, v l9im»tl, v mnogih provincijalnih tj mestih, kakor tudi na skoro vseh evropskih glavuifa krajih bre« odbitka.
Za točno plačilo jamči knežja srbska vlada.
Srečka daje 3°0 obresti v zlatu.
-^r^^^--
X3Ia.S3n obriti k-apni pog-oji:
Srbske srečke proti kasi a gld. 44.
Založno pismo
aav p>xoti -v-pia-čit-vi griđ-, "ws
in i> t :n i t \ i »stalili 1(1 gl<l. in 25 kr. ohrestiirj povrnitvi dne 15. januvarja 1882.
Prejemni listi
Ostalo se plača v lO mesečnih obrokih a gld. -4. V obeh Blučajifa igra kupec takoj po uloženej uplačitvi 4 gld.
na Wi«B <lol*Nli€k mitu i m n<krave€lc>l|<>iix.
Prvo vlečenje uže 12. novembra. Drugo „ „ 12. decembra. Tretje     „      „  14. januvarja.
I Torej se trikrat vlečejo v prihodnjih treh mesecih. L
Menjalnica administracije      (627_2) jii
Dunaj,      MPUniD"   ChChoii, j Wollzeile 10 in 13. ^iVlDAuUU   Wollzeile 10 in 13. MM
Lastuiua ni tisk -Narodue tiskarne"