METOVALEC. Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo c. kr. kmetijske družbe ^mspp^ vojvodine kranjske. Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik. r K meto valeč" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na '/a strani 8 gld., na */< strani 5 gld. in na '/s strani 3 gld. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3. Št. 7. V Ljubljani, 15. aprila 1896. Leto XIII, Obses': Najcenejša in najhitrejša obnovitev opustošenih vinogradov. (Dalje.) — Poskusi s sladkorno peso 1. 1895. — Vprašanja in odgovori. - Gospodarske novice. — Dradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Listnica uredništva. — Tržne cene. — Inserati. Najcenejša in najhitrejša obnovitev opustošenih vinogradov. (Dalje.) Zašolanje ključev. Kdor ameriških ključev ne misli po- žlahtniti kot takih ali pa posaditi v vinograd , postavi jih za eno leto v trtnico, da se tam okoreninijo in jih potem požlahtni kot enoletne korenjake (bilfe). To je tudi umestneje, ker se mu jih v tem slučaju veliko več prime, kakor na ključe cepljenih. Podoba 22. Za zašolanje ključev more biti primerna vsaka zemlja in lega; pač pa je tudi za to veliko bolje, ako se izbere bolj ravna lega z ilovnopeščeno, torej rahlo zemljo, ker gre delo v takih tleh veliko hitreje od rok. Ključi se pred sajenjem pripravijo kakor kaže po- doba 5. na 18. strani tega lista, le s tem razločkom, da se pusti nad zgornjim očescem komaj */a cm lesa in da je vsak ključ Va m dolg. V trtnico se ^vlože tako, da pride zgornje oko popolnoma pod zemljo; sade se pa v obče tako, kakor cepljenke. t. j. v jarku se pritisnejo z nogo, zagnoje in zalijejo. Razloček pri zašolanju ključev obstoji nadalje v tem, da pridejo ključi v vrstah bolj narazen (5 do 8 cm), vrsta od vrste pa po 40 do 50 cm. Pod. 22. kaže način, kako se taki ključi pravilno zašolajo. V odprtem jarku se vidijo vloženi, pa ne še pokriti kjluči,pike na levi strani značijo prejšnjo vrsto, črki a in b pa začetek že pokritih vrst. Ako so bili ključi čez zimo hranjeni v kleti ali kje drugje, so se več ali manj izsušili; zato je dobro, če se par dnij pred za-šolanjem postavijo v vodo (kakor je to bilo omenjeno pri požlahtnjevanju ključev), da se dobro namočijo. Najsi bodo ti ključi še tako sveži in za saditev pravilno pri- pravljeni, se vendar vsi ne primejo in jih more izostati več odstotkov. Prav dobri uspehi se dosežejo, ako se s ključi pred sajenjem tako ravna, da napravijo že malo koreninic, ali vsaj tako zvani „kalusa. To se doseže s tem, da se za sajenje pravilno pripravljeni ključi povežejo v butare po 50 do 100 skupaj ter se tako poveznejo v 40 do 50 cm globoko, po potrebi široko, na solnčni strani ali pod kakim zidom izkopano jamo (pod. 23.*) Butare naj se postavijo narobe, tako, da pridejo debelejši konci navzgor (pod. 23. a). Butara se postavi poleg butare, in potem se pokrijejo z vlažnim mahom komaj 2 prsta na debelo (pod. 23. b), potem se mah še nekoliko zmoči in se pokrije za dober prst na debelo s peskom ali s svižem (pod. 23. c). če kraj ni prav solnčen, nameče se vrhu peska dobro razkrojenega gnoja. Najboljši gnoj je konj-šček, ker je jako vroč. Po njem se posuje še nekoliko peska. V teku 2 do 4 tednov začno ključi poganjati koreninice. Na to se vzamejo iz jame in se posade ali naravnost v vinograd, ali v trtnico, ali pa se lahko tudi poprej pocepijo in potem vsade v trtnico. Pri jemanju iz jame je treba prav pazljivo ravnati, ker se drugače tako nežne koreninice koj polomijo. Ako se ključi več časa puste v jami (5 do 6 tednov), se koreninice bolj utrdijo, postanejo tudi veliko daljše in močnejše, ter se teže polomijo. Butare lahko več tednov ostanejo v jami, ker za sajenje je čas še meseca junija; paziti je le treba, da očesca ne začno preveč poganjati. Kadar se na ta način okoreninjeni ključi vzamejo iz jam, treba jih je koj po konci postaviti v posodo, napolnjeno z vodo, da pridejo koreninice v vodo, drugače se pokvarijo, ker so jako nežne; trta, s pokvarjenimi koreninamijvsajena v vinograd ali v trtnico pa rada vsahne. Tudi pri sajenju morajo trte stati v vodi, ali pa naj bodo vsaj pokrite z mokro cunjo. Tudi ako se tako okoreninjeni ključi sade naravnost v vinograd, je treba na to gledati, da pride zgornje oko, kakor pri zašolanju v trtnico, popolnoma pod zemljo. Pri sajenju naj se koreninice enakomerno razširijo v jami. Da se to zašolanje vrši enakomerno, poslužujemo se tudi tu lahko sadilnikov, kakor pri vlaganju cepljenk (pod. 14.); le letvice, s kterimi odmerjamo oddaljenost vrste od vrste, morajo biti krajše, in sicer dolge le 40 do 50 cm. Ako se sadi s sadilniki, priti morajo zgornja očesa pod zareze, in le les nad zadnjim očesom, ki je, kakor že omenjeno,komaj 1/a cm dolg, pride med zareze. Tako se ključi pri zasipanju ne premaknejo, in pridejo vsi enakomerno pod površje zemlje. Mesto sadilnikov se lahko vzame motvoz (vrvca), na kterem je zaznamovana oddaljenost posameznih trt (5 do 8 cm) z vozli ali z rdečimi trakovi. Tak motvoz se napne ob robu novega jarka od konca do konca, in pri vsakem znamenju se vsadi ključ. Ako se vrste sade po 40 cm narazen in je oddelek dolg, je dobro, če se za vsako 4. vrsto pusti 60 cm prostora, namestu 40 cm, potem pa se spet 4 vrste vlože po 40 cm narazen. 60 cm široki prostor potem služi za pot med vrstama, da se more poljubno opravljati vsako potrebno delo po posameznih oddelkih, in sicer polovico od ene in polovico od druge strani. Paziti je treba, da pride ključu na podnožje in na vrh prav rahla zemlja, ktera v prvem slučaju pospešuje razvoj koreninic, v drugem pa koristi s tem, da se ob deževju ne dela tako trda skorja. Po letu se tem ključem le redkokdaj priliva. Tudi škropljenje z modro galico ni neobhodno potrebno; vender dobro stori, kdor to zvršuje. Pač pa je treba pridno pleti. Na kole poganjkov ni treba privezovati; kdor pa to more storiti, naj tudi tega dela nikar ne opušča. Meseca septembra ali konci avgusta se vsi v istem poletju nastali poganjki skrajšajo na polovico, ker to pospešuje boljšo dozoritev lesa. Izkopavanje cepljenk. Do meseca novembra so spomladi v trtnico vloženi, na suho cepljeni ključi ali korenjaki popolnoma zarastli, ključi dobro okoreninjeni. cepičev les pa popolnoma dozorel. Kdor misli še jeseni posaditi take cepljenke v vinograd ali pa jih razposlati, izkoplje naj jih pred zimo iz trtnice;' če pa mu tega ni treba, stori bolje, ako jih pusti čez zimo do pomladi v trtnici, kakor so. Na svojem mestu ostale cepljenke se mu najbolje ohranijo čez zimo. Da jih pa ne poškodi mraz po zimi, treba jih je še pred nastopom zime, t. j. konci meseca novembra, prisuti s zemljo, in sicer tako, da pride razven starega lesa tudi še veliko cepičevega poganjka pod zemljo, čim mrzlejši je kraj, tem bolj je seveda treba prisuti. Na ta način pri-sute cepljenke se nam vidije nekako take, kakor nam jih kaže pod. 18. na 42. strani, le da nimajo listja. Po vrhu te zemlje se lahko nameče še nekoliko gnoja, kar ne varuje le cepljenke bolj pred mrazom, temveč se ob enem zagnoji trtnica, ker zimske padavine sperejo vsa hranila iz gnoja v zemljo. Spomladi se nad zemljo ostali del gnoja podkoplje, ali pa se zopet znosi na gnojišče in zmeša z drugim, svežim gnojem. Ako se ta na vrhu ostali gnoj spomladi podkoplje, se z njim nič ne zagnoji, saj nima skoraj nikakih redilnih snovij več v sebi, ker so se mu po zimi izprale; s tem, da ga podkopljemo, le zemljo zrahljamo, kar je v bolj težkih zemljah jako priporočljivo. S tem, da se cepljenke puste čez zimo na ta način v trtnici, se nič ne pokvarijo; nasprotno, prav dobro se ohranijo. Tako prezimljene cepljenke se izkopljejo zgodaj spomladi (meseca marcija), še predno začno zopet poganjati. Pri izkopavanju naj se pazi, da se korenine kolikor mogoče malo poškodujejo, kajti, ker so še nežne, se kaj lahko potrgajo. Da se izognemo poškodovanju, iz-kopljemo koj v začetku 80 do 100 cm širok jarek, globok pa tako, da pridemo do glavnih korenin, torej 50 do 60 cm, kar je odvisno od dolgosti podlog. Izkopava se torej nekako tako, kakor se rigola. Ako se obdrži po vsem oddelku taka širokost in globokost jarka, izkopljejo se vse cepljenke brez poškodovanja, delo gre pravilno in prav hitro od rok in ob enem se vsa trtnica pre-koplje (prerigola) in kar pripravi za prihodnje vlaganje. Kdor izkopava cepljenke, rabi kopalnico, drugi za njim pa izmetava zemljo iz jarka z lopato. Izkratka, delavca rigolata trtnico. — Pri izruvanju se cepljenka prime za glavne korenine, da se ne odtrgajo od debla. Ob mrzlem vremenu naj se ne izkopava, Pri izkopavanju se navadno ne gnoji, ker bi gnoj prišel v nekterih krajih pregloboko v zemljo, v drugih preplitvo. Gnoji naj se raje vedno pri sajenju. Par tednov pozneje se lahko zopet sadi na dotično parcelo. Ravno tako se izkopavajo korenjaki (podloge), nastali iz ključev, zašolanih spomladi. Ako se pa cepljenke izkopljejo pred zimo, posade se lahko naravnost na stalno mesto v vinograd, kar je najbolje; ako se ne vsade, se pa shranijo v kleti v pesek, ali se zakopljejo zunaj na prostem. Koj pri izkopavanju se za saditev odbero le take cepljenke, ktere so popolnoma zarastle. Dobro zarastle so one cepljenke, pri kterih se ne loči cepit od podloge, ako se s precejšnjo močjo zvija z eno roko cepič, z drugo podloga. Cepljenka, ktera ne prenese tega zvijanja, naj se raje vloži v trtnico še eno leto, da se tam bolje zaraste; slaba ali samo na enem koncu zarastla se kar zavrže, ker ni vredna, da bi se še nadalje mučili z njo. Ako se cepljenke shranijo na prostem, poiskati jim je treba prostor, ki je bolj v zavetju. Trte se postavijo bolj po koncu, prav druga poleg druge, ter se popolnoma pokrijejo z zemljo, in sicer tako, da bo še cepičevega poganjka mnogo v zemlji. Pri tem je treba paziti, da med posamezne trte pride kolikor mogoče mnogo rahle zemlje, da med njimi ne ostanejo prazni prostori. Če je zemlja suha, zalijejo naj se trte z vodo. Ko je dogotovljena ena vrsta, prične se druga, ter se ravna enako, kakor pri prvi. Druga vrsta naj bode komaj za dlan oddaljena od prve. Kadar so vse trte vložene, pokrijejo se iz zemlje moleči deli še z slamo, z listjem ali s slamnatim gnojem, in spomladi, kadar pride čas sajenja, se cepljenke pazno odkopljejo in posade za stalno v vinograd. Ako se cepljenke hranijo v kleti, vlože se, kakor je navedeno zgoraj, ali pa tako, da leže; v tem slučaju pa ni treba toliko paziti, da so skrbno pokrite, ker je v kleti bolj gorko. Samo na to je tu gledati, da se pesek preveč ne posuši; treba ga toraj večkrat zmočiti — 1 do 2krat v mesecu — sicer se cepljenke posuše. (Dalje prihodnjič.) Poskusi s sladkorno peso 1. 1895. Leta 1894. je bil dne 29. novembra v Trebnjem na Dolenjskem izreden občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske, ki se je posvetoval o vpeljavi sladkoi-nega obrta na Kranjsko. Zapisnik tega zbora smo objavili v 23. štev. nKmetovalčevi" 1. 1894., na str. 182. in nasl. Poleg drugih vprašanj se je razmotrivalo tudi vprašanje: „Kaj je pričeti v bližnji prihodnjosti, da se pridelovanje sladkorne pese naDolenjskemvpelje, oziroma pospeši?" in sprejel se je nasvdt, kterega je stavil gosp. Anton grof Barbo iz Rakovnika in slove: „V pokrajinah za sladkorno obrt brigajočih se podružnic na Dolenjskem naj se ustanove delujoči odbori, sestoječi iz po 3 udov, ki naj volijo izmed sebe načelnika. Volitev odborov naj se zvrši do 1. januvarija 1895. 1. ter naj pri izvolitvi sodelujejo tudi neudje. Izvolitev je treba naznaniti glavnemu cdboru Ti odbori bodo imeli nalogo, posestnike vzbujati k pridelovanju sladkorne pese, poučevati jih in jim posredovati dobavo semena in umetnih gnojil ter skrbeti, da se vzorci pridelane pese dopošljejo glavnemu odboru, ki naj priskrbi analizo. Do dne 1. marcija 1895. 1. naj delujoči odbori glavnemu odboru prijavijo imenik posestnikov, ki se hočejo pečati s temi poskusi, in proračun, koliko potrebujejo semena in gnojil. Od meseca decembra pa do meseca aprila naj se vrše potna predavanja o pridelovanju sladkorne pese. Seme in gnojila naj glavni odbor poskuševalcem priskrbi brezplačno, sam pa naj se glede pokritja teh troškov obrne na deželni odbor in na c. kr. kmetijsko mini-sterstvo." Izvršujoč ta sklep je glavni odbor povabil kmetijske podružnice v Dobrepoljah, v Št. Vidu pri Zatičini, v Trebnjem, v Žužembergu, v Mokronogu, v Metliki, v Črnomlju, v Novem Mestu, v Sv. Križu pri Litiji, v Čatežu in v Kočevju k sodelovanju, jih naprosil, da izvolijo delujoče odbore, ter jim je dal za prva dela potrebnih navodil. Vsled tega poziva se je ustanovilo 9 delujočih odborov; njih načelniki in bivališča se razvidijo iz nastopnega zaznamka: Št. Načelnik Njegovo Kmetijska delujočemu odboru bivališče podružnica 1 Frančišek Pajk, posestnik Št. Vid Zatičina 2 Julij Treo, grajščak Mala Vas Trebnje 3 Albin grof Margheri, grajščak Otočec Novo Mesto 4 Frančišek vitez Langer, grajščak Bršljin Novo Mesto 5 Josip vitez Savinschegg, grajščak Metlika Metlika 6 Janko Jeglič, nadučitelj Sv. Križ Sv. Križ pri Litiji 7 Peter Pogačnik, učitelj Čatež Čatež 8 Frančišek Spintre, nadučitelj Kočevje Kočevje 9 Anton grof Barbo, grajščak Mokronog Mokronog Dogovorno s temi odbori je kmetijska družba razposlala 330 kg pesnega semena (Wohankovega iz Prage) in 8500% superfosfata. Sodimo, da je sladkorno peso sadilo kakih 4 do 500 poskušalcev. Natančnega števila ne moremo navesti, ker nam niso vsi delujoči odbori dali zadostnih podatkov. Poskušalcem v pouk, kako se sadi in oskrbuje sladkorna pesa, je družba objavila v 5. štev. nKmetovalčeviM 1. 1895., na str. 34. in 35. spis, ki poučuje vse to. Vrhu tega sta po posameznih krajih, koder so nameravali ba-viti se z napominanimi poskusi, poučevala o pridelovanju sladkorne pese gospoda ravnatelj G. Pire in pristav grmske kmetijske šole V. Eohrman. Ob spravljanju pese s polja se je družba zopet obrnila do delujočih odborov, naj ji pošljejo vsak od 3 do 5 posestnikov po nekoliko pese za preiskavo. Pesa naj bi bila vzrastla v različnih razmerah (različna zemlja, event. različno gnojenje in obdelovanje) Na ta poziv smo iz raznih krajev dobili pese, da smo mogli dati v preiskavo 52 poskušenj. Žal, da so drugi podatki tako nedostatni, da iz njih ni moči izvajati uspešnosti kulturnih poskusov. Tako n. pr. do cela ne dostaja podatkov o množini pridelka. Vsa druga, poskuse s sladkorno peso iz I. 1895. zadevajoča pojasnila so razvidna iz nastopnega pregleda: Opomnje k temu pregledu. Gospod Julij Treo nam je poslal 16 poskušenj. Ker pa so bile slabo zavite, so se zmešale; vzeli smo 4, ktere so se nam zdele v prvotnih svojih zavitkih. Velik del pese nam je došel zelo ovenel, posebno po-skušnje, omenjene pod štev. 10.—13., potem pod štev. 26.-28. ia 38.-62. Venenje je znak, da je mnogo vode izhlapelo; vsled tega je pesni sok bolj gost in v pregledu navedeni podatki niso zanesljivi, ker kažejo boljšo kakovost, kakeršna je v resnici bila. Skoraj vsi poslani nam pesi se je poznalo, da so jo obirali. V zadnjem podolžnem predelu je zaznamovan kvocijent čistote. Ta naznanja, koliko odstotkov sladkorja je v suhi snovi pesnega soka. Kolikor večji je kvocijent čistote, toliko boljši je pesni sok. št. Znak v cerl. Poslal načelnik delujočega odbora Poskušalčevo Kakovost zemlje in gnojenje Oskrbovanje, oziroma ravnanje s peso Preiskava je pokazala i C >NQ O Uj .g 5 ° S tu S e: o n ^ o rt J* m1š N » odstotkov sladkorja (polarizacija) © ■—» o : g! •-H ® a o aj it) l ^ i o ■o ime bivališče 1 XXIV Frančišek Pajk Frančišek Zore Višji Dob 1 0672 16 348 14-38 87-9 2 XXV Frančišek Pajk Št. Vid 1 0690 16 767 14-88 88-7 3 XXVI Josip Košak Podgaber 1-0670 16 302 1504 92-2 906 4 XXVII Frančišek Verbič Pristava vas 1-0676 16 414 14 88 14-47 5 XXVIII Marija bar. Wolkensberg grad Selo 10643 15-674 92^ 6 XLIX Julij Treo 1-0832 20 000 1700 85-0 7 L 1 0735 18-204 16 10 88-41 8 Ll 1 0686 16-674 15 10 15 30 90-4 9 Lil Julij Treo Mala vas 1 0699 16 976 90-3; 10 XLV Frančišek vitez Langer Železasta. ilovnata zemlja, hlevni in umetni gnoj 1-0860 1-0770 20 620 17-74 86-O' 11 XLVI Sprsteninasta. glinasta zemlja, umetno gnojilo 18-590 17 74 95-4j 12 XLVII Sprsteninasta. ilovnata zemlja, umetno gnojilo 1-0788 19 000 17 14 90-2 13 XLVIII Sprsteninasta, ilovnata zemlja, negnojena, s staro gnojino 1-0720 17-454 16-84 96 5 14 I Josip vitez Savinschegg Josip vitez Savinschegg Metlika Umetno gnojilo demo se je vsejalo z roko, pesa se je Škrat okopala z motiko 1-0695 16-88 14 25 T » 4 » 14 69 90 6] 33 IV Nadnormalna gnojitev z umetnimi gnojili » 2-3 » 1-0702 17 045 15 04 88'2l 34 V Boljša ilovnata zemlja, negnojena » » » 1 0690 16-767 14 88 1ŠT39 88-7 35 VI > > > > 1 0638 15 557 861 36 VII Nadnormalna gnojitev z umetnimi gnojili > > S> 1-0641 15-627 17'022 13 47 T4t80 86-2 37 VIII » » » 1 0701 869 38 IX Anton grof Barbo Josip Grčar Tržišče Večinoma so peso sadili po gnojeni okopavini. Na novo se je gnojilo s superfosfatom. Jeseni 1.1891. se je naredila praha, spomladi 1. 1895 se je na novo preoralo. Pesa se je sejala v drugi polovici meseca aprila. Okopavalo se je po 3—4krat, v plitvih tleh tudi osipalo. Ljudje so večinoma peso obirali. 1-0768 18 54 14 28 16-64 77-0 39 X Ferdinand Dolar Kot I 0810 19-50 84-8 40 41 XI Ivan Rugelj Št. Rupert 1-0788 1900 20-45 17-38 21-50 20-90 17-81 18-34 18-97 18 34 20-50 18-95 15-79 16-84 15-04 14-73 831 82-3 86-5 68-5 XII XIII Andrej Cerkovnik Trstenik 1 0853 42 Frančišek Zupančič Rakovnik 10717 1-0902 43 XIV Marija Gričar Brinje 44 45 46 XV Ivan Majcen Tržišče 1 0873 1 0736 18 04 15 04 15 04 86-3 84-4 82 0 XVI Frančišek Prijatelj Tržišče XVII XVIII XIX XX XXI XXII XXIII Ivan Dolenšek Jeberjek 1-0759 1 0787 1 0759 47 48 49 50 Ivan Majcen Kapla vas 15-26 80-4 Anton Penca Mokronog 16-54 901 85-4 80-5 Ignacij Gospodarič Praprotnica 1 0855 1 0787 1 0840 1 0696 17-52 15-26 Ignacij Majcen Mokronog 51 Anton grof Barbo Rakovnik 20-21 16-90 16-69 14-36 82- 5! 80-6 52 Frančišek Kržišnik Mokronog Vprašanja in odgovori. Vprašanje 79. Kobila, ki je skotila pred par tedni žrebe, ima tako malo mleka, da mladič komaj živi. Kaj naj kotili polagam, da dobi več mleka? Eni mi svetujejo polagati kuhano pšenico, a kobila ne mara zanjo Kobila je dobivala dosihmal oves in je dobro rejena (J. D. v Št. I) Odgovor: Pred vsem je kobilo treba krmiti s tečno hrano ier ji polagati krmila, ki pospešujejo tvorjenje mleka. Taka krmila so ječmenova moka, pomešana v pitno vodo, kuhano laneno seme, otrobi in korenje, če pa vzlic temu kobila ne dobi mleka, krmite žrebe posebej, in sicer z ješprenom, kuhanim na vodi, kteremu dodajte nekoliko kravjega mleka. Ta zmes se poklada mlačna. Taka ješprenova juha ima glede okusa in učinka tako veliko sličnost s kobilinim mlekom, da jo žrebeta ne le rada jedo, ampak ob nji tako dobro uspevajo, kakor pri najboljših kobilah. Krmljenje z ješprenovo juho ima celo pri dobro molznih kobilah velike prednosti, ker ob nji žrebe lahko čaka na svojo mater, kadar je pri delu, in ker se pozneje lože in hitreje odstavi. Vprašanje 80. Kaj določa zakon 0 potih za silo; ali določa, da bo vsak vozil koder bo hotel? (J. K. na V.) Odgovor: Kakor je do sedaj bilo naše zakonodajstvo, -se je moglo pripetiti in se je tudi pripetilo, da kak gospodar kakega zemljišča ni mogel obdelovati, da, niti nanj ni mogel priti, če mu tega ni dovolil sosed Tisoče in tisoče je zemljišč, ki ne leže ob kakvrn potu. ter je do njih mogoče priti le čez tuja zemljišča. Tem razmeram v okom priti je namen zakona •o potih za silo. Na podstavi tega zakona dobi posestnik zemljišča, kterega umno oskrbovanje ali poraba je nemogoča ali otežena zaradi pomanjkljivega ali nezadostnega dohoda, pravico služnosti na tujem zemljišču za stezo, pot, hojo, vožnjo ali gonjenje živine. Zakon seveda vse natančno določa, kdaj in v kakem obsegu je dovoliti tako služnost. Skozi poslopja, dvorišča, ograjene vrtove, ali čez zemljišča, ki iz javnih ozirov me pripuščajo potov, se ne sme dovoliti potij za silo. Tisti, kteremu se prizna pravica do poti za silo, mora za vso škodo, ki nastane vsled novega pota, plačati primerno odškodnino, in .sicer v obliki glavnice. Ce je treba pot graditi, sme zahtevati lastnik zemljišča, čez ktero gre pot, da mu opravičenec v to svrho potrebni del sveta odkupi. Pri določitvi kupnine se je ireba ozirati na to, ali je vsled nove poti zemljišče kaj izgubilo na svoji vrednosti, ali če se je z novo potjo obdelovanje kaj obtežilo. — Zvršitev vseh teh zakonskih naredeb je v rokah okrajnih sodišč. Ta sodišča razsojajo s pomočjo izvedencev, določajo odškodnino po svojem prepričanju, ne da bi bila vezana na formelna pravila o dokazilih, in zaukazujejo •uradnim potom vknjiženje novih potov v zemljiške knjige Proti •odlokom okrajnih sodišč je dovoljen priziv v teku 14 dnij. Pot za silo se more vsled zahteve ene stranke zopet preklicati, če so se razmere izpremenile. Troške sodnega postopanja plača tisti, ki je zahteval pot za silo Vprašanje 81. Imam travnik, na kterega je nanesla voda sviža na debelo. Kaj naj vsejem, da bo rastlo na SV1ŽU? (j. K. na V.) Odgovor: Na samem svižu Vam ne bo nič rastlo. Če je mogoče spravite in odvozite sviž .polagoma s travnika proč, •če ga je pa toliko, da se tako delo ne izplača, pa navozite nanj dobre prsti, ki se pomeša s svižem, in potem sejte trave, ki rasto na takem svetu. Vsako leto je treba gnojiti, zlasti z mešancem, in tako morete v teku let s pridnostjo in potrpežljivostjo precej doseči. Vprašanje 82. Neki svet sem pogozdil s smrekami, itere mi pa otroci režejo ali pa žagajo. Kam naj jih prilepi na vsako zrno eno ali dve jajci. Ko je vse oddala, pogine. Za kakih 12 dnij se iz jajca izvali bela ličinka zr rjavkasto glavico. Ta mala živalca nima drugega dela, nego dolbsti zrna in razjedati moko. Ko je z enim zrnom gotova, loti se drugega, potem tretjega in tako naprej, a vsa ta zrna-se drže vkup, ker jih je gosenčica prepredla in zvezala z nekimi nitimi. V takem spredku je časi po 20 in še več zrn, sredi njih je ličinka in okoli nje vse polno blata. To blato smrdi in tega smradu se navzame več ali manj vse-žito, in ima tudi moka iz tega žita neprijeten duh in okus. Pravimo: žito je o ko pelo, in moka iz njega je zatohla. Meseca septembra je gosenčica dorastla. Tedaj prenaha jesti, gre iz svojega spredka in lazi nemirno sem ter tje, iskaje-si kakega kotička, kjer bi se mogla zapresti. Tak kotiček najde navadno kje na tleh, ali na steni; na samem žitu se jih zaprede prav malo. A lazeč pušča za seboj povsod svojo prejo, tako, da je časi ves žitni kup z njo preprtžen. Ko si je našla kotiček po všeči, napravi si od smetij in oglodanilt trščic rahel zapredek, v kterem frezimi še kakor ličanka, in še le na pomlad se zabubi, a nekoliko tednov pozneje se prikaže metuljček, čeja po žitnici, mazanje lesovine s katranom. često odpiranje in zračenje in večkratno pregrebanie-žita odganja žitnega molja Ako so se ti pa vender zavrgli, polagaj na kup mokre plahte, okoli pa nasuj malo žita. Gosenčice, kar jih je v žitu, pojdejo na mokro plahto in potem jih lahko obereš ali pa drugače pomoriš. Metulji par kar jih še ni odložilo jajca, ne morejo na kup in so prisiljeni znesti jih na žito, potreseno v ta namen. Razumeva se, da moraš to žito potem tudi odstraniti, takisto mi ni treba še opominjati, da zmasti (steri) vsakega metuljčka, ki ga vidiš v žitnici ali pa zunaj kje. Svetoval bi ti tudi, da postavil okoli kupa nekoliko posod z vodo. Leteči molji se radi zbirajo pri vodi in mnogo se jih potopi. Moljavo žito spravi hitro s pota, a predno je daš v mlin, prepraži je v krušni peči, ki mu sicer vzame kaljivost, ali ta pri mlinskem žitu tako nima nobenega pomena. Vprašanje 88. Breja in drugače zdrava krava zadržuje mleko in ga daje le po kapljah. Ob molži daje iz enega seska nekoliko kapljic zasirjenega mleka; to traja uže 2 meseca. Na vimenu ni najti nobene bolezni; le enkrat je krava imela vime na eni strani zateklo in trdo. Kaj moie biti temu vzrok in kako pomagati? (H. R. v G.) Odgovor: Krava ne zadržuje mleka, temveč so se le mlečne žleze strdile in pokvarile vsled vnetja vimena (volčiča), kar se je takrat pripetilo, ko je imela krava zateklo in trdo vime. Tako oglušeni seski se ne dajo ozdraviti, in mi Vam ne moremo dati drugega sveta, nego počakajte, da se krava oteli in, če tudi potem ne bo dajala mleka, prodajte jo mesarju. Da je reč tako, to seveda mi le domnevamo; končno sodbo more izreči le živinozdravnik, ki kravo preišče; zato Vam priporočamo poklicati ga. Vprašanje 89. Kako se odpravi iz njive divji češenj ? (A. B. v S.) Odgovor: Da se iz njive odpravi divji česen (allium seorodoprasum), ni drugega sredstva kakor redno globoko oranje. Vprašanje 90. Pri nas trdijo, da cepljene nove ameriške trte (rupestris, riparija i. t. d.) rastejo le 12 do 15 let, potem jih pa tudi trtna uš konča. Ali je res kaj na tem? (I. P. v Z) Odgovor: Vsaka živa stvar, bodisi človtk, žival ali rastlina, postaja tem bolj mehkužna, kolikor bolj se razvija, ali recimo „žlahtna" postaja. Z višjo stopnjo razvitka, potem z življenjem v nenaravnih razmerah i. t d. raste tudi meh-kužnost in naredi, da so žive stvari čim dalje manj odporne-proti raznim sovražnikom. To opazujemo pri ljudeh, ki posta- jajo vedno bolj mehkužni (zlasti po me3tih); nenaravno življenje jim nakopuje razne bolezni, ki jih spravljajo v rani grob. Razne nove bolezni nastajajo, ki posebno tam zahtevajo mnogo žrtev, koder stanuje mnogo ljudij skupaj v slabih stanovanjih, s slabo hrano i. t. d . kratko, ki žive v nenaravnih, to je v nezdravih razmerah. Močen, v čistem zraku naravno živeč človek, ki ima zdravo in zadostno hrano, se upira takim boleznim. — Tako je tudi pri živini; kolikor žlahtnejša postaja goved, tem mehkužnejla je. Pri naii govedi še jetike ne poznamo, doeim je ta bolezen kaj prav navadnega pri zelo razvitih govejih plemenih. — Vse to velja tudi za rastline, in še posebej za trto. Naravna razmnožitev trte je s semenom, a ta vinščaku ne uaa:a; on jo je na nenaraven način razmnoževal z rezniki, in to tisoče let, sadil jo je gosto v vinograde, ki so v teku desetletij in stoletij opešali, silil je trto močno roditi z vodnim obrezovanjem, gnojil je malo, in zato ni čuda, ako je trta omehkužena in se ne upira raznim škodljivcem. Ko je prišla trtna uš iz Amerike, našla je našo trto uže oslabljeno, in zato jo precej uniči, kamor pride. Na ameriško trto tudi pride trtna uš, a ona še ni omehkužena in jo prenese, t. j., ona uši klubuje. Pa tudi ameriška trta more le tam klubovati trtni uši, kjer more Čvrsto in zdravo rasti, drugače ji podleže Imamo razne ameriške trte, ki stavijo na zemljo razne zahteve, in če sadimo najboljšo ameriško trto v njej neprikladno zemljo, pa bo tudi omagala. Sadite torej ameriške trte, ki so prikladne Vaši zemlji, obdelujte jih dobro, dajajte jim z zadostnim gnojem hrane, da morejo čvrsto rasti, varujte jih perono-epore i. t d. in rastle Vam bodo tako in toliko časa, kakor poprej domače. — Poslane korenine niso napadene od trtne uši. pač pa bolehajo za gnilobo, kteri bo morda vzrok vlaga. — Gospodarske novice. * t Karol Rambousek, posestn.k znane semenske postaje v Zborovu na Češkem in dopisujoč ud naše družbe, je umrl dne 1. aprila t. 1. — Dne 11. t m. je umrl Janez Hausenbichler, veleposestnik v Žalcu na Štajerskem, načelnik tamošnjega dirkalskega društva ter dolgoleten ud naše družbe. — Dalje sta umrla tudi uda Martin Kos v Ločni pri Novem Mestu in Jakob Strucelj V Dolenji vasi pri Črnomlju. — Naj počivajo v miru! * Sadno drevje je družba sedaj vse oddala in ne sprejema več naročil. * Deteljno in laneno seme bo družba še toliko časa oddajala, dokler bo kaj zaloge. * Z oddajo galice in trtnih škropilnic je družba sedaj pričela, zato opozarjamo na dotične razglase med uradnimi vestmi. * Na Erzelju pri Vipavi se je ustanosila nova podružnica naše družbe. Dne 12. t m je imela mnogobrojno obiskan občni zbor ob navzočnosti družbenega tajnika, g. ravnatelja Pirca, ter je sklenila omisliti si slamoreznico in takoj pričeti predpriprave za ustanovitev svoje trtnice. * Priloga Ph. Mayfahrt-a & Comp. je priložena današnji številki. C čitatelje opozarjamo nanjo. Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. Razglas o odaji trtnih škropilnic. Podpisani odbor bo tudi letos oddajal trtne škropilnice po znižani ceni, in sicer komad po 10 gld. z zabojem vred po družbene ude, po 13 gld. za neude. Te škropilnice so najboljše in najnovejšega sestava, imajo bakreno posodo, se lahko dado snažiti in se pri umni rabi težko pokvarijo. Podpisani odbor bo z vršil le tista naročila, ktera dobi takoj, kajti število škropilnic po znižani ceni je omenjeno, ker je do-tična podpora zelo majhna. Glavni odbor c. kr. kmetijske drnžbe kranjske. V Ljubljani, dne 15. aprila 1896. Razglas o oddaji modre galice za škropljenje trt v letu 1896. Podpisana družba bo tudi letos modro galico za škropljenje trt oddajala po znižani ceni, in sicer tistim vinograd aikom, ki se pravočasno zglase zanjo in ki se zavežejo: 1.) plačati galico uže naprej, oziroma takoj po prejemu, po 22 kr. kilogram z zavojem vred; 2.) prejete galice ne prodajati z dobičkom naprej. Ta pogoja veljata za one, ki naroče galico neposredno pri družbi. Častita predstojništva podružnic, ktera mislijo naročiti galico skupno za svoje ude, naj stopijo v dogovor neposredno z družbo. Opomnja: Od galice se plača na železnici le polovica vo-znine. — Upanje je, da bo vis. deželni odbor tudi letos prevzel troške za prevažanje galice iz Ljubljane do podružnic; zato je udom ugodneje, galico naročiti skupno potom podružnice. Tisti, ki galice ne plačajo precej po prejemu in s kterimi se družba glede plačila ne pogodi posebej in drugače, plačati bodo morali po 6°/0 zamudnih obrestij. C. kr. kmetijska družba kranjska. V Ljubljani, dne 15. aprila 1896. Oddaja ruskega lanenega semena. Podpisana družba tudi to leto oddaja pravo rusko laneno seme, in sicer kilogram po 15 kr. ali stari mernik po B gld. 15 kr. Naročniki naj se takoj oglase pri podpisani družbi ter naj prilože aro in naznanijo zadnjo železniško postajo. C. kr. kmetijska dražba v Ljubljani. Oddaja deteljnega semena. Ker je podpisana družba prepričana, da se je obraniti pre-denice (žide) v detelji le tedaj, ako se seje čisto seme, ukrenila je posredovati tudi letos svojim udom nakup zanesljivega deteljnega semena. Tisti udje, ki hočejo tako seme, naroče naj ga pri podpisani družbi, ter naj prilože vsaj polovico zneska. Družba bode naročila le toliko semena, kolikor bo naročenega. Naročeno seme je pregledala c. kr. pregledovalna postaja na Dunaju. I klgr. prave francoske lucerne (nemške ali večne detelje) stoji 60 kr., I klgr. debelozrnate domače, t. j. štajerske, rdeče detelje stoji 56 kr. Naročila se sprejemajo samo od udov. Vreče in vožnji listi se ne zaračunjajo. Opomnja. Cene so postavljene tako nizko, da ceneje ni mogoče dati „poštenega" semena „brez predenice". Ker je ponu-jano seme dvakrat čiščeno in le odbrano debelo seme, zadostuje polovica semena v primeri z drugim cenim, a slabim semenom, zato je kupec tega semena na vsak način na dobičku. Naročila je prijaviti Razglas o oddaji čistokrvnih izvirnih bikov simentalske (rumeno- in belolisaste) pasme. Podpisani glavni odbor odda od sedaj naprej 8 bikov čiste simentalske pasme v tiste kraje po Notranjskim, Dolenjsken in v okolico Ljubljane, koder marajo za pisano živino, ki je mlečna in daje velike vole. Te bike bode odbor oddajal na podlogi došlih prošenj, in sicer z ozirom na potrebo čistokrvnih plemenjakov po dotičnih krajih. Vsak prosilec za bika mora v prošnji naznaniti, oziroma zavezati se: 1.) da je pripravljen bika vzprejeti o pravem času na družbenem poskusnem dvorcu na Viču poleg Ljubljane; 2.) da plača ob vzprejemu bika polovico tistih t roško v, ktere je podpisani odbor imel zanj pri nakupu in pri vzreji čez zimo. (Biki stoje družbo po 260 do 300 gold. torej je polovična cena 130 do 150 gld.); 3.) da podpiše zavezno pismo, s kterim se zaveže prejetega bika imeti dve leti za pleme in, če ga iz kterega koli zadostnega vzroka z dovoljenjem podpisanega odbora proda, povrniti po 5 gld. za vsak mesec, kar ga pred časom odda. Živinorejci, kteri bodo prejetega bika imeli čez 2 leti za pleme, in sicer najmanj 4 mesece dalje, dobodo po 20 gld. in za vsak nadaljni mesec po 5 gld. nagrade Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, dne 31. marcija 1896. Razglas o oddaji čistokrvnih plemenih bikov sive pasme, kupljenih z državno podporo. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe bode meseca maja kupil s podporo, ktero je dovolilo visoko c. kr. kmetijsko mini-sterstvo za pospeševanje govedoreje, nekaj bikov sive pasme. Te bike bode oddajal odbor na podlogi došlih prošenj, in sicer z ozirom na potrebo čistokrvnih plemenjakov po dotičnih krajih. Prošnje je vložiti do 30. dne meseca aprila t. 1. pri glavnem odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Vsak prosilec za bika mora v prošnji naznaniti, oziroma se zavezati: 1.) da je pripravljen bika vzprejeti o pravem času na oni bližnji postaji, ktera bode določena, in sicer tistega bika, kterega določi odbor; 2.) da bode poslal na račun precej, ko mu odbor naznani, da mu je bik prisojen, 10 gld., kteri zapadejo, če potem ne vzprejme odkazanega mu bika; 3.) da plača ob vzprejemu bika polovico tistih troškov, ktere je podpisani odbor imel zanj pri nakupu, in sicer odračunivši pod točko 2. omenjenih 10 gld., in 4.) da podpiše zavezno pismo, s kterim se zaveže imeti prejetega bika dve leti za pleme in, če ga iz kterega koli zadostnega vzroka z dovoljenjem podpisanega odbora proda, povrniti po 5 gld. za vsak mesec, kar ga pred časom odda. Živinorejci, kteri bodo imeli prejetega bika čez 2 leti za pleme, in sicer najmanj 4 mesece dalje, dobodo po 20 gld. in za vsak nadaljni inesec po 5 gld. nagrade. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske V Ljubljani dne 31. marcija 1896. Št. 4320. Razglas. Na podstavi člena 5. z nemško državo sklenjenega dogovora o živinskih kugah z dne 6, decembra 1891. 1. in točke 5. k temu dogovoru spadajočega končnega zapisnika (drž. zak. št. 16. iz 1. 1892.) c. kr. ministerstvo za notranje stvari dotlej, dokler se ne-ukaže drugače, brezpogojno prepoveduje uvažati govejo živino v kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, iz naslednjih zapornih ozemelj nemške države, v kterih je razširjena plučna kuga, in sicer: 1.) Iz vladnih okrajev Potsdam, Stettin, Devin, Arnsberg. Diisseldorf in Kolin v kraljevini Pruski; 2.) iz vladnega okraja Spodnje Bavarsko v kraljevini Bavarski; 3.) iz okrožnih glavarstev Lipsko in Cvikava v kraljevini Saksonski; 4.) iz vojvodine Anhaltske. Ta prepoved stopi na mesto prepovedi, izdane z razpisom c. kr. ministerstva za notranje stvari z dne 10. februvarija 1896. 1., št. 4570., oziroma s tuuradnim razglasom z dne 14. februvarija 1896. 1., št. 2766. To se vsled iszpisa visokega c. kr. ministerstva za notranje stvari z dne 9. februvarija, št. 7965., daje na znanje z dodatkom, da se prestopki te brezpogojne uvozne prepovedi kaznjnjejo po zakonu z dne 24. maja 1882. 1., drž. zak. št. 51., eventuvalno po predpisu §. 46. občnega zakona o živinskih kugah in k temu zakonu izdanega izvršitvenega ukaza, drž. zak. št. 35. in 36. izleta 1880. C. kr. deželna vlada za Kranjsko. V Ljubljani, dne 13. marcija 1896. Št. 4774. Razglas. Visoko c. kr. ministerstvo za notranje reči je z odlokom z dne 19. murcija 1896. 1, štev. 8325., naznanilo, da je zvezni svet šviški svoj sklep z dne 28. februvarija 1896. 1. v toliko premenil, da pooblašča kmetijski oddelek, da sme na zahtevanje kantonskih oblastev pod dosedanjimi pogoji dovoljevati uvoz klavne živine iz Avstro-Ogerske v določene, od železniških postaj ne preveč oddaljene klavnice in klavniške hleve. Na živinski trg v Šmarjeto (St. Margarethen) ali po cestah v oddaljenejše kraje goniti avstrijsko živino je prepovedano še nadalje. To se naznanja z ozirom na tuuradni razglas z dne 7. marcija 1896., štev. 39G4. C. kr. deželna vlada za Kranjsko. V Ljubljani, dne 23 marcija 1896. Listnica uredništva. A. K. v G. Če je tele na popku počilo, je to ozdravljivo, toda zdravljenje prepustite živinozdravniku. F. F. v G. Mi prav radi ustrežemo z odgovori na stavljena vprašanja, kolikor je v naši moči, a to se tiče le gospodarskih vprašanj; na druga odgovarjamo le tedaj, če so primerna za naš list in če nam je sploh mogoče odgovoriti nanja, kajti vsegavedni nismo. To je samo ob sebi umevno, da ne vemo sami vseh odgovorov in jih moramo na ta ali oni način poizvedeti; za odgovore pa, ki ne spadajo v naš list, ne moremo žrtvovati časa po cele ure. Tako je tudi z Vašo kopico vprašanj, na ktera bi mogli še le tedaj odgovoriti, če bi se posvetovali s kakim pravnikom, zdravnikom in inženerjem. To je bil vzrok, da nismo sprejeli Vaših vprašanj v list. J. L. v Z. Preskušnjo rudnin glede njih tehniške porabe oskrbi č. kr. tehnološki obrtni muzej na Dunaju, (IX. W;ihringer-strasse 57). M. T. v R. Kurji gnoj je na vrtu za vse one rastline, ktere zahtevajo močno gnojino, kakor zelje, ohrovt, kolerabe, špinača itd. METOVALEC Ilustrovan gospodarski list Uradno glasilo c, kr. kmetijske družbe ^jjgp* vojvodine kranjske. Št. I V Ljubljani, 15. aprila 1896. Leto XIII. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi stran i 16 gld., na >/8 strani 8 gld., na /8 strani 3 gld. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. "Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3. Urejuje GrUStav Pire, družbeni tajnik. »Kmetovalec" izhaja. 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Tržne cene. Deželni pridelki: V LJubljani, 15. aprila 1896. (Izvirno poročilo.) Semena: Domača detelja, novo blago gld. 32,— kr. do gld. 34.— kr.; nemška detelja (lucerna)gld. 40,— kr. do gld 50.— kr.; gorenjska repa gld. 36,— kr.; laneno seme, domače ozimno »Id 1150 kr.; konopno seme gld. 13.25 kr. do gld. 13.50 kr.; kuminovo seme gld 32,- kr. do gld. 33,— kr. Fiiol: Rudeči ribniški gld. 9.- kr.; rudeči Hrvat gl. 8,— kr.; prepeličar (koks) gld. 9 50 kr. (Vse cene semen in fižola veljajo za 100kg čiščenega blaga, kakor ga kmetovalci pripeljejo na Ognile češplje: v dima sušene gld. 14 — kr. do gld. 15,— kr. brez dima sušene gld. 17.— kr. do gld. 18,— kr. " Orehi domači: gld. 12. - kr. do gld. 13,- kr. Ježice nove: gld. 4.75 kr. do gld. 5.— kr. za 100 klgr. Med: od gld. 24,— kr. do gld. 25 — kr. Kože- Goveje, težke nad 40 fc? po gld. 34,— kr. do gld. 36,—kr. „ težke od 30 do 10kg „ „ 28,— „ „ „ 30.— „ „ lahke „ „ 28,— „ „ „ 30,— „ (Te cene veljajo za 100% in sicer za kože izdelane po tukajšnjih običajih z rogovi vred. Bikove kože po 31 kr. klgr.) Telečje kože: 55 kr. za kg. Kozličeve kožice po gld. 1.— kr. do gld. 1.05 kr. Svinjske kože: Čiste, brez napak 28 kr. za kg. Druge vrste 15 do 20 „ „ , Kože lisic po gld. 4 — do 4.50 | „ kun „ „ 9,— „ 10.— I za par , dihurjev , „ 2,— „ 3.— „ vidr „ „ 9.- » 10.- J Kože zajcev po 15 do — gld. za 100 komadov. Pepelika (potošl) po gld. 15.— 100 kg. Žito: V LJubljani, 15 aprila 1896. Pšenica gld. 8— kr., rž gld. 7.50 kr., ječmen gld. 6.50 kr., oves gld. 0 80 kr., ajda gld. 7.40 kr., proso gld. 6.30 kr., turšica gld. 5.40 kr., leča gld. 11.— kr., grah gld. 10.— kr., fižol gld. 12— kr.. seno gld. 2.40 kr., slama gld. 2.32 kr. (Vse cene veljajo za 100 kgr.) Na Dunaji, 14. aprila 1896. Pšenica gld. 7.11 kr., rž gld. 6 80 kr, ječmen gld. 6.50 kr , oves gld., 6.74 kr., turšica gld. 4.30 kr. (Vse cene veljajo za 100 kilogramov.) V Budapešti, 14. aprila 1896. Pšenica gld. 6.98 kr., turšica gld. 3.97 kr., oves gld. 6 34. Goveda, meso ter živalski pridelki: V Ljubljani, 15. aprila 1896. Goveje meso 64 kr., telečje meso 64 kr., svinjsko meso 66 kr., prašičje salo 70 kr., špeh svež 64 kr., špeh prekajen 65 kr., surovo maslo 72 kr. (Vse cene veljajo za 1 kilogram.) Naznanilo. Frane Podgoršek poprej F. Ogoreuc, posestnik drevesnice v Brežicah, priporoča p n. sadjerejcem razne divjake in pritlikovce za piramide, špalirje itd. lepo vzgojene. Divjake za okuliranje in piki-ranje, po 2 do 10 gld. tisoč; pritlikovci 2 do 41etni; piramide po 35 do 50 kr., špalirje po 40 do 60 kr. komad Breskve in slive, cepljene, dveletne, najlepše ameriške vrste, kakor: Amsden i. t. d.. po 40 do 50 kr. komad. Da je roba poštena in prave vrste jamčim. Tudi imam pritlikovčrfe divjake, ivančke in kutine, stotina 1 gld. 50 kr. do 2 gld. 50 kr. (52-1) Najizbornejše in cenejše členkaste travniške brane izdeluje in iz zaloge prodaja poleg druzih kmetijskih strojev v Jos. Lorber v Žalcu pri Celji. Cena jednouprežni brani 26 gld. „ dvouprežni „ 32 „ Te brane se niso obnesle samo na travnikih z najboljšim uspehom, ampak tudi na polji pri pomladanski in jesenski setvi za poravnavo brazd in umetnih gnojil, kakor tudi še posebno za zrahljanje pozimski mokrini ali po plohah nastale trde površne skorje, kar priča polno priznanskih pisem. (12—b) Dalje proizvaja vse v livarsko in strojno stroko spadajoče predmete za žage, mline in druge obrtnijske namene, kakor: zobna kolesa (vsake vrste), železna vretena, logarje, kolobarje za jermena, zamašnjake (Schwungrader), sploh vse sestavne dele za stroje; potem razne vlite plošče, kotle, uteže (tudi za ure), rošte itd. itd. Cene sognizke, delo pošteno, postrežba prijazna in točna. Jpjr" Staro lito železo se kupuje in po dobrih cenah plača. Izvrstne, c. kr. jedino priv. škropilnice proti peronospori inženirja Živica, katere so se splošno razširile zaradi svoje jednostavnosti, trajnosti, lahke po-rabnosti pri vsakem obdelovanju trtja itd. prodajamo z garancijo po dosedanjih, nizkih cenah. Živie in drugI v Trstu. Razpošiljamo škropilnice tudi s posodami nove vrste. Obrazce s cenikom pošiljamo radovoljno in poštnine prosto. Izdelujemo tudi razprašilnike za žveplo in neprenehljive vinske stiskalnice. (•47—2) Hranite drago neredilno bobovo kavo. Primešajte h kavi % prave Kneippove kave bratov Oelz v rudečih zavojih z zraven stoječo sliko kot varnostno znamko, potem primešajte še a/3 specijalne Oelzove kave in zakuhajte v prvo «/» bobove kave. — Ta zmes napravi zdravo, okusno in redilno pitno kavo, katera manj stane kakor druge kave. (33—2) Spoštovanjem Bratje Oelz v Bregencu. V krajih, kjer teh izdelkov ni dobiti v prodajalnicah, razpošiljamo na zahtevanje zavitke po 4'/3 kg. franco za 2 gl. 10 kr. C. in kr. privilegovani aparati v ©hranjenje piva. Taisti so za gostilne in domačo porabo neizogibno potrebni in imajo to prednost, da pivo brez umetnega dovažanja ogljikove kisline ostane cele tedne sveže in okusno. Njihova uporaba je jako priprosta. Poskusi teh preskušenih aparatom so dokazali, da se pivo od začetka, do zadnjega kozarca enako dobro, peneče in čisto ohrani. (22—4) Cenike z navodilom pošilja izdelovatelj: Albin C. Achtsehin star. v Ljubljani Gledališke ulice št. 8. priporočam. Prizn&lno pismo: Aparat za ohranjenje piva je jako izvrsten, katerega vsacemu gostilničarju v vsaki zadevi najtopleje Kandija, dne 1. aprila 1896. S spoštovanjem Janez Konda. _ ^^fl^v ^^m ^Jk^ ^^^^ ^^^^ ^^ktf ^Am ^Btf ^^ntf ^^Ktf t^Mf ^m^M ^š Vnovič znižane cene! StPOje Za pOljedelstVO. Vnovič znižane cene! Tryeri (čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo. Škropilnice proti peronospori, poboljšani sestav Vermorelov. Mlatilnice, mlini za žito, stiskalnice (preše) za vino in sadje različnih sestav, (te stiskalnice imajo skoro ono tla- čilno moč kakor hidravlične [vodovodne] preše). Slamoreznice jako lahko za goniti in po zelo zmernih cenah. Stiskalnice za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi (17-2) IG. HELLER na Dunaju II/3 Praterstrasse 49. Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati! ^ 5000 klgr. | Jajca za valjenje kov (lfl rlptplinih limon nn 9 Vr Co W ti O odpadkov od deteljnih semen po 2 kr. kg če se jih vzame najmanj 100 kg se prodajajo na mestu, dokler je kaj zaloge v naših skladiščih. (43-3) MOISES & NEUW!RTH. —.-S- Ljubljana, Dunajska cesta. OVES (Willkom). Ta težka vrsta ovsa vspeva v vsaki zemlji, je najzgodnejša, da zelo obilo pridelka, visoko in prav dobro sla no za krmlenje ter nepre-leži. Ker se ta oves redko seje, zadošča na oralo 50 kg. (44-3) Razpošilja se z vrečo vred 25 kg za 5 gld.; 50 kg za 9 gld. 50 kr.; 100 ^ za <8 gld. Vzorci v vrečicah po 5 kg se pošiljajo poštnine prosto (franco) ako se znesek I gld. 70 kr. naprej pošlje na Grajščinsko oskrbništvo Golice pri Konjicah na Sp. Štajerskem. Največa zaloga raznega semena na pr. večne nemške detelje (lucerne), štajarske detelje, inkarnatke, turške in travniške detelje, raznih vrst velikanske pese, ki je splošno znana kot najboljša krma; potem travna semena za suha, mokra, peščena ali ilovnata tla. Velika zaloga raznih semen salate, kumar, peteršilja, zelene, sladkega graha, fižola, in drugih zelenjadnih vrst. ' (35—4) Mnogobrojnega poseta prosi PETER LASSNIK v Ljubljani. od posebno plemenitih kur, kakor: od pegatk eno po 15 kr., od pravih štaj. kur po 15 kr., Houdan po 20 kr., Plymouth Rocks po 20 kr., domače Fazane 30 kr., Dorking 30 kr., Kokin-kina rumene 30 kr. in prave harcarske kanarčke z domačim križane prodaja IVAN KRANJC v Št. Ilju pošta Velenje na Štajerskem. (37—4) Ozira vreden zaslužek posebne vrste in dolgotrajnosti, ponudi se v vsakej fari razumljivim, krepostnim in spoštovanim osebam. (27-5) ■Pismena vprašanja pod „9.132 ' Gradec, poste restante. ki '»i k; Ki Ki Ki Ki' ki Ki" Ki" k: ; Brnsko modno blago in ostanke. Naročite naravnost iz najcenejšega vira najokusnejih in najboljših izdelkov Zahtevajte bogato zbirko najnovejših vzorcev pomladnega in poletnega blaga kakor: kamgarna, ševijota ter najboljših lodnov iz zaloge c. kr. priv. tovarn za najfinejše sukno in izdelkov iz ovčje volne M0RIC SCHWARZ, Zwittau (Brnu). R Vsakovrstno blago za uniforme. Pošiljajo se tudi najmanjše množine in kar ne vgaja se vzame nazaj. Vzorce franko. Pošilja se proti povzetju. —o Tisoče priznanj. *!>--Vzorci, ako se nič ne naroči, prosijo se nazaj. Naznanilo. Sprejme se v službo s 1. majnikom zanesljiv, priden, energičen, v sadjarstvu, kletarstvu in v novi kulturi vinogradov popolnoma zmožen (50_1) upravnik Plača na leto 200 gld. in vsa oskrba Prošnje in prepise spričeval sprejme oskrbništvo ffrajščine Jurovo, pošta Metlika. Apneno klajo (oo Mih. Barthelna in drugov na Dunaji) najboljša primes k krmi za živino in kuret-nino, dobi se pri (39—4) Ivanu Pauserju, trgovcu v Ribnici. Bukove dile (testone) 2 20 »! dolge, 2 cm debele in od 22 do 29 cm široke kupi v vsaki množini (48-2) ANTON ŽNIDERŠIČ v II. Bistrici. Lepo posestvo blizu železniške postaje na Gorenjskem se proda ali da v najem. (28—5) Naslov pove „uredništvo" tega lista. Pri JOSIPU LEUZU, trgovcu v Ljubljani, Reseljnova cesta št. I. poleg mesarskega mosta dobijo se jajca za valenje od najlepših rac in gosi, kakor vsakovrstni semenski (32—2) mF~ krompir "•B in sicer: najfinejši zgodnji rožnik, beli zgodnji ameriški, češki in moravski onejidovec, pravi ribničan, kakor več drugih vrst češkega in moravskega krompirja; nadalje se dobi lep mali čebulček za saditi, lep češki oves in ječmen in več drugih vrst semen po zelo nizkih cenah. NAZNANILO! Udano podpisani umetni in trgujoči vrtnar, daje na znanje slavnemu p. n. občinstvu in svojim častitim naročnikom, da je njegov, bogato ilustrovan cenik za leto 1896 ravnokar izšel ter se razpošilja na zahtevanje franko in zastonj. V zalogi ima vsakovrstne zelenjadne, poljske, travne in cvetlične semena; lepotne grmiče, borkovce, vrtnice (Gartenrosen), rastline za gorke in mrzle sobe, gomolnatih in čebulnatih rastlin; šopke, vence in raznovrstnih drugih predmetov, sploh vse v njegovo stroko spadajoče reči. Naročila izvršuje točno, natančno in po najnižjih cenah. Za obilno obiskovanje prosi z najodličnejim spoštovanjem Alojzij Korsika, umetni in trgujoči vrtnar v Ljubljani, Tržaška cesta. „Kupi pri velikem trgovcu, a ne pri malem!" To velja sosebno za mojo trgovino, kajti le tako velika trgovina kakor moja ima vsled nakupa ogromnih množic blaga proti takojšnem plačilu malo stroškov, kar je slednjič le kupovalcu na korist. Krasni uzorci se pošiljajo zastonj na zasebne kupo-valce. Zelo obsežne uzorčne knjige, kakor jih še ni bilo, dobe krojači nefrankovane. (41—2) B Blago za obleke. 91 Peruvijen in dosking za visokoč. duhovščino, predpisano blago za c. kr. uradniške uniforme, tudi za veterance, požarne hrambe, telovadce, iivreje, sukno za biljarde in igralne mize, prevleke z s vozove, lodne, tudi nepremočne za lovske suknje, perilno blago, potne plede od 4 do 14 gld. itd. Vredno, pošteno, trpežno, čisto volneno sukneno blago in ne cene cunje, ki niti niso vredne krojaškega dela, priporoča JAN. STIKAROFSKT v BRNU (Avstrijski Manšester). Največa tovarniška zaloga v vrednosti '/2 milijona goldinarjev. -♦♦ Pošilja se le po povzetji. ♦♦- Svarilo! Agentje in krošnaru radi prodajajo svoje malovredno blago pod imenom „blago Stikarofskega". Da se takem sleparijam v oko pride, javim, da tem ljudem sploh svojega blaga ne prodajam. IHala naznanila. Vsak ud c. kr. kmetijske dražbe kranjske sme po dvakrat na leto in Bicer brezplačno prijaviti med „Malimi naznanili" kako objavo tikajoeo se gospodarskega prometa. Objava ne sme presegati dve vrsti in je vsako vrsto čez to Število plačati po 5 kr. za vsak natis. Neudje plačajo za objave med „Malimi naznanili" po 6 kr. za vsako vrsto in vsak natis. Denar je naprej poslati. Najbolje osipalnike in pluge po 8 gld., močneje po 9 gld. izdeluje Miha Preložnik, kovač v Hotinji Vasi, pošta Kranichsfeld. t,34) 5000 klgr. lepega onejida krompirja po 4 kr. kilogram proda Ivan Kavalar, posestnik v Radečah na Gorenjskem (71) 6 mesecev starega lovskega psa, brak, potomec izvrstnih starišev, lepe postave, srednje velikosti, cena 8 gld. proda Josip Jurca, posestnik v Bukovji, pošta Postojna. (72) Močan tajselj, dobro ohranjen in malo rabljen, proda Franc Rudolf, posestnik v Črnem Vrhu pri Idriji. (73) Onejida krompir ima v zalogi in naprodaj po 2 gld. 80 kr. 100% Anton Kuralt, posestnik v Zg. Senici, pošta Medvode. (74) Leseno robo, kakor: škafe, čebre, brentače, nižke, grablje itd. ima po nizkih cenah naprodaj Matevž Lampe v Črnem Vrhu pri Idriji. (75) Pravi pristni brinjevec, iz kraškega brinja, ima naprodaj od 1 do 100 litrov, liter po 90 kr. Martin Vodnik na Trati štev. 10., pošta Gorenjavas. (76) Kole za hmel, prekle za fižol in trtne v velikem številu; 1 pleme-nega bika, 2 leti staiega, belanske pasme; 2 pitana, 1900% težka vola proda Anton Koprivnikar, posestnik in trgovec z lesom v Litiji. (78) Pristni brinjevec, dobro in uležano istrijansko brinje prodaja po najnižji ceni Anton de Gleria v Dolenjem Logatcu. — Uzorci brezplačno. (79) Seme pravega ribniškega fižola ima naprodaj Jakob Lavrenčič, posestnik v Sodražici. Cena 12 gold. za 100% postavljen na postajo Ribnica. (80) Ovčji sir prodaja v hlebih po 65 kr. kilogram Anton Vester, sestnik v Zagorici, pošta Bled. ( po-(81) Puškarske izdelke, priporoča slavnemu p. n. občinstvu, kakor: vsakovrstne puškarske izdelke najnovejših sistemov, puške: lovske za brok ali kroglje, kakor tudi take za tarčo, sobne puške (Flobert), ter orožje v osebno obrambo. Vsakovrstna popravila in predelovanja po najnižjih cenah. Vse pri meni izdelano orožje je samo ročno delo iz najboljšega materijala; vse puške so uradno preskušene in dobro uravnane. (34-6) Za vsako delo sem vestni porok sam. HSjsj Obširne ilustrovane cenike, slovenske in nemške, do-pošiljam na zahtevanje poštnine prosto. ANTON SODIA, puškar v Borovljah (Ferlach) Koroško. Trtne škropilnice „Patent Sehindler". kdelovavec fglŠ*strojev insprn? cesar, kralj. imetnik priT. izdela in posit j a ui varščino -a najboljšo RaKog» uost in uz najprlkladnije plačilne pogoje; STROJ EVE . SPRAVE i«ORODj£ VSAKE VRSTI 2a kmetijske.obertnijske IN P0H1SNE NAMEMB£ Popravila, se preoxem«jo z« najboljšo in najprimemijo ixpelja»p. OsKerbovanje posameznih skladnih de to v Za strojev« vsake «r«U. ~ flcu nauU' n«, rva/via tn VG^Orvo- fe-KCjr- lessHsaa RCSS* « fffmbergu pri DUlictJ Vt. 49—2) Jajca za valenje od najboljših, kokošjih pasem za kmetovalce Houdan in Plymouth Rocks po 15 kr. eno dobiti je pri (51—1) Jos. Lenarčič-u na Vrhniki. imnmmmg H Nik. Hofmann, it tovarnar kirurgiških inštrumentov, ume-♦♦ talni, ter orožni kovaž in nožar ** v Ljubljani na Mestnem trgu št. 12, priporoča bogato zalogo svojo raznovrstnega v njegovo stroko jsj^tJpjočega blaga. Vsa zaloga ii iz lastnih izdelkov in se- . vsako prodano reč jamči, da je dobra in iz najboljšega blaga narejena. 3 Zlasti so v zalogi najboljši noži za vrtnarje in vinogradarje, kakor sploh nožarsko in fino kovaško orodje za kmetovalce, vrtnarje, vinogradarje, gozdarje itd. ki niso v zalogi, se po naročilu precej in v najboljši kakavosti naredi. (9-2)