Knjiga Slovenska V XIX. veku Fran Erjavec r. 9. (ne 4.) sept. 1834začasno — pristav v Terezijanišču — poduv Ljubljani, prve in srednje šole zvršil 1. 1855,čeval na realki v Gumpendorfu, od 30. okt. mi Dunaju preskušnjo za višje realke 1. 1859, 1860 stalni učitelj na realki v Zagrebu, od leta 1871 v Gorici, kjer je umrl 12 jan. 1887. Za slovenščino se je vnel 1. 1848 na gimnaziji, kjer je z nekaterimi součenci na pr. V. Bril, V. Mandelc, J. Tušek, V. Zarnik. S. Jenko, dopisoval v slovstveni list ,,Vaje", v katerem se nahajajo sostavki tudi v Cirilici. Vsi ti dijaci so bili prvi sotrudniki Janežičevemu ,,Glasniku". Vendar imajo Novice prvo povestico s podpisom Fr. Erjavec 1. 1857 str. 110—111 ter z naslovora: ,,Veliki petek". Slovenska Koleda za 1. 1858, vredil A. Janežič, priobčila je njegov izvrstni spis ,,Mravlja", ki so ga koj ponatisnile Novice vže 1. 1857 str. 372-382, ki se uahaja v mnozih Berilih ali Čitankah, tudi nemški (cf. K. Miiller Allg. deutsche Criminalztg. v Berolinu, vid. Koledar družbe sv. Moh. 1888 str. 41). Slovenski Glasnik Janežičev ima na pr. L. 1858. I: ,,Čertice iz življenja Šnakšnepskovskega" str. 26 — 183 (cf. Izbr. Sp. I. str. 69). II. Narodui pregovori (23). Fr. E. Vulkanske moči (48). Pravljica o letu (str. 157 — 176). Po Andersenu spisal Fr. Erjavec. — L 1859. III. ,,Pot iz Ljubljane v Šiško" str. 154—157. Povest od matere str. 183187. Poleg Andersena. IV. ,,Kako se je Slinarju iz Golovca po svetu godilo" str. 10— 181 (cf. Izbr. Sp. II. str. 9: Kako se je Slinjarju z Golavca po svetu godilo!). — L. 1860. V: ,,Na stricovem doinu" str. 1—183. Velbljud str. 149 (Iz II. zv. Slov. Večernic str. 36-44). VI. ,,Avguštin Ocepek" str. 19 166 (pr. Izbr. Sp. I. str. 90). - L. 1861 str. 2—71: ,,Zaiuorjeni cvet". ,,Veselo novo leto tebi, ljubi Glasnik, veselo novo leto tvojim Castitim bravcom, veselo novo leto vsem poštenim Slovencom, piše Fr. E. iz Zagreba (Glasn. VII. str. 4). Bog daj, da novo leto tudi nas prebudf iz dolzega spanja, da slečemo staro nemarnost in se krepko primemo dela za svoj narod: eden z besedo, drugi s peresom, tretji pa z dejansko materialno podporo. Vse nas pa naj veže ena misel, namreč: Pravasreča narodova. Ozrimo se na južne brate, verle Horvate, kako se niožko potegujejo za svoje pravice. Pokažimo tudi mi svojo moč, da na laži ostatiejo naši obrekovavci, ki po svetu trosijo, da smo se že popolnoma navzeli tuje kulture, ktero so nani — njim v sramoto, nam pa v preveliko žalost — skozi 1000 let trobili tujci in potujčeni domačini. Pokažimo jim, da smo še krepka panoga mogočnega slovanskega debla; pokažimo v djanju, da smo še živa veja, da nas o svojem prihodu veliki vertnar kot suho vejo ne odreže od stebla. Slana, ki je skoz toliko let poparjala naše polja, je posmodila le nekaj praznih plev, jedro pa je ostalo še čisto in zdravo itd" L. 1862: ,.Ena noč na Kuniu" str. 60— 101. Slovenska občna terminologija za naravopis s pristavkom: nVse prijatle našega napredka prosira uljudno, da popravijo in poboljšajo to terminologijo. Ako je komu kaj boljega znano, prosim naj obznani ,,Glasniku" ali pa naravnost meni". Fr. Erjavec učitelj na viši realki v Zagrebu (str. 133). — L. 1863 : Husarji na Polici str. 2 — 177. Najljubeznjiviša roža na svetu (Iz Kitice Andersenovih pravljic). Žaba str. 343—6. Močvirnice (Iz Živalstva) str. 348. — L. 1864: Zgubljen mož. Pripovedna čertica str. 2-7. — L. 1866: Slovenska terminologija za mineralogijo, spisal Fr. Erjavec, z jednako prošnjo v prevdarek in popravo (str. 270). — L. 1868: Potopisne črtice. I. Gostba v Mazinu str. 19—63. SlovenskeVečernice družbe sv. Mobora 1. 1861 zv. II. Velbljud str. 36—44. — L. 1864: Hudo brezno aliGozdnarjev rejenec. Sp. Fr. Erjavec. Izdala družba sv. Mohora. V Celovcu 1864. 8. str. 39. Nat. J. Blaznik. — L. 1865 Zv. XI: Od kod izvirajo gliste in kako se spreminjajo. Izvešče velike realke v Zagrebu 1. 1862: 0 postanku i razvitku trakavica (str. 9). Cvetje iz domačihintujih logov: Kitica Andersenovih pravljic. II. Šestka. Poslovenil Fr. Erjavec. V Celovcu 1863. 12. str. 78. ,,Vsak narod pokazuje posebno v svojih pesmih, pregovorih, basnih in pravljicah zaklad svoje narodne poezije. Pravljica nam predstavlja djanja in dogodbe, ki se gode pod vplivom neke čeznatorne moči . . . Domovina pravljic so neki jutrove dežele . . . Med sedanjimi evropskimi narodi slove Jkandinavske in slovanske (posebno ruske in srbske) narodne pravljice, in pridni možje so jih z velikim trudom nabirali po narodu, postavim : Vuk srbske; brata Grimm nemške, Asbjorsen in Moe škandinavske. Tudi umetna poezija se je lotila tega zaklada in posebno lepe so pravljice danskega pesnika Andersena: torej podamo tu malo kitico njegovih pravljic Slovencem v slovenski obleki. Da bi jih brali z veseljem!" — Živalstvo. Prirodopis za niže gimnazije in realke. Spisal A. Pokorny. Poslovenil Fr. Erjavec, učitelj na kr. viši realki v Zagrebu. V Celovcu 1864. 8. 165. Cvetj. IV. Šestka. Nat. J. Leon. Književnik u Zagrebu 1. 1864. I: 0 vlasicah ili trihinah. Rad jugoslavenske akademije knj. XXXI. 1. 1875: Slavonija u malakologičnom pogledu (str. 14). — Vienac 1. 1877: Bilinski brakpvi (str. 12). - Program Goriške realke 1. 1877: Die rnalakologischen Verhaltnisse der gefiirsteten Grafschaft Gorz iin 6'sterreich. Kiistenlande (str. 82). Rudninoslovjeali Mirieralogija za niže gimnazije in realke. Po Sigm. Fellocker-ji spisal Fr. Erjavec, kr. više realke profesor v Zagrebu. Izdala in založila Matica Slovenska V Ljubljani 1867. 8. 88. Imenik opisanih rudnin. Kazalo. Nat. J. Blaznik. — II. Prirodopis rudninstva ali Mineralogija. 37. podob. Založila in tiskala Kleinmavr - Bamberg v Ljubljani 1884. 8. 84 str. Domače in tuje živali v podobah. Slovenskej mladini v poduk in kratek čas popisal France Erjavec, profesor na kr. višej realki v Zagrebu. Na svitlo dala družba sv. Mohora. Del I: Domače čveteronožne živali. V Celovcu 1868. 8. 150. Imenik in kazalo z desetimi podobami živalskimi. Nat. H. Mercy v Pragi. Prekraseu je nVvod": Pomladanski dan. Mnogovrstnost živali. Človek. Človek je gospodar na zemlji. Ne muči živali. Ljubi bralec. Jako lep je tudi ,,Za- govor", ki se sklepa: Naš kmet veliko drži do lepe živine, in se rad pobaha ž njo in jej zdeva lepa imena. Srce se mu širi, ko vidi, da mu se ,,ljuba živina" dobro redi, da rnu dobro obdelano polje obeta bogato žetvo, in zadovoljen poje po besedah našega starega pevca: ,,Mi brazd'jo konjiči — Za ajdo, pšenico, — Neutrudni dekliči — Pa bel'jo tenčico". ¦— Del II. čveteronogih žival i 1869. 8. 189. Imenik. Kazalo. Živali po tujih krajih udomačene. Divje in tujozemske čveteronožne živali. Nat. J. Blaznik. — Del III: Ptice v 4 snopičih. 1870. 8. 1-191 str. Vvod: Ptice človeške prijateljice. Ptičje življenje. Gnjezditev in valitev. Mladiči. Selitev. Ptice naše dobrotnice. Ne proganjajte ptičev. — Ptičje podobe 1 — 9. Domača perotnina ali živad. Naše poljske in gozdne ptice. Imenik v tera zvezku opisanih ptičev z dodanirai nemškimi in latinskimi imeni. — Del IV: Ptice. 1871. 8. str. 195-336. Kazalo. Naše poljske in gozdne ptice. Naše močvirne in povodne ptice. Najimenitniše ptice iz ptujih krajev. Imenik tudi z nemškimi in latinskimi imeni. — Del V: Golazen. Slovenski mladini v poduk in kratek čas opisal Fr. Erjavec, profesor na c. kr. realki v Gorici. V Celovcu 1873 8. 136. Nat. tiskarnica družbe sv. Mobora. V v o d (3 — 7) ima opazko: Pri tej priliki ponavljam svojo prošnjo do vseh rodoljubov in prijateljev prirode, da mi izvole priobčiti njim znana, po raznih krajih naše domovine navadna živalska imena, zlasti ptičja in ribja. Besednik I. leto 1869: Krt (str. 5) Netopirji koristne živali (str. 43). Schodler. Knjiga prirode. I. Del. II. Snopič. Kemija. Poslovenil Fran Erjavec. Založila in na svetlo dala Matica Slovenska. V Ljubljani 1. 1870. 8. str. 341—512. Pomočne knjige. Kazalo in terminologija po abecedi str. 513—534. — Del IV. Snopič IV. Zoologija z 227 podobaini. Poslovenil Fr. Erjavec. Zal. in na svetlo dala Matica Slovenska. V Ljubljani 1875. 8. 163—400. Kazalo in imenik zoologije slovenski, nemški in latinski str. 409—440. Nat. J. Blaznik.