TRST, v torek 10. marca 1908 MT IZHAJA VSA HI DAN ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj P-iSjiiiii&ne Steviifae se prodajajo po 3 avS., (6 stotinki v mnogih tobakaroah 7 Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Krcaju, fet. Petru, Sožpni, Nabrežini, 8v. Luciji, Tolminu, AjdovSČini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. Oglasi se računajo na milimetre v girokosti ene kolone. CENE : Trgovinske ic obrtne oglaBe po 8 stot. milimeter, osmrtnice, zaL vale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K. vsaka na-daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 10 stot. —• Oglase sprejema „Inseratni oddelek uprave Sdinosti*'. — Plačuje t>e izključno le upravi Erlinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. __V edinosti je moč / NAROČNINA z:; ASA za vse leto 21 K, pol leta 1:1 K, 3 me=eco « K —, d» naročbe brez dopos'ane naročnine, se uprava na ozirs. lančiiia u imm iidatjc .Edinosii' s-a&e: es.oletio 15*20, pol leta 2-6 . Vs-i dopisi naj aa pošiljajo na uredništvo lista. Nef- -tuic iva 1* pisma se ne sprejemajo i;i rokophl se ne vrača]). Naročnino, oglase ia reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: nI. Glor^-lo Galattl 18 (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konaorcij lista „E inost4. — Natisnila tiskarna fconsorci » iista .Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti 5t. 13. - PoSt.io-hranllničui račun it. S4l*C->2. — ===== TelofoD što*. 1167 ■ Deželnozborske volitve no GorišKem Ožja volitev za slov, splošno kurijo. Zmaga agrarno - napredne liste gotova. PODLISTEK. 27 KAZAKI. Kavkaška povest. — Grof LEV N. TOLSTOJ. Ko so bili zvlekli truplo nekoliko korakov od kordona, so izpustili noge, ki so trdo pale na zemljo, stopili vsaksebi in stali nekaj časa molčć okoli mrtveca. Xa-zarka je stopil k njemu in mu popravil glavo, ki se je bila obrnila navzdol, tako da je bilo videti krvavo okroglo rano nad sencem in obraz. „Glejte, kakšno znamenje mu je naredtf, ravno v možgane! Ta se ne izgubi, tega spozna njegova gospoda !M Nihče ni ničesar odvrnil, in tih angel je poletel nad kazaki. Solnce je bilo že vzšlo in je s svojimi razdrobljenimi žarki obsijalo rosnato zelenje. Terek je šumel nedaleč v probujenem gozdu; od vseh strani so se klicali fazani, pozdravljaje jutro. Kazaki so stali molče in negibno okoli ubitega in ga gledali. Rjavo telo v samih potemnelih, mokrih, modrih hlačah, zategnjenih s pasom nad upalim trebuhom, je bilo krepko in lepo. Mišičasti roki sta ležali naravnost dol ob rebrih. Modrikasta, svežeobrita, okrogla glava z zapečeno rano na strani je bila omahnila nazaj. Gladko, zagorelo čelo se je odražalo ostro od obritih delov. Stekleno-odprte oči z udrtimi zenicami so gledale kvišku, kakor mimo vsega... Na tenkih, na krajeh raztegnjenih ustnicah, ki so se kazale izpod rdečih obstriženih brk, se je zdelo, da je bil ostal dobrodušen, tenek usmev. Na malih rokah, poraslih z rdečkastimi laščki, so bili prsti opognjeni in nohti rdeče pobarvani. Lukaška se še vedno ni bil oblekel. Bil je moker, njegov vrat je bil rdeč in oči so se mu svetile bolj nego po navadi; od njegovega belega, zdravega telesa je puhtel rahel par v svežem jutranjem zraku. 1 j i.ik dr. Brcckhau^ea z Dunaja se je izjavil preti nakazan ju celotnih davkov in proti splošnim dotacijam. Edino pravično bi b i o, da prevzame država ljudsko šolstvo* Tem izvajanjem sta se protivila veščaka dr. Patay in Bielohlavek ter sta označila kakor nalogo države, da preskrbi deželam potrebnih sredstev. Nato je bila razprava prekinjena. Cesar Viljem ne obišče Albanije. DUNAJ 9. „ National-Zeituog" piše, da ne napravi cesar Viljem nikakega izleta v notranjost Albanije, izlasti ne Janino, v kakor so to poročali nekateri listi. S tem izgube politične kombinacije vsako podlago. Cesar Viljem pojde na Krf le, da se tam ozdravi. Shod avstrijskih mest. DUNAJ 9. Danes pređpoludne se je sestal stalni odsek shoda avstrijskih mest. V odboru je tudi tržaški župan Sandrinelli. DUNAJ 9. Na današnji seji stalnega odseka avstrijskega shoda mest je bilo na predlog graškega župana dr. Grafa sklenjeno, brzojavno pozdraviti dr. Luegerja v Lovrani ter izraziti obžalovanie, da ne more voditi razprav, in željo, naj bi kmalu ozdravil. — Na to je bila dovršena debata o saniranju občinskih financ. Glasovanje o predlogih bo jutri. Kralj Edvard in o. in kr. eskadra. DUNAJ 9. Iz Pariza poročajo, da se v tamošnjih političnih krogih zagotavlja, da se kralj Edvard namerava za časa svojega križa-renja po Sredozemskem morju sestati z avstro-ogrsko eskadro. Angleški krali ostane tri tedne v Biaritzu, a potem se poda na križa-renje v Sredozemsko morje, kjer se sestane z eskadro in poseti admiralsko ladijo. Shod uradnikov. DUNAJ 9. Včeraj se je vršil velik shod državnih uradnikov, ki je sklenil, da se osnujejo zadruge za gradnjo cenih uradniških stanovanj. Navzoči so bili uradni odposlanci finančnega Eoinisterstva, ministerstva za javna dela in železnice ter več državnih poslancev ia zastopnikov korporacij. Shod je vsprejel resolucijo, v kateri je sklenil osnovati omenjene zadruge ter prosi vlado, da stavi za to v proračun kredit štirih milijonov kron. Veliki knez Sergij na Dunaju. DUNAJ 9. V soboto pride semkaj veliki knez Sergij Mihajlovič, da poseti cesarja. Ta poset je bil določen na minolo jesen, a je bil radi cesarjevo bolezni odložen. Velikega kneza, ki se nastani v cesarskem dvorcu, sprejme na kolodvoru nadvojvoda Fran Ferdinand. Dne 15. t. m. odpotuje veliki knez v Rim. Socijalnodemokratična zmaga na Dunaju. DUNAJ 9. Včeraj so bile tu volitve v gremij trgovskih sotruduikov. Zmagali so na vsej črti kandidati socialnodeniokratične stranke. Kandidati združenih krščanskih socijalcev in nemških nacijonalcev so ostali v veliki manjšini. Med volitvijo je prišlo do krvavih pretepov med krščanskimi socijalci in nemškimi nacijonalci na eni in med socijalisti na drugi strani. Cesar na razstavi lovskih trofej. DUNAJ 9. Cesar je obiskal danes razstavo lovskih trofej dunajskega lovskega kluba. Skladatelj umrl. DUNAJ 9. Glazbenik Josip Stritzko je danes naglo umrl. Črno gora in Avstro-Ogrska. CETINJE 9. Uradni list „Glas Crnogorca" izjavlja z ozirom na izvajanja, ki jih je ministru za vnanje stvari baron Aehren-thfal podal v delegacijah, da ne daj a berolin-skii pogodba Avstroogrski nikake pravice za „Tudi on je bil človek \u je rekel, v vidnem občudovanju mrtveca. „Da, ko bi bil pal njemu v roke, bi te ne bil izpustil,u se je odzval eden kazakov. Tihi angel je odletel. Kazaki so se zgenili in nadaljevali svoje pogovore. Dva sta šla sekat veje za šotor mrliču. Drugi so se vrnili h kordonu. Luka in Nazarka sta se hitela odpravljati v vas. Pol ure pozneje sta hitela Lukaška in Nazarka skoz gosti les, ki je ločil Terek od vasi, skoro v diru domov in se neprestano razgovarjala. „Glej, da ji ne poveš, da sem te poslal jaz; ampak pojdi tje in poglej, če je mož doma," je dejal Luka z ostrim glasom. „A jaz pojdem k Jamki. Bova malo dobre volje, kaj ?M je vprašal pokorni \azar. „Kdaj pa bova, če ne danes," je odvrnil Luka. Ko sta prišla v vas, sta se napila, legla in spala do večera. (Dalje.) i GORICA 9. Dosedaj je iznan izid ožje volitve v slovenskem delu Goriškega med kandidati agrarno-napredne liste: Alojzij Strekelj, dr, Franko in K r i ž n i č. in onimi klerikalne liste : Fon, dr. B r e c e 1 j in dr. P a v 1 e t i č, v sledečih občinah*) : Tolminski politični okraj: Agrarne-napradna lista Klerika!, lista Bovec 144 (89) 1127 (102) Srpenica 28 (23) 33 (21) Žaga 124 (83) 4 (3) Log 15 (8) 58 (27) Ponikve 64 (45) 190 (138) Čezsoča 46 (35) 30 (20) VolČe 99 (69) 219 (129) Ljubušnje 42 (22) 284 (224) Drežoica 29 (23) 193 (155) Sv. Lucija 212 (148) 378 (300) Cerkno 352 (112) 664 (493) Tolmin 361 (245) 526 (296) Šentviška gora 200 (185) 155 (106) Kobarid 173 (155) 52 (32) Sedlo 88 (28) 66 (60) Soča 27 (9) 25 (27) Šebrelje 16 (6) 163 (103) Trenta — (—) 49 (46) Politični okraj goriške okolice : Agrarno-napredna iista Klerikal. lista Sovodnje 72 (39) 152 (104) Ozelian 209 (190) 10 (6) Deskle 92 (60) 83 (73) ŠtandreS 90 (51) 167 (105) Ajdovščina 114 (105) 36 (29) Kanal 170 (110) 213 (149) Don.berg 2 (60) 355 (327) ftočinj 118 (106) 42 (4) Skril i e 88 (80) 118 (73) SoIUu >41 (165) 237 (163) Trnovo 111 (76) 167 (138; Šempeter 132 (106) 165 (139) Križ 159 (78) 183 (94) Avče 45 (42) 73 (70) Bilie 128 (123) 131 (104) Dobrdob (Grad.) 37 (18) 47 (28) Dol-Otlica 20 (13) 96 (68) Podgora 361 (217; 246 (150) Renče 217 (209) 127 (51) Rihemberg 296 (238) 270 (244) Kamnje 14 (11) 102 (95) Števerjan 149 (93) 281 (250) Grgar 120 (99) 125 (100) Prvačina 144 (135) 102 (96) Medana (Grad.) 5 (—) 178 (147) Črniče 169 (161) 201 (168) Devin (Grad.) 56 (32) 118 (71) Ajba 95 (49) 132 (102) Biijana (Grad) 112 (59) 140 (147) Gojače 56 (46) 36 (31) Miren 162 (80) 195 (190) Osek 83 (71) 105 (73) Trebuša gor. 108 (53) 6 (4) Vogrsko 57 (57) 138 (108) Vrtojba 304 (183) 141 (94) Vrtovin 60 (50) 84 (81) Vel. Žablje «5 (58) 47 (39) Anhovo 97 (74) 208 (151) Čepo^an 99 (76) 83 (72) Kojsko 623 (472) 249 (190) Bate 65 (45) 116 (82) Gabrije 96 (88) 42 (32) *)Navedeno je povsod povprečno Število glasov med vsemi tremi kandidati liste; v oklepaju je navedeno povprečno število glasov v prvi volitvi dne 2. t. m. Agrarno napredna lista Klerikal. lista Lokovec 115 (43) 125 (50) Opatjeselo 116 (113) 179 (137) Šmarje 153 (136) 63 (45) Politični okraj Sežana. Agrarno-napredna lista Klerikal. lista. Gorjansko 75 (45) 72 (40) Komen 303 (220) 136 (114) Lokev 181 (124) 26 (11) Nabrežina 239 (42) 28 (11) Povir 100 (60) 82 (55) Sežana , 232 (104) 18 (10) Storje 133 (48) 23 (1) Tomaj 123 (57) 102 (68) Skopo 103 (68) — (2) Temnica 110 (45) 130 (67) Zgonik 146 (62) 7 (2) Avber 100 (64) 6 (1) Mavhinje 153 (98) 8 (2) Slivno 70 (49) — (—) Šempolaj 93 (31) 2 (2) Naklo 452 (333) 36 (18) Štjak 83 (46) 101 (86) Rodik 80 (66) 15 (7) Repno 126 (78) 34 (6) VojSčica 40 (4) 54 (50) Brje 31 (9) 47 (31) Brestovica 89 (69) 59 (32) D uto vi je 172 (90) 15 (6) Gabrovica 54 (56) 45 (38) Kopriva 45 (41) 32 (13) Sela 45 (30) 36 (15) Škrbina 72 (78) 48 (40) Štanjel 71 (44) 115 (70) GORICA 9. Skupni rezultat je potem takem dosedaj ta-le : A g r a r n o-n apredna lista: dr. Franko 11448 Kri ž nič 11477 A. Štrekelj 11462 Klerikalna lista: dr. Brecelj 10594 Fon 11609 dr. P avle tič 10600 Večina agrarno-napredne liste nad klerikalno listo znaša torej dosedaj povprečno 861 glasov. Manjka še izid v 13 občinah, v katerih je imela agrarno-napredna lista v prvi volitvi skupaj čez 50 glasov večine. Večina agrarno-napredne liste nad klerikalno bo znašala tor«J konečno okolo 900-1000 glasov. DORNBERG 9. Volilna komisija je uničila 67 glasov napredno-agrarnih kandidatov, ker je pri ini"nu A^jzija Strekelja manjkal pristavek „državni poslanec". Tako se ra?laga, da je imela agrarno-napredna lista le 2 glasa. _ Enketa o saniranju deželnih financ. DUNAJ 9. Na današnji predpoludanski seji sta najprej govorili niže-avstrijska veščaka člena deželnega odbora dr. Patay in Bielohlavek. Prvi se je odločno izjavil proti omejitvi avtonomije ter izjavil, da soglaša v bit-stvu s kronoviGami. ki naglašajo avtonomijo. Govornik je zahteval dotacij, ki se jih pa ne sme vzeti iz onih direktnih davkov, ki so že sedaj obremenje n z deželciini doklad-mi. Omenil je tudi, da bi direktno pobiranje davkov od strani dežele provzročilo neprimernih stroškov. Izjavil se je. naj se davek na pivo ohrani v vseh deželah. Deželni odbornik Bielohlavek se je pridružil izvajanjem dr. Pataya. — Vladni svet- j gradnjo železaice preko črnogorskega ozemlja, ampak da je ta pravica od sporazumi med • Crnogoro in avstroogrsko monarhijo. R^zua te določbe berolinske pogodbe ne obstoja ni -kaki dogovor med kneževino in monarhijo i u ne bi mogel tudi obstojati. Knez Windischgratx v Opatiji. OPATIJA 9. Dospel je včeraj v Volosko knez Oton Windiscbgriitz s svojo soprogo Elizabeto in sinom ter se nastanil v dvorcu Irena. Tukaj ostane tri mesece. Štrajk pekov. OSJEK 9. (Ogr. biro.) Včeraj so vsi pekovski pomočniki, ki zahtevajo povišanje plače, pričeli štrajkati. V mestu je pričelo primaj-kovati kruha. Tvrdka ustavila plačila. OSJEK 9. Iz Bosanskega Broda poro* čajo : Veletrgovina Kosti«! je ustavila plačila. Dolgovi znašajo 200.000 K, Novi čleii ogrske magnatske zbornice. BUDIMPEŠTA 9. Uradni list je priobčil imenovanje tajnega Bvetnika dr. Aleksandra Rakodczaya, opata Edmunda Vajda in mini-sterijalnega svetnika in profesorja na tehniki Evgena Gaala, dosmrtnimi členi magnatske zbornice. Ogrska koalicija obsojena. BUDIMPEŠTA 9. Socijalnodemok-atska stranka je imela včeraj ljudski shod v prilog splošni in tajni volilni pravici. Vsprejeta je bila resolucija, ki obsoja politiko koalicije. Po shodu je odšel del množice pred klub neodvisne stranke, da tamkaj demonstrira. Policija je pa demonstrante razgnala. Viitemberški kralj v Haagu. HAAG 9. Semkaj je dospel virtemberški kralj Viljem. Na kolodvoru sta kralja vspre-jela kraljica-inati Ema in kneginja Teck. Kmalu po svojem prihodu je kralj obiskal kraljico Viljelmimo. Kitajsko-japonski spor. ŠANGAJ 9. (Nemška Kab. družba.) Generalni guverner iz Kantona se je branil izpusti na svobodo parnik „Katsumaru", ter je odposlal v Peking poveljnika križarja, ki je zaplenil ,.Katsumaru" in tozadevne priče. Šah se pritožje nad parlamentom. LONDON 9. Nekemu tukajšnjemu listu javljajo iz Teherana, da jo šah izdal reskript. v katerem se pritožuje nad mlačnim vedenjem parlamenta nasproti zadnjemu atentatu z bombami ter izjavlja, da hoče v kratkem sam izdati potrebne odredbe. Angleška gorenja zbornica. — Pismo cesarja Viljema. LONDON 9. V očigled izjave, ki jo ima podati Tweedmouth je došlo v zbornico veliko število členov. Tudi javne tribune in lože diplomatov so napolnjene. — Tvveen-mouth je ob splošni tišini govoril, in vidno ganjen : Slišal strn, da hočejo nekateri členi zbornice staviti vprašanja o nenavadoih napadih, ki so jih v zadnjih dneh prinašali časopisi. Dejstvo je, da sem dne 13. felru-varija prejel od cesarja Viljema pismo. To pismo mi je prišlo po pošti. Pismo je bilo privatno in osebno zelo prijazno, ton jo popolnoma neprisiljen. Kazal sem pismo Grey-u, ki je menil, da je je smatrati kakor privatno pismo in ne kakor uraden spis. Po tem takem sem dne 20. iebruarija poslal cesarju odgovor, ki je bil pisan v enakem smislu, kikor njegovo pismo, naslovljeno na-me, namreč v prijaznem, neprisiljenem tonu. Vse kar morem povedati dalje, prosim, naj to zbornica smatra kakor gotovo, da sem bil trdno prepričan, da je bila prva pot, kateri sem sledil, dobra in na to preračuniena, da storim to, kar vi vsi želite, namreč, da storim vse, kar je v naših močeh, aamreč, da utrdimo dober spora« zum med nemškim cesarstvom in Anglijo. Požar na ladiii. BILBAO 9. Na francoskem parni ku „Pleixu, naloženem s salpetrom, je izbruhnil ogenj. Vsako gašenje je nemožno, kor sc vk.'.'c hip dogajajo eksplozije. Da se prepret i kaka katastrofa, zato hočejo ladijo potopiti. Avstroogrska eskadra v Barceloni. BARCELONA 9. Avstroogrska eskadra je priplula semkaj in se je po izmenjanem pozdravu usidrala. Danei so posetili podad-mirala Zieglerja: avstroogrski poslanik grof "NVelsersheimb, zastopniki tukajšnjih oblastni j in poveljnik španskega križarja „Princ Astur-ski", ki se nahaja sedaj tukaj. Kontreadmiral Ziegler je potem vrnil posete. Kralj Alfonz obišče eskadro opoludne. Tega dne bo na čast kralju na admiralski ladiji banket. Maroko. PETROGRAD 9. (Petr. brz. ag.) Francoski poslanik je priobčil ministru za unanje stvari, da odpošlje Francija nove čete v Ma-roke, Minister je odvrnil, da je ruska vlada blagohotno naklonjena franceskim nameram. Ft-an II aEDINOsTc Si. 70. V Trsto, dne 10. marca 1908 Vspeh srednješolske ankete v naučnem ministerstvu. Nova oblika zrelostnega izpita in nameravana preosnova učnih načrtov. V srednješolski anketi, ki se je vršila nedavno temu v naučnem ministerstvu, je bilo vprašanje zrelostnega izpita predmetom živahnih debat. Po podrobnem posvetovanju se je večina vdeležriikov sporazumela v tem smislu, da ima zrelostni izpit na gimnazijah in realkah sicer ostati, toda v zjednostavljeni obliki, ki se bo bistveno razlikovala od sedanje oblike. Kakor je poizvedel c. kr. brzojavni ko-respondenčni biro, je naučni minister dr. Marchet v smislu svoje obljube, dane na anketi, že izdal nov izpraševalni red za imenovane šole. Ta novi red stopi v veljavo že za tekoče šolsko leto. Najbolj bistvene spremembe, ki pome-njajo ob enem znatno olajšavo, so sledeče : Na pismenem izpitu na gimnazijah od pade prevajanje iz učnega jezika v latinščino in na realkah prevajanje iz francoščine v učni jezik, a na obeh šolah tudi matematična naloga. Za prevajanje iz latinščine v učni jezik poviša se izpitni čas od 2 na 3 ure; tudi bo dovoljeno porabljati pri tem šolski slovar, ravno tako na realkah pri izpitih iz modernih jezikov. Za nalogo v učnem jeziku predložijo se kandidatom tri razne theme v poljubno izbero. Ustni izpit bo obsegal za vsakega javnega dijaka in privatiste štiri predmete, in sicer na gimnazijah latinščino ali grščino, učni jezik, zemljepis in zgodovino (toda omejeno na domoznanstvo, t. j. zgodovino in zemljepis avstro-ogrske monarhije, ustavo, upravo in statistiko s posebnim uvaževanjem avstrijske državne polovice), dalje matematiko. Natančen izpit iz lizike, od katerega so bili dosedaj oproščeni le boljši dijaki, odpade ; mesto tega se do nadaljne odredbe določa, da se imajo v prvem semestru osmega razreda vršiti v eno uro na teden pregledna ponavljanja v šoli. — Na realkah bo obsegal ustni izpit en jezikovni predmet, zemljepis in zgodovino (toda omejeno na domoznanstvo, kakor v gimnazijah), matematiko in fiziko. V jezikovnih strokah ne smejo biti slovstvena zgodovina in takozvane realije predmetom posebnega izpita. Iz katerega jezikovnega predmeta naj bo kdo izprašan, je odvisno razun od vspehov pismenega izpita, tudi od izbere kandidata. V matematiki se bodo dajale le razrešilne naloge. Pri tem imajo biti izključene naloge, ki zahtevajo tako spretnost v algebrajčnein preobrazovanju in v geometričnih konstrukcijah, kakor si jo je možno zadobiti le po nenavadni vaji, ali ki zahtevajo znanje mnogih le spomin obremenjujočih, izlasti pa praktično brezpomembnih podrobnosti in formul, Glede izpita iz fizike na realkah se ne bo več zahtevalo teoretičnih in eksperimentalnih dokazovanj in se uvedejo ob enem redna ponavljanja te izpitne snovi. Neugodni vspehi pismenega izpita nikakor ne provzročujejo, da bi se kandidata ne pripustilo k ustmenemu izpitu; toda kandidat, ki na pismenem izpitu v kakem predmetu ni dosegel povoljnega vspeha, mora napravljati ustni izpit iz tega predmeta. Ko je dovršen ustmeni izpit, ima komisija po pridobljenem splošnem vtisa in vpoštevaje j vspehe pismenega izpita, kakor tudi uvažuje ; semestralni vspeh kandidata vj zadnjem letu določati o njegovi zrelosti za ! vstop na višjo šolo. Sklepa se ali enoglasno I ali z večino glasov. Enako 6e postopa tudi j glede določevanja reda „zrel z odliko". Ker j na izpitu ne gre za vspeh v poedinih pred-1 metih, ampak za razsojevanje o splošnem ' vapehu kandidata, odpade ponovitev v poedi- i nih predmetih, ki je bila v navadi dotlej.! Reprobacija se vrši ali na pol leta, ali pana| vse leto. V prvem slučaju ostanejo v veljavi ugodne note na prejšnjem pismenem izpitu.1 Zrelostno spričevalo ne bo nosilo v prihod- j njič redov iz poeđinih predmetov, marveč le izjavo o zrelosti in njenem redu. Glede načina, kako naj se vrši izpit, se je tudi izdalo mnogo določil, tako n. pr. da ' mora izpit zadobiti po možnosti obliko pri- j prostega kolokvija, da se ima dajati kandi- ; datu k premišljevanju o danih vprašanjih nekaj časa pred ustmenim izpitom na raz-polago. Po teh raznih olajšavah se ne zmanjša znatno le duševni napor ob izpitnem činu, marveč so odstranjeni tudi vsi oni momenti, ki so provzročevali psihično depresijo in razburjanje kandidata, ker je ravno vse ono znanje, ki se daja le na pamet reproducirati, v znatni meri omejeno pri vseh predmetih. Pritožeb, da posebno pripravljenje k zrelostnemu izpitu 6tavlja nenavadne, higije-nično škodljive zahteve na moči kandidata, bržkone ne bo več v bodočnosti Na drugi strani nudi izpit tudi v sedanji obliki kandidatu zadostne priliko, da dokaže svojo duševno zrelost za študije na vižjih šolah in da pride ista sedaj celo več do veljave nego popiej. Novi izpitni red ne pripušča nikakih dispenz pri ustmenem izpitu. Dj te določbe je dovedlo uvaževanje, da se je po dosedanjih obligatnih disponzah iz zgodovine in fizike, ki so jih uživali le boljši dijaki, nejednako postopalo z dijaki in da se je s tem ravno onim dijakom nalagalo večje učilno breme, ki bi bili ravno radi svoje manje na- darjenosti potrebovali več ozira. Kar se pa tiče fakultativnih dispenz, ki jih je podeljeval doslej predsednik komisije, se je pač iste naznanjalo eksaminantu tik pred izpitom, torej v času, ko je bila že prekoračena dolga naporna pot pri pravljenj a in je bila potemtakem osvoboditev od izpita za kandidata skoraj brez pomena. Temu naproti zdi se bolj pravilno, da se vse kandidate podvrže izpitu v enaki meri, za to pa da se uvede, kakor že navedeno, bitstveno skrčenje izpitne snovi. Ako pa nadalje ne bo manjkalo takih,: ki se bodo neprijetno čudili temu, da odpadejo pismene naloge iz učnega jezika v latinščino in matematične naloge v obeh zavodih, treba proti temu naglašati, da latinsko pisanje kakor tako ne igra več v učnem načrtu gimnazij one vloge, kakor nekdaj, in da so bili tudi izskušeni filologi brez obotavljanja za to, da se opusti to nalogo pri zrelostnem izpitu. Kar se pa tiče osvoboditve od pismenih nalog iz matematike, daja nova oblika izpita iz tega predmeta, ki se mu mora podvreči vsaki kandidat, najboljše zagotovilo, da bodo kandidatje zapuščal srednje 1 šole z istim znanjem v matematiki, kakor j doslej. Sicer so se pri pismenem izpitu iz' tega predmeta pojavljali nedostatki radi ka-; terih se je zdela primerna opustitev tega' izpita. Splošna načela, ki so dovedla do bit-stvene spremembe dosedaj veljavnega reda za zrelostne izpite, postanejo popolnoma umljive še le po reviziji učnih načrtov, ki se že pripravlja, in po nameravani preureditvi večine izpraševanja in klasifikacije. Pri tem obvelja važno načelo, da se je ob določevanju in razvrščanju učne snovi glede poedinih razredov jemalo potrebni ozir na duševni in telesni razvoj učenca v dotični starostni dobi. Tako ne bo na pr. več kazalo, da se težak učni predmet, kakor la-tinčina, poučuje v nižjih razredih več nego uro na dan in se s tem manjša voljo dijaka do dela. Kar se tiče načina izpraševanja, se ne bo več, zlasti pri zrelostnem izpitu, gledalo na to, kako noto je dobil kandidat iz enega ali drugega predmeta; nima se več zasledovati znanje ali neznanje kandidatovo iz kar največ disciplin, marveč imajo biti le neka-! tera polja znanosti, ki so posebne važnosti za dokaz duševne zrelosti, predmetom zrelostnega izpita ia se ob izpraševanju istih nima preiskovati silo spomina eksaminanfa, marveč se mora potom obširnega obdelovanja izpitne snovi poizvedovati, ima-li kandidat ono duševno zrelost, ki jo potrebuje za vspe- j žen študij na viši šoli. Ogrska poslanska zbornica. 1 BUDIMPEŠTA 9. Zbornica je nadaljevala debato o predlogu posl. Nagy-ja glede spremembe poslovnika. Lukaciu (Romun) je govoril štiri ure. V svojem govoru je Lukaciu pojasni) stališče narodnosti nasproti poslovniku, Izjavil je, da mira kakor člen narodnostne stranke in tudi kakor patriot zavzeti. nasproti predlogu posl. Nagy j a najodločneje! stališče. Konečno je rekel, da ni možno vspre-jeti pošlo* ni red le v zvezo z volilno reformo. Na to je bila seja prekinjena. Prihodnja seja jutri. --- Železnice na Balkanu. Železnica Donava — Jadransko morje. Srbski ministerski predsednik je baje izjavil nekemu romunskemu časnikarju, da je sultan že dovolil v4 gradnjo .železnice Donava-Jadransko morje. Stroški, ki bodo znašali 80 milijonov dinarjev, ae pokrijejo z angleškim, ruskim, francoskim in italijanskim kapitalom. Beligrad 9. Na merodajnem mestu izjavljajo, da stori srbska vlada v bližnjih dneh pri porti oficijelne korake glede vprašanja železnice Donava - Jadransko morje. Železnica poj de po srbskem ozemlju od Donave v Merjlaro ob srbsko-turški meji in potem po turškem ozemlju preko Prištine in Priz-rena v S. Giovanni di Medua in v postransko progo do črnogorske luke. Hrvatska. Vprašanje škofovskih imenovanj. Na konferencah, ki jih je imel baron \ Rauch te dni v ^Budimpešti, se je razprav-! ljalo tudi vprašanje o imenovanju novih škofov: na Hrvatskem. Pozvan je bil tudi naučni minister grof Apponyi, da izreče svoje mnenje.! Gre se za spopolnenje v zagrebški, senjski in' djakovski škofiji. Kandidatje barona Raucha so: posvečeni škof dr. Krapac za Zagreb (kakor škof cum jure successionis), opat Mar-tinec z Reke za Senj in kanonik Ivančan za Djakovo. Nu, Rim se je preko dunajske nuncijature izjavil proti tem kandidaturam. Mad-jarska vlada tudi ni za nobenega teh kandidatov, izlasti bi eni imeli radi v Djakovu svojega človeka. Kandidata Rima sta baje dr. Baron za Djakovo in dr. Lang za Zagreb, 'za Senj pa še nima kandidata. Madjarski časnikarji v Zagrebu. Iz Budimpešte javljajo : Na otvoritvi hrvatskega sabora pripravlja se v Zagreb neko-l.ko madjarskih časnikarjev. Tukaj je splošno mnenje, da sabor ne bo razpuščen, marveč le odgodjen. Koliko volllcev je glasovalo ? Na zadnjih saborskih volitvah je glasovalo okolo .35.000 volilcev. Od teh odpade na: a) hrvatsko-srbsko koalicijo 17.400, star- čevičance 9330 ; kmetsko stranko 1310 ; d) socijaliste 890; e) srbske radikalce 3380 ; i) Rauchovce 1320 ; g) izven strank (skupno z Nemci) 2130. Od koalicijskih glasov so dobili ; naprednjaki 1600, pravaši 8830, samostalci ! 3530, izven strank 3480. Rusija. Proti Židom v Finski. Iz Petrograda javljajo : Čim je novi ge-, neralni guverner Beckmann došel v Helsing-fors, so zapričele priprave za postopanje proti Zidom. Policija je pozvala Žide, da se izkažejo, kje da imajo dovoljeno bivališče ? Ker skoraj noben Zid nima posebnega dovoljenja, da živi v Finski, je jasno, kam merijo te priprave. Ruski veliki knez na Dunaju. Z Dunaja javljajo, da pride dne 14. marca tjakaj ruski veliki knez Sergij Mihaj-lovič. obiskat cesarja Fran Josipa. Memoari VVitteja. Iz Petrograda poročajo, da je grof Witte spisal svoje memoare o dobi, ko je bil finančni minister. Knjiga izide prihodnje leto. Drobne politične vesti. Cesar v Budimpešti. Koncem meseca marca se poda cesar v Budimpešto in se povrne na Dunaj še le začetkom aprila. Pol milijona železničarjev brez d e 1 a. Iz New-Yorka brzojavljajo : Od 1. januarija naprej je bilo pri različnih družbah odpuščenih pol milijona železniških uslužbencev. S 1. aprilom ostane bržkone brez dela j okolu tretjina V3eh železniških uslužbencev Združenih držav. Družbe menijo, da je bolje, j da štedijo pri obratu s tem, da znižajo šte-: vilo osebja, nego da bi znižale plače. AbbeLoisy izobčen, „Osservatore Romano" je v soboto priobčil dekret inkvi-1 zicije, s katerim je znani modernist abbe Loissy ; iz škofije Langres na Francoskem, izobčen iz ! cerkve. Vatikan in bolgarski knez. V 1 Vatikanu so zelo ozlovoljeni, ker se je dal i bolgarski knez poročiti tudi v luteranski cerkvi. Vatikan je formelno protestiral proti : temu. Nizozemska in Nemčija. Iz Amsterdama javljajo, da so stranke levice uložile ! pri ministerskem predsedniku interpelacijo ! proti pomorskim načrtom Nemčije, ki stavljajo | v nevarnost integriteto Nizozemske. Dnevne vesti. Obrtno sodišče v Trstu. C. kr. na- mestništvo je izdalo dne 1. marca t. 1. nastopni razglas: Ukazom pravosodnega ministeratva dogovorno z ministerstvi za notranje stvari, trgovino in finance z dne 4. februvarja 1908, dr. zak. št. 30, bila je zaukazana ustanovitev obrtnega sodišča v Trstu s 1. junijem 1908. katerega krajevna pristojnost obsega okoliš c. kr. okraj aega sodišča v Trstu. Volitev prisednikov in nadome3tnikov obrtnega sodišča, kakor tudi obrtnih prisednikov vzklicnega sodišča vršila se bo v prvi polovici meseca maja t. 1. in natančneji čas naznani se pozneje z razglasom kakor je v kraju navada. Število prisednikov obrtnega sodišča določa se s 64, število nadomestnikom s 36 i in število prisednikov za vzklicno sodišče v ' obrtnih spornih stvareh s 12. Skupine obrtnih obratov za opravo volitev in skupno število prisednikov in na-; domestnikov obrtnega sodišča in prisednikov ! vzklicnega sodišča, ki jih je voliti od vsake I skupine iz volilnega razi eda podjetnikov in delavcev s polovico za vsakega, določajo se tako-le : Skupina I. Vsi veliki obrati izvzemši trgovinske ! obrate : prisednikov [ obrtnega sodišča. 12 nadomestmkov j ° 1 4 prisedniki vzklicnega sodišča. Skupina II. Vsi mali obrati izvzemši trgovinske : 28 prisednikov \ obrtnega sodišča 16 nadomestnikov J obrtneea »odiMa, 4 prisedniki vzklicnega sodišča. Skupina III. Vsi trgovinski obrati : 12 prisednikov 1 , , 8 nadomestnikov J obrtneSa 8odlšča> 4 prisedniki vzklicnega sodišča. Velikimi obrati smatrati je ona podjetja, glede katerih je bila predpisana obča pri-dobnina od več nego 300 K. Javnemu dajanju računov obvezana podjetja šteti je velikimi obrati. Imetniki (namestniki, poslovodje, zakupniki, voditelji obratov) onih obratov, na katere se razteza pristojnost obrtnega sodišča, se zato poživljajo, da v treh tednih po obja-i tega razglasa v djželnem časniku pismeno naznanijo mestnemu magistratu v Trstu za i-apravo volilnih imenikov obeh volilnih razredov potrebne podatke. Javne trgovske družbe, komanditske družbe, del-nične družbe, pridobitne in gospodarstvene zadruge, združbe, zavodi in društva morajo istočasno odbrati izmed oseb poklicanih za njih zastopanje in za izvrševanje volilne pravico jedno ali največ dve osebe, ki oddasta za-nje glasovnice. Vsi podjetniki, obrtniki (nadomestniki, poslovodje, zakupniki, vodje obratov) so dolžni napraviti in aoposlati tukajšnjemu mestnemu magistratu tekom prej omenjega roka popolen imenik na dan objave tega razglasa v njihovem obratu uposlovanih moš-jkili in ženskih delavcev, ki so izpolnili dvajseto leto starosti, ki že delajo najmanje jedno leto v domačih deželah in ne pripadajo stauu učencev. Ti imeniki morajo obsegati posebno tudi izven obratovališča proti plačilu za obrat uposlene delavce. Dr. Depangher dela reklamo izvoš-čekom ? Zdravnik dr. Mihael Depangher je dal po vogalih mestnih ulic prilepiti lepak, v katerem opozarja „meščane obojih spolov, posebno pa one, ki trpe za protinom, na boleznih v grlu, hripavosti, prehlajenju ali bronkijalnem kataru, naj nikar no hodijo peš skozi predor Montuco, ako nočejo pozneje bridko obžalovati tega". Plakat pa ne pripoveduje zakaj da je predor škodljiv v rečenih boleznih. Da dela dr. Depangher reklamo izvoš-čekom ? Sestanek ribičev na Prošeku. Ribištvo na naši (»bali je v zadnjih letih vedno bolj in bolj propadalo. Vzroka temu je iskati deloma v veliki revščini ravno tistega dela našega okolišeanskega prebivalstva, ki se bavi z ribištvom, deloma pa v nevsmiljeni konkurenciji, ki jo na morju in na ribiškem trgu delajo našim ribičem Cozoti. Vse dosedanje pritožbe so le malo izdale. Vča3ih je sicer podelila pomorska vlada poškodovanim ribičem kako podporo, no, ta jih ni mogla osvoboditi odvisnosti od tržaških prekupčevalcev, v katero so prišli skoraj vsi naši ribiči. Da se temu revnemu stanju kolikor možno temeljito odpomore, bilo je treba misliti na samopomoč. Kakor se je drugim stanovom naše okolice, kolikor toliko prišlo na pomoč z denarnimi zadrugami in zavarovalnicami za govejo živino, tako naj bi se skušalo pomagati ribičem z lastno zadrugo. Po predhodnih posvetovanjih nekaterih ribičev z našimi narodnimi zastopniki, sklical se je v nedeljo dne 8. t. m. sestanek ribičev v Starčevo gostilno na Prosek, katerega so se vdeležili vsi ribiči s Kontovelja in Dolnje-vasi, dočim sta bila Sv. Križ in Barkovlje zastopani po odposlancih. Sestanek je otvoril zastopnik VI. okoli-čanskega okraja g. Alojzij G o r i u p. Razložil je v lepih besedah namen Bestanka : izlasti je opozarjal na danes splošno priznano resnico, ds je le v združevanju posamičnih skromnih sil iskati gospodarsko rešitev. Tudi ribiči bodo mogli ohraniti svojo pozicijo na lepih bregovih naše okolice, ako bodo mogli konkurirati s tujerodci. Podelil je potem besedo državnemu poslancu g. dr. R y b a r u, ki je v poljudnih besedah slikal težave, s katerimi se imajo boriti okoličanski ribiči. Omenjal je gospodarsko odvisnost, v katero padajo ribiči radi pomanjkanja potrebnih kapitalov. Nadalje se je dotaknil roparskega ribarenja Čozotov po naši obali, proti kateremu se treba braniti s združenimi močmi. Revno stanje naših ribičev je krivo, da na našem morju gospodarijo tujci, da si od truda in dela naših ribičev polnijo žepe tuji bogataši, mej tem ko naši ribiči bolj in bolj propadajo. Nasvetoval je na to ustanovljenje ribiške zadruge, katere pravila je raztolmačil na poljuden način. Zbororalci so zelo pazno in z velikim zanimanjem sledili izvajanjem obeh govornikov. Po dovršenem reteratu dra. Rybafa se je ribič l7an Stoka s Kontovelja Št. 161 zahvalil za nasvete in pozval navzoče, naj se vsi oklenejo nasvetovam zadruge, ki bo gotovo v korist ribičev, čemur so zborovalci živahno pritrjevali. Ko je še g. Gruden iz Nabrežine nasvetoval, naj se pritegne tudi nabrežinske ribiče, kar se je obljubilo, je bil izvoljen pripravljalen odbor, v katerega so bili izvoljeni Ivan Stoka št. 15, Jakob Štoka št. 119, Ivan Stoka št. 161, Ivan Prašel št. 124, Drag. Starec in me3tni svetovalec gosp. Alojzij Goriup. Po zaključnih besedah tega poslednjega, ki se je zahvalil g. državnemu poslancu za referat, poslovilo se je ljudstvo s živahnim ploskanjem od obeh nar. zastopnikov, ki sta se odpeljala v Sv. Križ, da tudi tamošnjim ribičem na kratko razložita pravila. Ker je pa bila ura več pozna, sklenilo se v sporazumljenju s kriškimi ribiči, da se skliče nov sestanek v sv. Križu za prihodnjo nedeljo. Mi pozdravljamo to gibanje mej ribiči z nsjv^čim veseljem in jim želimo najboljšega vspeha na poti^osamosvojenja. Predavanje. Jutri zvečer bo predaval v prostorih „Narodne delavske organizacije" g. veterinar Cek o predmetu : „Važnost mleka za vsakdanjo hrano". Člani vstopnine prosti. Glasbena šola. Čitalnica pri sv. Jakobu naznanja, da se bo vršila danes torek 10. t. m. prva vaja za one, ki že znajo nekoliko svirati. Vaja se bo vršila pod vodstvom društvenega kapelnika. Začetek ob 8. uri zvečer. Vsprejemalo se bo še danes nove učence za ta tečaj ; potem pa se jih ne bo več vsprejemalo. Popravek. V veseli družbi pri izvrstni kapljici pri ceiy. obitelji g. J03. Caharija po V Trstu, 10. marca 1908 »EDINOST< štev. 70 Stran III iomače Ceresola, nabrali za družbo 87. Cirila in Metedija 11 K 40 stot. Darovali eo : g. Josip Caharija 2 K, g. I.an Caharija, župan K 1.40, g Silvester Caharija 1 K, g. Avgust Tance, učit, 1 K, N. N. 1 K, g. Anton Radovič 1 K, g. Valentin Rad-jvič 1 K, gospa Marija Caharija 1 K, gospa Marija Gostiša 1 K, gdč. Zofija Caharija 1 K. Tržaška mala kronika. Babja pest. 31-letni mehanikar Avrelij Schiavon, stanujoči v ulici del Bosco št. 34. se je bil sinoči spri z neko žensko. A pomnil bo gotovo, kdaj se je drznil storiti kaj tacega: nasprotnica njegova ga je tako silno vdarila s pestjo po levem očc-su, da ga je ranila do krvi. Moral je na zdravniško postajo, da mu je zdravnik izpral rane in mu obvezal ranjeno oko. „Vražja baba ! — je vskliknil odhaiaje — pokvarila mi je eno oko mojega podstrešja!** Nezgoda na delu. 27-letni težak Viljem Vrglež, stanujoči v Skednju št. 340, je delal v plavžih pod Skednjem. V plavžih imajo pa nekako notranjo železnico, in tu je imel Vrglež opravila včeraj popoludne. Po nesreči mu je pa prišla leva roka mej puhovnike dveh vozov ki sta mu roko tiko stisnila, da je takoj brizgnila iz nje kri. Roka mu je bila seveda zmečkana, a koža z dlani je bila proč. Moral je v mestno bolnišnico. Klofuta bivšega ljubimca. 41-letna Koca S., stanu;oca v ulici della Madonnina, je imela svojega ljubčka. Ljubila sta se poldrugo leto, a potem sta se pustila. Minole sobote zvečer pa ko je šla po ulici della Madonnina, je zaslišala klic : „Roza" ! Ozrla se je zapazila svojega bivšega ljubčka v družbi neke druge ženske. Videča, da jo kliče on, je šla oua dalje svojo pot. On jo je še par-kiat poklical, a ker se mu ni hotela odzvati, je pristopil k njej in jo z roko vdaril vnic pO levem ušesu s tako silo, da se jej je takoj vlila kri iz no3a. Z vdarcem ji je pa tudi ranil uho do krvi. Včeraj je pa šla Roza na zdravniško postajo, da jej je zdravnik potrdil, da je raujena, ker hoče ljubčka tožiti. Mej zakonskima. 31-letni ogljar Anton B., stanujoči v ul. del Bosco, je oženjen, a ločen cd svoje zakonske polovice. Predsinoč-njim ob 8. uri je pa to svojo polovico srečal v ulici delt' Olmo in jej rekel: „Ti! Č3 se ne vrneš nazaj k men;. te zakoljem z nožem 1* Njegova polovica ga je pa dala zato aretovati. Na policiji je dejal Anton B., da tega ni mislil resno. Bil je vzet na zapisnik in potem izpuščen. Nezanesljiv natakar. Gospa Marija vdova Koller, lastnica restavracije Berger, je prijavila včeraj v jutro na policiji, da je neki natakar, ki je v nedeljo služboval v njeni restavraciji., zvečer istega dne ob 9. uri pobeguil se svoto 34 kron, ki jo je bil inka-siral tekom dneva. Gospa Koller je vedela o ibeglem natakarju povedati le. da mu je približno 40 let- Ni pa vedela njegovega imena. Da, vedela je še to: da vbegli natakar govori le slabo laški, a dobro nemški jezik. Tatvina v Černikalu, Gospod Karol Siškovič, trgovec, posestnik in poštar v Črni-kalu, je nameraval priti v nedeljo zjutraj v Tr st. V to svrho si je še v soboto zvečer pripravil koleselj. V koleseljnu je pa pustil — ne vemo, če hote ali po pozabnosti — s !>oto 1300 kron. Drugo jutro je šel v svojo remiso in velel vpreči. Mej tem je pa pogle-cUl po denarju, a tega ni bilo več v koleseljnu. Gospod Siškovič je povsod preiskal, če ni morda dejal denar kam drugam. A denarja ni bilo nikjer. Sicer je bil pa gotov, da ga bil pusti! v koleseljnu. Jasno je bilo torej, da mu je bil denar vkraden. Na to se je g. Š.-ikovič takoj podal v Trst in na policijskem komisarijatu pri sv. Jakobu prijavil tatvino. — Sum, da je denar vkradel, pada na nekega hlapca, imenom Peter Z. Nedeljski razgrajači. Predsinočnjim je bilo aretovanih 8 njih, ker so na razne na-čiuG razgrajali po ulicah in s tem motili nočni mir. B;li so kaznovani se zaporom do 48 ur. Pouličnjaki — zažigalci. Sinoči ob 10.45 pri3opel je mož v glavno postajo ognjegascev in naznanil, da je izbruh nil velik požar v ulici Molin a vento, ker da švigajo veliki plamnni izza te ulice. Takoj je bil tje poslan ognjegaški voz; za srečo pa stvar ni bila tako nevarna, kakor se je poprej zdelo. slo je le za objesten čin slavne mularije, ki je bila zažgala veliko slamnico v nekem dvorišču. Plameni eo švigali pa tako visoko, da seje zdelo v daljavi, kakor da bi bil tsm kak velik požar. Ker pa ni bilo na srečo ni-kakega vznetljivega predmeta, se ni požar dalje razširil. Ognjegasci so se po lahkem delu / mirno vestjo vrnili domov. SmeSnica. Po ceni. Rabelj, ki je imel obesiti morilca, je zadnji dan sporočil, da je zbolel. Predsednik sodnega dvora je bil v velikih skrbeh, kdo naj sedaj izvrši ta žalostni posel. Kar -o mu naznanili, da je v zaporu star cigan, ki tudi ume to opravilo. Predsednik je dal poklicati cigana in ga je vprašal: „Ali znate obešati judi ?" — Cigan: „To pa to, jako spretno obećam". — Predsednik: .Ali ste zadovoljni, če vam damo » goldinarjev za to?" — Cigan (vesel): „O za 5 goldinarjev obesim tudi vse gospode sodnike in porotnike". Koledar In vreme. — Danes : 40 mučenik«.v. — Jutri : Heraklij in Zožim muč. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -f- 10° Cels. T» reme včeraj : oblačno, megleno. Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno -: remenljivo. Zmerni vetrovi. Temperatura mila. Porotno sodišča Radi zločina ropa. Včeraj predpoludne je pričelo prvo letošnje zasedanje porotnega sodišča, in sicer z razpravo proti 27 letnemu Božu Gradčaninu, doma iz Knina v Dalmaciji. Razpravi je predsedoval sodni svetnik Clarici, a votanta sta bila sodni svetnik Parisini in sodni tajnik Lion. Obtožbo je zastopal državni pravdnik dr. Zencovich sam, a branil je toženca dr. Laneve. Božo Gradčanin je bil obdolžen zločina ropii, izvršenega dne 3. decembra m. 1. v Kantridi v Istri skupaj z nekim Jurjem Va-dicem, na osebi 16 letnega Slovaka Josipa Danvo, doma iz Ogrske. Josip Danyo je bil prišel na Reko z namenom, da se izseli v Ameriko. A potovalna agencija na Reki ga je zavrnila, češ, da je bolan na očeh. Sešel se je bil na to z Vadi-ćem in z GradČaninom ter jima povedal, da ga je potovalna agencija zavrnila. Ona dva sta mu svetovala, naj gre ž njima na avstrijsko ozemlie, kjer mu pokažeta drugo agencijo, ki ga gotovo vsprejme in kjer plača še manje. Danyo je šel re3 ž njima. Ko so dospeli v Kantrido. so šli v neko krčmo, kjer so popili liter vina. A ko je bilo treba plačati vino, je Danyo povedal, da ima pri sebi same ban-, kovce in nič drobiža ter iu prosil, naj plačata I vino onadva. Plačal je Gradčanin. Na to so | odšli iz krčme. Prišli so kmalu do nekega gozdiča in tam so nekoliko posedeli. In tam ! sta Vadić in Gradčanin napadla Josipa Danyo in ga oropala. Eden njiju ga je držal za vrat in mu grozil s kamenom, drugi je pa držal v eni roki nož, a z drugo mu je segel v žep in mu vzel denar, 240 kron. Na to sta pobeg-I nila. — Danyo se je pa vrnil nazaj v Kantrido v gori rečeno krčmo. Tam je našel Ivana Riz-zardija i i mu povedal, knj se mu je pripetilo. R'zzardi je šel na orož liiko postajo in je tam postajevodjo Josipa Drufovka obvestil o dogodku. Drufovka je šel ž njim v krčmo, kjer mu je Danyo še enkrat povedal, kaj io kako da se mu je pripetilo. Na to je šel Drufovka z Josipom Danyo iskat lopova, a prišel je z Danyom na Reko, ne da bi ju bil našel,. Na Reki se je Drufovka takoj zglasil na najbližji redarstveni stražnici in je tam redarstvenemu nadzorniku Mateju Muggia povedal o dogodku. Nadzornik Muggia je takoj razposlal patrulje, da so zastražile dve cesti, ki od tiste strani vodijo na Reko, a sem je šel z Danyom in z Druiovko po tretji cesti. Prišedši do neke tovarne v bližini tovarne torpedov, je Muggia pogledal v tamošnio bsrakIn glej : Danyo mu je pokazal človeka, sedečega ▼ baraki, rebši da je to eden onih dveh, ki sta ga bila napadla in oropala. Muggia in Drufovka sta dotičnega takoj aretovala : bil jo Gradčanin. Na njiju to7adema vprašanja ni hotel sprva niti priznati, da 30 bil v K-ntridi, sled njič se je pa vendar vda1, a taj jI jda bi se bil on udeležil roparskega nipcd , ki £a je izvršil sam Vadić. Na včerajšnji razpravi je G;adćanin tudi ajil in z vračal vso krivdo na Vaadiča samfga, Dejaj je, da je on zdirjal za Vadićem, ker ga je hotel vjeti in mu vzeti denar, da bi istega vrnil oropanemu. za kar da mu je bil oropani celo obljubil 20 kron. Kakor priče so bili zaslišani : Ivan Riz-zardi, neki Josip Lepić — ki je bil slišal vpitje napadenega Danya in videl bežati Va-vića in Grad<*anina — orožniški postajevodia Josip Drufovki in redarstveni naizornik z Reke Matej Muggia. Oropani Jo?ip Danyo ni prišel na razpravo in se niti ne ve, kje da se nahaja. Porotnikom je bilo stavljeno le eno vpra šanje — glede zločina ropa. In to vprašanje so porotniki soglasno potrdili, vsled česar je bil Gradčanin obsojen na 6 let težke ječe, primern- prestreže s posti. mu^B vsakovrstnega pohištva - navadne do nejfineje vrste po najnižjih cenah. - Peter Jeraj TRST, ulica Vincenzo Bellini štv. 13 ter vogal ulice sv. Katarina. Denarna posojila ^Z ttvu, zamorejo dobiti oseb« vsakega sloja toliko na osebni kolikor na hipotekami kredit pod ugodnimi povračili. Hipotekama posojila, v vsakem znesku ss dajejo po želji strank proti primernim obrestim oziroma proti amortizaciji. Obrniti se je na OSIPA ZIDARI^ ulica, della C&serma it. 14, I. nadst od 9.—12. predpol. in od 3.—6. popoludns Direktni dovoz štajerskih kokoši in jajc. Specijaliteta: Graške poulards. Cene dogovorne. — Postrežba na dom. Ulica Campanile št. 15. Giacomo Peliegrina:: Zavod za nikelovanje Trst, lil. Stadion 10 (dvorišče) Pozlačenje in posrebrnenje cerkvenih predmetov, svečnikov, poprave umetniških pred. metov in potrebščin za dela iz žolte medi. UMETNI ZOBJE Plombiranje zoboy Izdiranje zobov brez = vsake bolečine v zobozdravniškem kabinetu Dr. cermak m Tuscher TRST ulica della Caserma štev. 13, II. nadst. Dr. Fran Korsano specijalist za sifilitične in kožne bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu. v ulici San Nicoić štev. 9 (nad Jadransko Banko) Sprejema od IS. do 1. in od S. in pol do 6. in po! pop Naše gledališče. V nedeljo dne 15. t. m. nastopi na našem odru zopet odlična in priljubljena slovenska umetn:ca, gospa Danilova iz Ljubljane. Igrala bo Ddoro v drami enakega imena. Debora spada med najodiičnejše ženske vlogo svetovnega igralskega chora. Slavne sodobne heroinjt imajo Deboro za svojo paradno vlogo. Med jugoslovanskimi umetnicami slovita kakor najboljši Debori markiza Strozzijeva in Danilova. Tudi dram j samo je prištevati used prre igre narodnega t. j. ljudskega žanra. Slovi na globokih etičnih temeljih, silen verski duh jo preveva ia mogočna svetopisemska retorika povzdiga v njej s roj glas. Vtiski, ki ga napravi igra na gledalca in posebno grandiozna tigura Debore, je pretresljiv in neizbrisen. Z „D e b o r o" se nudi našemu občinstvu večer izrednega, v visokega duševnega užitka. Drama igra na Štajerskem ped vlado cesarja Jožefa II., in izgregovorimo o njej v teku tedna še opetovano.) HOTEL Pri zlatem jelenu T GORICI. Ugodna lega sredi trgovskega dela mesta. — Nad 40 na novo opremljenih sob. — Velik jedilni salon, stekleni salon, obširen vrt, veranda, klubove sobe, kegljišče. Izborna kuhinja. — Plzensko in Puntigamsko pivo. — Raznovrstna namizna vina in v butelkah. Za preč. duhovščino separatna soba na razpolago. Za mnogobrojen obiek se toplo priporoča udani DEKLE Vik. BOGOMIL PINO bivši urar v Sežani ima svojo novo prodajalnicour v TESTU Rodoljubi! Sirite „Edinost"! TOVARNA POHIŠTVA Aleksand. Levi Minzi Z?sf — ulica della Cesa št. 46. Zaloge: Piazza Rosario štev. *. Ulica Lazzarotto vecchio štev. 36. Trajna zaloga pohištva: ulica della Sanitd. št©.'. x4. Pisarna: ulica Lazzaretto vecchio štev. 36. Kataiog?, načrti in proračuni na zahtevo. Telefon: 6-70; 16-53. (Za informacije vprašati 6-70). V pekarni in sladčičarni VINKO SKERK, Trst via flcquedoffo 15 in v podružnici via Miramar 9 se dobi vedno svež kruh, najfinejše moke, čokolado, fina dezertna vina v butejkah, raznovrstne biskote, tudi za čaj. Sprejme se naročila za torte In ■ krokante. — SPECIJALITETA: PUSTNI KROFI. — DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. Najvspešneje sredstvo proti DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH revmatizmu in protinu e TFKfinUR PnniNfl v™**** v Tr3tu M«nu „jilla JKatonna MU Salute" pri Je 1 LlVU vlllli uUL/ini 1 Od lekarnarjev: sv. Ja .obu in Josipa godina, lekarna Jtir 3gea' farneto 4 Steklenica stane K 1'40. Iz Trsta se ne odpošilja maiye od 4 steklenic proti pošt. povzetju ali proti anticipatni pošiljatvi zneska 7 K franko pošt, in zavoja. 'illea Tineenzo Bellini štev. 13 nnaprotl cerkve sv. Antona novega vsakovrstne verižice po pravih tovarniških cenah. ZALOGA PiVA STEINFELD iz tovarne Bratov Reiningiiaus in iz meščanske tovarne „Pilsner Urquell" ===== v Plznu ===== v sodčekih kakor tudi v buteljkah. X: WC ISEGiesshablep vedno aveie kisle vode pri ANTONIO DEJAK, junior TRST, via degli Artisti št. 9 in 10 TELEFON Štev. 505 Stran 17 »EDINOST« št v. 70 V Trstu, dne 10. marca 1908 Glavno moško vlogo v tej igri ima g. V e b 1 e, ki prištela „Jožefa" svojim najbolj iim kreacijam. Župana bo igral g. režiser Terovšek, slepega očaka Abrahama g. R a j n e r, župnika g. Z v e z d a n, Anico gdč. J a n o v a, vaškega padarja g. Potrato. Nastopi vse dramsko osebje. Društvene vesti. Slov. akad. društvo „Ilirija". — Na prvem rednem občnem zboru slov. akadem. diuštva „Ilirija" v Pragi za letni tečaj 1908 je bil izvoljen predsednikom tov. Drago Ma-rpšič. pravnik. Učiteljsko druStvo za Trst in okolico V Trstu bo imeli svoj SCtt*nek v če-trtik dne 12. marca t. !. ob 4. in pol uri v prostorih „TrgoTBko-izobraževalnega druStva'*. Radi zanimive točke ne sme manjkati nihče. Akad.-tehn Jdruštvo „Triglav v Gradcu I. redni občni zbor se bo vršil dne 11. III. 1908 ob 8. uri zvečer v prostorih „Zum Stephansturm", K!osterw»esg s sledečim vspo-redom. 1. čitanje zapisnika. 2. Poročilo odbo-rovo. 3. Glavna poročila : a] tajnikovo, blagajnikom, c) knjižničar.evo d) gospodarjevo. 4. Poročila klubov in odsekov. 5. Poročila revizorjev. 6. Volitev novega odbora. 7. Slučajnosti. Slovanski gostje dobrodošli ! Nar. delav. organizacija Tovariši ! Jutri zvečer ob 7. in pol bo predaval v društvenih prostorih g. veterinar Cek, o predmetu : „Važnost mleka za vsakdanjo hrano". Predavanje bo zelo zanimivo, udeležite se polnoštevilno. Člani vstopnine prosti. _ Darovi. Za moško podruž. sv. Cirila in Melodija je darovala družina Sirk 5 K, mesto venca na krsto pok. Dušanu Pegan-u. Denar hrani upravništvo lista. — Za moško podružnico se je nabralo v družbi agrarcev v Dornbergu v gostilni pri „Edinosti" K 6.30. V veseli družbi v krčmi pri Martinu na Podričfih so nabrali K. 2.40. Ker se ni udeležil društvenih plesov je daroval g. J. P K 15. Denar hrani uprava lista. Književnost in umetnost Dva koncerta Dimitrija Slavjanskaga. Kakor smo že na kratko poročali pride kmalu zopet k nam v Trst slavni ruski pevec Dimitrij Slavjanski-Agrenjev s svojim znamenitim ruskim zborom. Zbor šteje 40 oseb in nastopajo iste v krasnih bojarskih kostimah iz XVI in XVII stoletja. Sodelujeta tu
  • >»mnnii nov' 8tal J® K 440 ~ tvrdke Le" narillUlIlj narčič, proda se takoj. Poizvedbe v gostilni Ličen, Rihenberg. _359 Sadite sadno drevje! vTd£JS društvo v Ribemberku, proda takoj mnogo tisoč cep-ljeuih jabolk, češenj in breskev po nizki ceni. 229 Mplrnl m v nllol Lu urvtte Ttoohlo itn 1» as vogla ulic* Ban O otvori! wm- ZAL 930 mu* m draafe nkt, pride! -k i* aj«yiH rtaugriđov * Bolu (otokBrU, (a g* prodajam ▼ aodft ki h !a tictlenlcah. Ze s»rc kr»j Va» Mgotovlja, da J« kak' t»oat najbolja. Da uaaorem c^nj^al« •djemalc-m Jam6itl ca .ri.'nn »:r:o, s*-m »klciil, da ga doblTM« v orlflnalolh aodi« -lh r.ara nost Iz mojih kleti v Bal* Ia 4a (a tako raapolll >>a tuJl na star,o?anja. Z« krčmarjt In gostilničarje primerno cene. T aadl, da m U^.niic t \'»>o ciroćbo bal«tim m a»j Um]« IVAN CVITANI6. Sirite EDINOST w Trgovina z manufakturnim blagom ANTON SANZIN pok. Frana - Trst, Barriera v::.chia št. II Veliki dohod zefirja, perkaia, satena, batista in perila. BIODEBCI, ČIPKE, K1CAMin ĐROBNABINE. BONIVENTO & Comp. Artistično • Lcromolito-grafični zavod I. reda TEST, ulica Tizlaiio Veeellio št. 4. — Tel. 19-9*• Sprejema vsakovrstna trgovinska dela, reklamne lepake, naslove, napisne listke itd. in jamči za perfektno in lepo izvršitev. a Poseduje stroj povsem nov in najnovejega zistema. Esa [Velika izbera manifakturnega blaga za moške ^---- in ženske obleke in razne druge^——" C©^* potrebščine,------- \jfeZ - i'----p\ac"U ——— ulica Madounlua štev. M" ijp ---~~ m. S BLAT Z, TRST Tvrdka z lesom |O ^EORE v Trstu ! je odprla sledeče podružnice: Riva Pescatori štev. 8 (vogal ulice Annunziata) in Ulica Scorzeria štev. 14 (vogal ulice Parini) kjer se dobi bogatu izbera koroškega lesa po konkurenčnih cen&k. VERA 1m najbolja tinktura za laa@. V isti ni nikakih škodljivih stvari, st plavolas«, kostanjevo, Jrnikasto, lm barva. Steklenica 3-— K v odlikovani lekarni PREHOIMI tmmmmmammmmmmmm^ P*IUj«tT* 90 poitnvm ponHIv. ■hmmhb EtMitei solidno in ebgasi^o Vtr^r po zmernih cenah Rafaele iltalia TS8T — Via Malcanton 7 I Ugodna prilika. ^noUT^; I izrezanega leea, arti«ti«?no delo; rudeiM irrHmori, fci. pljena na cTraibi. Izvcnredna cena gld. -'10. Ulica « Caterina 9, dvoriSče, f-kladiSCe 1, A. ,4'i 1 * 1 ■ —- == TVRDKA Adolf Kostoris skladišče obleK za mošHe in dečke TRST, nI. Caaerma 12. I. nadstr prodaja na mesečne ali tedenske obroke obleke in površnike za moške( perilo i t. d. Najdogovornejšs cene. fi. pilovafo mehanična delalnica Trst — ulica del Trionfo 1 izvršuje vsakovrstna kovaška in mehaniška dela kakor tndi uikelovanja. GUERINO MARCON :: ulica Civarnelta štev. 3. : Priporoča svojo zalogo oglja in drv ki je vedno preskrbljena z najbo\jšim krar.j skini blagom. Prodaja na debelo in drobn Pošiljanje na dom. Telefon št. 1664 Prodajalniea jestvin peter peternel, Crsi nlioa Glnlia 76. Prodaja: kavo. riž, testenine, sladkor, moko, maJo miio, olje, sveže in suho satije, kostanj, otrobi,sočivje Poštne požiljatve na deželo od 5 bg Da^rej. Otrobi, moka, oves na drobno in debelo po konkurenčnih ceni'h Vsaki dan sveže bla#o. Pomladanska sezona! V dobro/nuni prodajalnici Maccari & Fross TRST. ulica Malcanton št. 9 se dobi velika izbera črnega in barvanega blaga za moške obieke po tako nizkih cenah, tla se ni bati konkurcnce (Na željo se pošljejo uzorci brezplačno^. Prilika !! Okoristite se !! V ulici Beccfaerie šte^< 3 najdete v veliki izberi okvirje vsaka vrste in delalnico -■^■g za povedan jo fotografij 5t-sr po najnižjih cene. i. "12-3S Arturo petruzz! pok. Ant. kcvač-mehanik za strojo in motorje Tovarna štedilnih peci iSPARHERD) TRST, ulica POEdares St. 10. TELEFON St. 971 ' Anton Čeme, Trst ulica Berivenuto Cellirži 2 Uetika ^aicga olja in ti: ::: blaga Na željo pošilja tudi po deželi i. s. v vsaki množini pod povzetjem ali brej. cene zmerne. _ Hočete se prepričati? velika sUadl&a ■Mmm vs&ve lalariiif *on;c o- Fabra 2 Jj- ul. F ofcte Nu»vt a Tojrpatc). ^Alla Cina di Lob«i»* VeliV izbor izjjotOTljenik oblek za molkv. dciJk* tofvUHii otruks PofrSaiki, ato&e jope- koiu^i rainib p'.leiotor. Obleke za dom ia delo. Tirolski lod?n. Nopr^naoSji-n plašči (priatiJ ^"C',;;?. SpacIjalStat*: blago tu- ia iioccaialpi. ; ii-gotovljajo »o cblcie po meii po najaoftjh ločno, foliniiO ia eleg&zitao po nizkih ćaća*