63. številka. f£SP* 3 nč. 1 Izdanje za petek 29. maja. 1896. (v Trstu, v četrtek zvečer dne 28 maja 1896.) Tečaj XXI. „EDINOST" Izhaja po trikrat na teden t Šestih it-danjih ob torkih, četrtkih in sobotah. Zjutranje izdanje izhaja ob 6. uri zjutraj, večerno pa ob 7. ari večer, — Obojno izdanje stane : r.a. Jeriet mesec . f. 1.—, izven Avstrije t. 1.50 sa tri meeec, . , 3.— , , . 4,50 ca pol leta . . . 6,— . » „ 9__ sa vse leto . .12— , , „is— Naročnino Je plačevati mpr«J m naroobe brez priložene naročnine ae uprava ne ozira. Posarzučne številke se dobivajo v pi o-dajalnicah tobaka v Trutu po S nvč, izven Trata po A nvd. EDINOST Oglasi ae račune po tarifu v petitu; ta naslov« z debelimi črkami ae plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se poSiljajo uredništva nlioa Caserma it. 13. Vsako pismo mora biti frankovano, ker nefrankovana ae ne •prnjsmajo. Rokopisi se ne vračajo, Naročnino, reklamacije in oglase spre« jema upravnimtvo ulica Molino pic* eolo hit. II. nadst. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprte reklama cije so proste poAtnine. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. V edinotti Je mor". Preosnova davkov. n. (Konec). Na postopanja bodo jako tožili — to se lahko reče že danes — tudi pri nas, kakor je na Nemškem tudi danes splošna toiba na postopanju. Tam te danes ne drže mnogo do deklaracije. Vrše se vedno in vedno povpraševanja, kar priča o vtikanju v razmere vsakega posamičnika in sploh o veliki radovednosti. Priobčiti hočem gospodom le par takih vprašanj, ki se stavljajo tam, in sicer na tiskanih eksemplarih. Najprvo pri posestnikih: Ali vodite knjige o kmetijstvu ? Potem drugo vprašanje : Koliko zaslužite se svojimi vozmi izven kmetijstva ? Potem: Kako visoko ste naveli svoj potrošek iz vrtnih in poljskih sadov ? itd. Rekel sem že, da je jasno, da se ob 250 gld. čistega katastralnega prihoda, torej ob zemljiškem davku 57 gld., prične iskanje po davku na osebno dohodarino. Pravijo nam, da takih kmetov ni mnogo. To utegne biti res v deželah, kjer se je svojedobno postopalo precej pravično, ob uravna-nju zemljiškega davka. Toda na Štirskem, sosebno na Spodnjem Štirskem, ni temu tako. Navel bi le jeden vzgled. V davčnem okraju Maribor — ne vštevši mesta — bilo je koncem leta 1892 7041 plačevalcev zemljiškega davka. Od teh je plačevalo: 789 zemljiškega davka do 1 gl. 707 M ■ od 1 s do 2 gl. 1494 * ■ » 2 , • 5 . 1107 S n • 5 . * . 10 . 96 2 * m t 10 , s 20 , 1268 M m a 20 „ s 50 , 512 9 m s 60 . • 100 . 152 . ■ s 100 , ■ 200 , 37 S n « 200 , n 500 „ 7 a s 500 w • 1000 . 6 • n n 1000 , n 2000 , Iz rečenega sledi, da se bode v tem davč- PODLISTEK. Kmetska slika. — Spisal Srečko. I. »Marijana, pripravi mi obleko, jutri pojdem v Ljubljano na somenj Tako je rekel svoji mladi ženi, ki je lupila krompir ob peči, mlad, krepak mož, sedeči na klopi in baveči se s prepletanjem starega koša. •Kaj imaš tako nujnega, da moraš iti ravno jutri?*, oglasil se je vzapečku star mož, očevidno oče prejšnjemu. ,1,.. somenj je sv. Pavla. Po navadi jako dobro obiskan", tlačil je sin iz sebe besede. Imel je poseben namen, katerega pa je hotel očetu prikriti, dobro vedć, da ne bi ugajal letemu. Jezilo ga je, da oče koj povprašuje po tem; zato je umolknil. .Nimaš povoda hoditi tja, junčkov ne bomo prodajali, krava ni še s teletom, v Ljubljano na uro gledat pa še noben ni hodil do zdaj od naše hiše", pripomnil je stari. Bil je nejevoljen, da sin njemu prikriva, po kaj da hoče v mesto. Do sedaj je bila taka navada pri Stoparjevih — tako seje reklo pri hiši — da, kadar so nameravali kaj, so se posvetovali ukupno ; izvršilo pa seje še-le potem, ko se je stari izjavil zadovoljnega. In dobro je nem okraju zasledovalo po davku na osebne dohodke najmanje pri 700 plačevalcih zemljiškega davka. To pa je res, da ne najdejo mnogo. Ostane pa neprestano nadlegovanje in utikanje v domače razmere. Iz vseh teh opazk je razvidno, da kmečko posestvo ne pride do izdatnega razbremenjenja, ampak da se vsled davka na osebne dohodke bliža še večemu obremenjenju. Temu pa se pridružuje se druga okolnost, vsled česar se različni deželni odbori toli borć proti uvedenju davka na osebne dohodke v sedanji njega obliki. Po osvo-bojenju davka na osebne dohodke od vseh doklad, 1 premeni se vsa podlaga dokladam na Škodo zemljiškega davka, in posledice temu bodo morali nositi, to je jasno, v posamičnih deželah plačevalci zemljiškega davka. Po mojem menenju torej težko da prinese preosnova davkov kako korist kmetu; br-Žeje bode imel le škodo od iste. Z ozirom na to okolnost stavil sem že v takozvanom odboru dva-najsetorice davčnega odseka predlog, naj se po-pustek na zemljiškem davku določi s 10%, even-tuvalno z 20%. Moj predlog se je odklonil tedaj. Z ozirom na to dejstvo sem skrčil svoj predlog, ponovivši ga potem toliko v odboru dvanajsetorice kolikor v davčnem odseku, in sicer v tem zmislu, da naj bi se posestnikom, kojih posestva so izkazana čistim katastralniv prihodom do vštetih 300 gld., dovolil popustek 90 odstotkov, in ne 15 kakor pravi predloga. Iz teh pojasnil je jasno razvidno, da moj predlog ni naperjen proti veleposestvu. Prepričan sem, da ni nikake razlike v koristih malega, srednjega in večega posestnika, marveč da so te grane poklica navezane jedna na drugo in da le tedaj morejo kqj doseči za kmetijstvo, ako so trdno združene. (Prav res!) Ker pa se mi, kakor rečeno, ni posrečilo, da bi bil prodrl se svojim prvim predlogom, stavil sem ta-le predlog. Isti pa se kaže pravičnega in utemeljenega še na drugo stran. Kako je to, da mali kmet ne bi imel vsaj bilo tako. Saj stari Stopar je bil na glasu kakor vesten gospodar in dober delavec. Skrbno je upravljal svoje, ne baš veliko zemljišče in gledal na vsak krajcar, ki ga je izdal. Delal je pridno in varčeval. Takrat pa, ko je ženil sina Jožeta in mu prepuščal zemljišče, pravili so si lju<\je, da premore stari več ko tri tisoč goldinarjev. Tudi potem, ko je bil Jože že oženjen, je bil stari še vedno pravi gospodar. Da je bilo dobro tako, raz-viduo je bilo iz dejstva, da se je hiša povzdigala in so mirno in složno živeli med seboj. .Nekaj kupila imam in takih rečij«, izgovarjal se je dalje mladi in neka jezica ga je popadala, zakaj mu stari takoj nasprotuje. „Prav nič nimaš opraviti jutri na somnju in tudi ne pojdeš, to ti povem jaz !" Z jezo je izgo voril stari te besede. Ni mu šlo v glavo, zakaj se sin ne udi na njegove besede, ko je vendar storil tako še vsakokrat do sedaj. Hotel je še nekaj reči, pa je rajše zamolčal in pljunil jezno po tleh. Sinu pa je bilo žal, da je razžalil očeta. Da popravi to nekoliko, kakor mu je velevala njegova notranja dobra stran, pričel je polagoma ; »Kaj se vam je treba takoj jeziti ? Čakajte, da prej povem, kaj nameravam. V tistem logu, ob medvejskih pašuikih, ne prirašča kaj prida mrve. Živina je ne žre, ker je sam loček in s;.rdi po žabah. Zato nameravam kupiti jutri na somnju mlado toliko popustka, kolikor mali obrtnik, ker je prv? vsakako vsaj v isti bedi ? (Prav res I) Gospođa moja! Dan za dnevom vidimo, kako se bori za svojo ekzistencijo kmet, sosebno pa mali kmet. Kličejo nam sicer povsodi: Kmečkemu stanu se mora pomagati. Žal, da tudi preosnova davkov, o koji razpravljamo, ni upoštevala tega vsklika. Popravite isto nekoliko in glasujte za moj predlog. (Pohvala). DOPISI. Is Doline 25. majnika 1895. (Izv. dopis.) Ni še minolo pol leta, kar je tukajšna kmetijska zadruga sklenila na rednem letnem občnem zboru* napraviti si trtnico za ameriške trte. Zapreke bile so velike, a trdna volja zadružnega odbora je premagala vse, tako, da je že postavljen temelj toli potrebni trtnici, DA, še več, trtnica je deloma tudi že urejena. Zadružni odbor, sporazumno s komisijo, voljeno v ta namen (a ne vso 1), je izbral za trtnico primerni prostor ter tadi kupil zemljišče. Lepo »pomladno vreme je pripomoglo k bržemu rigolanju in planiranju, kakor tudi do ureditve in' zasajanja trtnice. Zadružna trtnica ima prostora samo za zabilfanje kakih 20.000 trt. Zadruga je tudi prosila za večje število trt, a dobila jih je le 8000. Stišali smo potem, da so na dotičnem mestu ostale velike množine trt, ki so se podarile potem večinoma posamičnikom v večjih množinah. Zakaj pa se ni ustreglo prošnji zadruge, ker je bilo materijala na razpolago ? Tako je pri nas na Primorskem! Ker smo dobili premalo trt, bila je zadruga primorana dokupiti jih še nekaj, ter tudi cepiti jih večje število — kakor bi jih sicer —, da se je zasadil ves pripravljeni prostor. Vseh trt v zadružni trtnici je letos vsajenih okoli 8600; od teh se je cepilo kaki 3600 z namenom, da se kmetovalci priučijo cepljenju in bil- žrebico, da bi mi pojedala tisto. Nekaj pa tudi lahko priredim. V svesti si je bil, da potolaži očeta s tem. Ali temu so se nabrale gube na čelu in žile so se mu napele, vendar pa je spregovoril še dokaj mirno: .Toraj konja k naši hiši, v te hribe in od Boga pozabljene kraje. Lahko si polomi noge. Kaj pa naj ti počne ? Delati žujim ne moreš ničesar, za vozarenje ga ne potrebuješ, samo da bi ti seno tratil. Bog varuj tega! Pri nas smo orali z voli in dosloj je bilo prav take. Ložnino devali smo v vezalnico in vse pokrmili. Konja pa k naši hiši, ne in ne!" Vstal je iz zapečka, šel iz sobe, za seboj pa je močno zaloputnil vrata. Šel je v drugi konec, kjer je imel izgovorjeno sobo za-se. „Kaj se ti je treba prepirati z očetom I" dejala je po odhodu starega dosedaj molčeča žena Marijana svojemu možu. „Jaz pa pojdem in pojdem I", rekel je s trdovratno jezo. Jezilo ga je, da mu oče ne da veljati ničesar, Slaba stran ga je pridobivala za-se in mu kazala dražljive slike. Mar nisem sam svoj gospodar? Ali ne smem storiti, kar bi hotel jaz? Take misli so mu ustajale in ga bodrile proti očetu. (Dalje prih.) fanja cepljenih trt (po načinu Richter-ja) ; večje število se je cepilo tudi, kakor sem omenil ž? prej, zaradi porabe vsega prostora. A vsakdo mora pri* poznati, da je napravljena trtnica premajhna za tako veliko zadrugo; a v prvem letu ni bilo mogoče veče napraviti. Gotovo zaslužijo vso čast oni, ki so tako V9trajno in marljivo delovali za napravo in ureditev iste. Država daje, v obnovljenje po filokseri opustošenih vinogradov in v povspeh zasajanja ameriških trt, brezobrestna posojila zadrugam in tudi posamičnikom. Takega posojila namenila je zaprositi tudi naša kmetijska zadruga, takoj ko bode zemljišče kupljeno, prerigolano in vknjiženo na zadrugir.o ime; zgodilo bi se bilo to že zdavna, a zapreke razvidite iz naslednjega; Dne 3. marca je zadruga napravila kupno pogodbo s prejšnjim lastnikom ;in jo dala legalizovati po beležniku (notarju). Poslednji je storil to, seveda italijanski. Dne JO. marca je slavno c kr. sodišče v Kopru rešilo prošnjo ter izročilo si. zemljeknjižnemu uradu, kateri je že istega dne opravil svojo nalogo. Zadruga — odnosno nje predsednik — je pa dobila rešeno prošnjo z dotičnim sodnijskim odlokom Se le 22. t. m. Kje so torej ležale te listine celih 73 dni (povdarjam tri in sedemdeset dnij) ? t Saj iz Kopra do Doline ni dlje kot ali 4 ure. V 73 dnevih pa se lahko pride Bog ve kako daleč. Torej vidite, kako brza ekspedicija je pri nas! Pri tem si menda moramo misliti: No, čakajmo Slovenci, saj smo potrpežljivi. Drugače bolj urni in delavni — seveda v slabem — so nekateri domačini, kojim je kmetijska zadruga trn v peti ter se misle izkazati s tem, da hote podirati, kar se je pridobilo z velikim trudom in naporom. Zaman se trudite! Preko vseh nastavljenih zanjk in zaprek procvitala bode .Okrajna kmetijska zadruga v Dolini", dokler bode imela takih voditeljev, kakor dosedaj. Rojaki Brežanil pristopite v obilnem številu k družbi, bodite edini, ker z združenimi močmi se lahko mnogo stori in se laglje premagujejo vse zapreke. Konečno so družbini vspehi iu družbine koristi le Vaša največja korist Saj je jasno, da tega, kar dandanašnji potrebuje kmetovalec in vinogradnik, si ne more omisliti vsaki posamičnik, skupno pa si lahko nabavimo in se tudi poslužujemo vsi. Na ta način moremo uživati vsi. Konečne vspehe v trtnici kmetijske zadruge priobči odbor svoječasno (v jeseui). J. Kruhov. Politiike vesti. V TRSTU, dne 28. 1896. Državni zbor. Zbornici poslancev je predložila vlada v včerajšnji seji mornarski red za našo trgovinsko mornarnico. Tej predlogi je namen u-rediti službene odnošaje in disciplinarne predpise na trgovinskih ladijah. V razpravi o popustku na zemljiškem davku povodom elementarnih nezgod izjavil je finančni minister, da se je vlada deloma sprijaznila se sklepom zbornice poslancev, da se zemljiški davek zniža* za 2 milijona in pol, ne pa samo za jeden milijon in pol, kakor je hotela vlada, ker je temu sklepu namen le-ta, da se odpravijo prehuda obremenjenja. Po zadnjem govoru ministrovem očitala je javnost vladi, da le ta kar meče okoli sebe z milijoni. Vlada ne more odrekati važnosti so-glasuemu sklepu zbornice; ista razume ta sklep tako, da so zbornici koristi kmetijstva više nego pa drugih strok produkcije. Vlada je pritrdila sklepu zbornice v nadi, da ista vsprejme preosnovo davkov v tretjem branju ter zakon v oškodovanje Dunaja. Govornik je oporekal domnevanju, da je sestava § 1 tega zakona na škodo malim posestnikom. Vsprejeli so se potem §§ 1, 3, 5 in 6 z malimi spremembami. Razprava se je prekinila. — Potem je ministerski predsednik odgovarjal na nujni predlog posl. Kaizl-Pernerstorfer, zahtevajoči pojasnila, zakaj so orožniki v Libercah streljali na delavce, da-si se ti poslednji niso nič ustavljali. Grof Badeni je naglašal na podlagi uradnih podatkov, da so orožniki jeli streljati še le po ope-tovanem pozivu na razhod in še le potem, ko je množica jela metati kamenje. Ko so orožniki opominjali, da bodo primorani streljati, vsprejela je množica zasmehovanjem to posvarilo. Oblasti da so postopale nepristranski. Nujnost predloga se je seveda odklonila. Mi bi se dovolili le kratko opazko: Ni malo ne dvomimo, da uiadni podatki povsem opravičujejo izjavo ministerskega predsednika, ali pozabiti ne smemo, da trde sicer pametni in tudi zmerni možje, da je bilo že slučajev, ko uradni podatki niso bili v strogem soglasju z resnico. V isti seji je predložila vlada kreditne predloge za Kranjsko. Predlaga, naj se dovoli obrestovano posojilo v znesku 1,500.000 gl. in sicer 600.000 gld. za zgradbo deželnega dvorca v Ljub\j ani, 450.000 gld. za mestni regulacijski I zaklad in 500.000 gld. za posojila hišnim posestnikom v Ljubgani in v okolici. Posojila bode obrestovati po 3%. Dovoljeni znesek se izplača v treh obrokih 1. 1896., 1897. in 1898. Za 1896. 1. zahteva vlada, naj se k proračunu dovoli naknadni kredit v znesku 600.000 gld., da se izplača prvi obrok, ostala obroka je postaviti v proračun za 1. 1897. oziroma za 1. 1898. Posojila bode vrniti v 20 jednakih letnih obrokih, začenši od 1. januvarja 1. 1901. Vse uloge, pogodbe itd. so oproščene ko-lekov in pristojbin. V motivih, dodanih predlogi, se poudaija, da je s tem posojilom definitivno sklenjena državna pomožna akcija, potrebna vsled lanskega potresa. O razmerah v Srbiji piše .Soči" poznani goriški rojak: „Kad ustrežem izraženi želji, da razjasnim marsikatero nejasno reč, o kateri poročajo Srbiji nasprotni časopisi razne neresničnosti, koje dobć pot tudi v, slo venske kroge. Ne enkrat, ampak mnogokrat sem se prav hudoval, čitaje v slovenskih in drugih časopisih neresnična, nenatančna ali pa izkvarjena poročila o Srbiji. Meni je pojmljivo, da uredniki ne morejo odgovarjati za take vesti, ker jih niso orpali na izviru. Uredniki slovenskih časopisov pa žive oddaljeni od Srbije okoli 950 kilometrov, torej se ni čuditi, da ne poznajo položaja na Srbskem in so prisiljeni, hraniti svoje slovenske čitatelje s hrano, izposojeno pri drugih ptujih in domačih, krščenih in nekršče-nih časopisih. Veseli me vendar, da „Soča" ni zaupala vsem tem poročilom in je želela izvedeti pravo položenje. Moja naloga v tem pogledu je sicer težka, vendar sem poskusil, očrtati položaj na podlagi dvajsetletne skušnje popolnoma stvarno iu s slovanskega stališča. Imel sem lepo priliko upoznati vse sloje prebivalstva, ki se vrti okoli kraljeve bogate mize in one siromašnega kmeta-trpina. Mudil sem se v krasno odičenih dvoranah in tudi v borni izbici srbskega trpina. Videl sem Drino, lovil ribe v Moravi, kopal se v Timoku, brodil Nižavo in Toplico, veslal po Savi in Donavi; bral lepe jagode na Jastrebplanini; meril Zlatibor in Miroč; lovil medveda na Midjoru in sanjaril na romantičnem Prepolcu, gledaje v daljavi za Te-nešdolom .tužno Kosovo polje" in snežne vrhove Durmitora. Tedaj je poznanstva, iskustva dovolj za temeljito oceno 1 Marsikateri Čitatelj je čital redkokedaj kaj dobrega o Srbiji, slabega pogostoma. Švabsko-ži-dovsko - madjarsko časopisje nima druge naloge, nego da trobi v svet le lažnjive vesti, kakor da je Srbija nekaka razbojniška država, katero trpe v Evropi le nekako iz uljudnosti nasproti evropski ravnoteži. Uprav tedaj, ko se tako časopisje največ jezi, v Srbiji se smejemo, kajti sploh ne marajo Srbi za njihove pohvale. Žalostna je resnica sicer, da klevetajo Srbijo tudi domači srbski časopisi. Tukaj zopet tiči vzrok v strankarstvu, ki se deli v Srbiji v tri politične taborje: liberalce, radikalce in naprednjake. Vsi taborji imajo svoja glasila. Tako radikalci imajo .Odjek", liberalci .Srpsko nezavisnost", naprednjaki pa „Videlo* — to so le glavna glasila, brez drugih postranskih, katerih je poln koš. Vsi ti časopisi pišejo v rodo-Ijubnem duhu in delajo resno za napredek naroda, ali strankarstvo je pri njih tako strastno, surovost tako razširjena, želja za vlado pa tako velika in pohlepna, da rodoljubju predpostavijo strankarske ali osebne koristi. To se dostaja le notranjosti, kajti na zunaj so Srbi vsi edini. Vendar je zanimivo citati te strankarske časopise, ker vrše strogo nadzorstvo nad vsem javnim delovanjem vladnih strojev iu v tem pogledu so pa brezobzirni. To je tudi uzrok, da sami srbski listi pretiravajo v svoji strankarski zaslepljenosti in sicer vedno v tem pogledu, da škodijo le vladajoči stranki ter da sami dosežejo, kar hitro mogoče, mastne minister- ske službe. Zaslepljeno pisanje takih strankarskih glasil škoduje seveda veliko na zunaj, kajti Srbiji nasprotni časopisi jih kupijo za dober groš in jih trosijo v svet kot popolnoma resnične — na sramoto Srbije. Iz teh kratkih vrstic se Iehko zaključi, kje tiči pravi uzrok o izmišljenih in pretiranih novicah iz Srbije. Slovenskim uredništvom priporočam pa, naj ne črpajo svojih poročil iz strankarskih časopisov. Jedini verodostojni list v tem pogledu so „Male Novine", ki izhahajajo vsak dan v Belem-gradu. V istih je največ resnosti in stvarnosti. Doslej navedeno bodi čitateljem le uvod do spoznanja pravega položaja v Srbiji, o katerem pa prihodnjič zopet nekaj. Vrtovinski." Kronanje; roškega carja. Že omenjeni carski manifest se glasi - .Ker smo po volji in milosti vsemogočnega Boga danes izvršili sveto kronanje ter vsprejeli sveto pomaziljenje, poklekamo pred prestolom Gospoda in Gospodaija vladarjev s iskreno molitvijo, da bi blagoslovil našo vlado ▼ blagor ljubljene domovine, da bi nas ojačil v spol-njevanju naše svete obljube, da hočemo nadaljevati zvesto in nepremično od kronanih naših prednikov prevzeto delo dopolnjenja ruske dežele in utrjenja vere, dobrih običajev in resnične prosvete. Ko spoznavamo, česa treba vsem našim zvestim podanikom, in ko so-sebno obračamo svoj pogled na trpeče in obremenjene, — bodisi po lastni krivdi ali vsled zanemarjanja svoje dolžnosti —, sledimo le nagona lastnega srca, ko dovoljtyemo i njim kolikor možno olajšanja, da se morejo, nastopajoči pot novega življenja, veselo udeležiti splošne radosti naroda ob tem znamenitem dnevu našega kronanja. Tu slede na 15 straneh velike osmerke: po-miloščenja, odpuščenja kazni in davkov za evropsko Rusijo in Poljsko. Zemljiški davek se je znižal za deset let na polovico. Odpuščajo se denarne globe itd. O slavnostih kronanja čitamo: — Ob 8. uri jela se je za kronanje določena katedralka polniti povabljenimi gosti, Tu je kar bleščalo sijajnih uniform. Velike kneginje in njih dvorne dame došle so v narodnih nošah. Starozgodovln-ski prestoli bili so postavljeni na estrado nasproti Najsvetejšemu. Nekoliko na strani je stal prestol carice-vdove. Estrada je bila prevlečena rudečim suknom in obdana z zlato ograjo. Prestola carice in carja stala sta med štirimi ogromnimi stebri. Na desno so imeli svoje prostore velike kneginje, na levo tuji knezi. Dalje na desni, na v obliki stopnjic povišanih stolih sedele so dvorne dame, na levi pa diplomatje. Stene in stebri katedralka so bili nasejani zlatom, srebrom in žlahtnim kamenjem. Vtis tega ble£ča je bil neopisen. Skozi ozka okna vlivali so se svetli solnčni žarki, spajajoči se svetlom voščeni« na velikih svečnikih in kandelabrih. Cerkveni obredi trajali so jako dolgo. Ko se je premikal sprevod iz palače v kate-dralko, gromeli so topovi in zvonili so zvonovi vseh mnogobrojnih cerkva. Vmes pa so se mešali radostni vskliki tisočev in tisočev ljudstva. Dospevši v cerkev sćl je car na prestol. Carska dvojica je bila vidno ganjena. Istotako tudi patrijarh, ko je obgovoril carja, izročivši mu besedilo prisege. Car je čital prisego trdnim glasom. Dovršivši prisego je napravil znameuje svetega križa. Potem so se postavili pred prestol nositelji carskih znakov. Car je posegnil po žezlu ter si je posadil krono na glavo. Mej tem je peval pevski zbor primerne pesmi. Carica je pokleknila pred carja, in car jej je posadil krono na glavo. V tem trenotku se je izvršil prizor, ki je segnil do srca vsem. Pozabivši na vse predpise etikete, objel je car carico in jo poljubil. To je bil najkrasuejši moment vse slavnosti, ki je pričal, da je tradici-jonalno-vzgledno rodbinsko življenje v carski hiši, ljubezen, ki spaja posamične Člene med seboj, veliko močneja, nego vsi sicer strogi predpisi stroge etikete. Po dovršenem kronanju vsprejemala je carska dvojica čestitke. Prva je blagoslovila carsko dvojico carica-udova, potem so prišli na vrsto veliki knezi in siedniič oblasti. Pozneje je bil slovesen obed. Veličanstva, car, carica in carica-udova, so obedovali na prestolu pod baldahinom. Diplomatje in dostojanstveniki na določenih jim prostorih. Ko je car vzel krono raz glavo, pričel je obed ; a popred še je mitropolit moskovski moral blagosloviti obed. Med obedom je viši točaj napil carja, carici-udovi Mariji Feodorovni, carici Aleksandri Feodorovni, vsej carski hiši in konečno duhovščini in vsem zvestim podanikom. Po zdravijci caiju sagromelo je 61 strelov, po oni caricama 51, carski hiši 31, in po oni duhovščini in podanikom 21 strelov iz topov. Obed se je vršil v granitni dvorani. Po obedu vzel je car zopet žezlo in državno jabolko in se je sprevod pomikal iz te dvorane v prestoluo dvorano. Ko je gromenje topov naznanjalo, da je dovršeno kronanje, zavladalo je burno veselje med ogromno množico. Ljudje so se objemali in si stiskali roke. S vitli solčni žarki so obsevali velikansko odičeno mesto. Potem so bili na vseh krajih koncerti, javne veselice in pogoščevanja. Ljudstve se je povsodi uzorno vedlo in ni bilo najmanje neprilike vzlic toliki gorostasnosti teh slavnosti. Časa, ki se je delila v spomin, nosi državni grb in imeni carske dvojice. Razsvetljava na večer bila je velikanska. Zidovje hiš, gledališča, cerkve, mostovi, vse je bilo razsvitljeno uprav očarljivo. Bila je uprav fantastiška slika. Gibanje po ulicah je bilo neomejeno. Vse prebivalstvo je bilo na ulicah in je navdušeno vsklikalo, kjer-koli so se pokazali členi dvora. Car je podelil nadvojvodi Evgenu, kakor zastopniku avstrijskega cesarja, Andrejev red, to je najviše odlikovanje. Zaradi žalostnega dogodka v naši cesarski hiši se je nadvojvoda izogibal slav-nostim. Nadvojvoda je že odpotoval iz Moskve. Glasovi o kronanju ruskega carja. Zagrebški .Obzor" piše, da so sedaj vse oči obrnjene v Moskvo. Vsa Evropa, ne gledć na razliko v vladni obliki, in brez razlike v interesih, ki jo cepijo tu pa tam, požurila se je, da bode zastopana na slavnoatih kronanja. Čutstvo, ki prevladuje na vseh straneh, je čutstvo simpatije. Kako bi moglo biti drugače mogoče nasproti mlademu vladaiju, ki je zašel prestol pred navadno dobo, a ki je vendar podal že toliko dokazov o svoji ljubezni do miru ?! Odločnost in iskrenost, kojima vodi car Nikolaj II. ono politiko, ki jo je zasnoval že njega oče Aleksander III., napravili sta povsodi najbolji utis ; no, nikjer ni ta utis tako živahen, kakor v slovanskem svetu in na Francozkem. Car ni opustil nobene prilike, da de bolj učvrsti zveze, spajajoče Francozko z Rusijo. Za njega se je prvikrat izustila beseda .alijanca" v označenje odno-Saje v med obema državama. Od tega trenotka je vedel vsakdo, da se je trojni zvezi zasnovalo protitežje in da evropski mir ni več odvisen od slučaja ali mnhovoBti. — „N ovoje V r e m j a" pišejo: Kronanje cara Nikolaja II. kaže se nam v nekem pogledu kakor svečanost, kateri ni primere v svetovni zgodovini. — Ne gledć na mamilno vnanjo stran svečanosti, ki očaruje sosebno naše goste iz sapadne Evrope, prevažno je še drugo dejstvo. Sedanje kronanje, tudi ako bi se potrosilo sanje nekoliko milijonov manje, imelo bi veudar za vse čase znamenitost politiškega dogodka, ka-koršnega bi zastonj iskali v tradicijah in v zgodovini starih držav za vseh 5000 let do današnjih dni, v zgodovini Grške, v zgodovini Rima, pa tudi v zgodovini mlade in v vsem poldrugotisočletne zapadne Evrope. Prvikrat od pamtiveka sestali so se v Moskvi poleg predstaviteljev Evrope in Amerike tudi odlični in pooblaščeni zastopniki vseh azijatskih držav. Kitaj, Japan, Koreja, Siam, Perzija, Buhara, Čiva in Turška poslale so v Moskvo svoje vladarje, oziroma zastopnike. Pri tem pa ne smemo pozabiti jednega od svojih uajmilejih gostov, indijskega Moharadžo, dobrovoljnega zastopnika mnogooblju-deue Indije, te zibeli evropskih narodov. V Moskvi vidimo torej ob kronanju Nikolaja II. dosedaj v zgodovini nikdar vidjeni sestanek Evrope in Amerike z vso Azijo, sestanek zastopnikov 500 milijonov Evropejcev in Američanov s predstavitelji 800 milijonov Azijatov. Nijeden od velikih osvoji-teljev, nijeden vladar Evrope ni videl na svoji svečanosti toliko častnih gostov, kolikor jih došlo sedaj na kronanje belega carja z vse zemeljske kroglje. Kronanju cara Nikolaja II. prisustvoval bode nevidno tudi Ivan Grozni z osvojiteljem Sibirije, Ermakom; potem Peter Veliki, ki je se svojim mečem izsekal okno v Evropo in istim mečem odprl Rusiji novih potij do Črnega morja, Zakavkaza, Perzije in Srednje Azije. Prisostvovala bode tudi velika Eatarina, ki je postavila močen temelj ruski politiki na Črnem morju in na Balkanu, in žnjo bodo navzočni vsi njeni nasledniki do Aleksandra III. Se svojo čvrsto obrambo proti srednjeevropski koaliciji je ta car povrnil Rusiji svobodo akcije in s tem ustvaril jamstvo za nje miroljubivi razvoj v narodnem področju. Dal Bog Rusiji novih močij na plemenitem potu miru in napredka! .Journal de St. Petersbourg" piše: .Veliki dogodek, ki obrača na-se poglede vsega sveta, vrši se sredi najglobljejega miru. Ako bi bilo govoriti o vnanjih stvareh, bilo bi to najbolje označenje o sedanjem položenju. Rusija vidi v okolnostih, ob kojih se vrši slavnost, srečno znamenje za bodočnost". Položenje na otoka Kreta postaja kritič-neje od dne do dne. Angleški listi javljajo, da vlada popolna anarhija v glavnem mestu. Slugi ruskega in grškega konzulata šta med umorjenimi. Vsi konzuli so naprosili svoje vlade, da pošljejo tjakaj svojih vojnih ladij. Guberner Turkan Paša je popolnoma obnemogel nasproti zbesnelim turškim vojakom. .Fremdenblatt" javlja, da odpluje na Kreto avstrijska vojna ladija .Maria Theresia* v obrambo avstrijskih podanikov. Adigrat... che fii. Glasom včeraj iz Rima došlih poročil je tigrinski vodja Tesfai vsled povelja ras Mangaše popolnoma porušil utrdbo Adigrat. In tako je brez slave izginila raz svet postojanka, ki je delala Italijanom toliko preglavice in jih stala kdo zna koliko denarja! Razprava proti Baratieriju. Iz Rima javljajo, da razprava proti Baratieriju ne bode, kakor prej določeno, v Adi Kajč, ampak vojno sodišče se sestane v Asm ari. Različne vesti« Premeičenje in imenovanje. Više deželno sodišče v Trstu dovolilo je kancelistu okrajnega sodišča Atiliju L i u s u na njegovo prošnjo pre-meščenje iz Lošinja v Buje in je imenovalo dnev-ničaija Marija Vascotta kancelistom okrajnega sodišča v Buzetu. Za pogreb barona Kuhna. Dunajski .Fremdenblatt" poroča, da se odpelje vojni minister baron Krieghammer kakor zastopnik cesarjev v Strassoldo k pogrebu podmaršala barona Kuhna. Ako bode pogreb v Strassoldu, odpeljejo se pod poveljstvom podmaršala Rheinl&nderja trije bataljoni pehdte in štiri baterije topničtva iz Gorice po železnici tjakaj. Srbi v Trstu. V današnjem zjutranjem izdanju smo že omenili, da smo imeli te binkoštne praznike v Trstu milih gostov iz Belegagrada. Isti so došli v soboto popoludne. Glas o njih prihodu se je takoj raznesel med našimi krogi. Na večer se je zbralo v gostilni gosp. Muška („Alla Abbondanza") — kjer so se nastanili gostje — mnogo slovenskih in hrvatskih rodoljubov, da v družbi srbskih bratov sprovedejo par prijetnih uric. Ker je došlo tjakaj tudi nekaj pevcev .Slov. pevskega društva", razvila se je prav animirana zabava ter je vladalo v mnogoštevilni družbi pravo, iskreno in nekaljeno bratoljubje. Druzega dne — v nedeljo — so si ogledali gostje razne trgovinske zavode ter grško in srbsko cerkev. Po službi bo^ji šli so gostje v telovadnico „Trž. Sokola", kjer so jih pričakovali telovadci tega društva. Izvršili so nekoliko vaj toliko gostje, kolikor naši telovadci. Uverili smo se po raznih dokaj težkih vajah, da je bilo med gosti nekoliko izbornih telovadcev ; gostom pa je jako ugajala toliko telovadba naših „Sokolov", kolikor vsa uredba uase telovadnice. Popoludne so si ogledali grad ,Mi-ramar", zopet v družbi nekojih Tržačanov. Na večer je bil zopet prijateljski sestanek v Muškovi restavraciji in razume se ob sebi, da ni manjkalo prijetne zabave, slovanske pesmi, lepih zdravije in konečno nas je jeden gostov iznenadil s prelepo deklamacijo. V ponedeljek so se odpeljali gostje v Benetke, od koder so se vrnili v torek za rano. Ob prihodu so jih zopet pričakovali nekoliko Hrvatov in Slovencev. Istega dne so si gostje zopet ogledali znamenitosti našega mesta, a na večer je bil zopet sestanek — v slovo. Gostje so zatr-jali, da jim ostane v neizbrisnem spominu ljubez-njivost tržaških Slovencev, Hrvatov in Srbov, in zatrdili so, da ne bi bili nikdar pričakovali v Trstu toli prisrčnega vsprejema. Gostje so ostavili Trst včeraj zjutraj. Odpeljali so se na Reko ; od tam v Opatijo in potem direktno v Beligrad. Še jedno značilno dejstvo. Srbski gostje so bili namerovali pravo za pravo obiskati zlato Prago. Ker pa bi bili morali potovati mimo .milenija", opustili so raje to nakano. — Kakor že omenjeno, bili so gostje slušatelji državne trgovinske šole v Belemgradu. Na čelu so jim bili ravnatelj Borislav B. Todorovid in profesorji Milorad Petrovič, Dušan P o po vid in Aleksa Stejskal. Pripomniti bi bilo še, da so jih vodili tudi srbski generalni konzul M o š i n-s k i, njega tajnik K u r t o v i d in veletržec A n i č i ć, Zaključujč te-le vrstice, kličemo odidšim gostom še enkrat prisrčni ,Z Bogom" in „Živio" l Izgredi v Piranu. Neki nemški list je pisal, da je završena preiskava radi onih poznanih in in glasovitih napadov v Piranu na hrvatske ia slovenske poslance. Isti list je trdi), da preiskava ui potrdila vseh pritožeb naših poslancev. Čuti da je bilo pač posamičnih sovražnih vsklikov, toda ti vskliki da so prihajali h od „pouličnjakov", kojih ni bilo mogoče pogoditi pozneje. Res je, da poslanci niso mogli dobiti voza, toda vzrok temu da je bilo le slabo vreme in ps dejstvo (Čujte, kajti ta izgovor je vreden zlato kronoI), da je lastnik voza še le po tem, koje trebalo up reč i, prišel do spoznanja, da ima na razpolago le jednega k o n j a. Sicer pa da so se akti, v popolno razjašnjenje dogodka, prepustili državnemu pravdni-štvu. Župan piranski da je dobil ukor, ker njega organi niso kazali dovolj „previdnosti". Omenjeni list sklepa, da je sicer res, da v Piranu .niso posebno prijazno vsprejeli* naših poslancev, toda ni resnična trditev, da bi bili napadli naše poslauce. Mi seveda ne vemo, ali ima kaj reelne podlage ta pripovedka nemškega lista o vspehu preiskave. Ako je pa ima, potem bi se dala napisati krasna satira na način, kakor se vrše take preiskave. No, za danes zadošča naj odgovor, ki ga je dal posl. Spinčić dotičnemu listu v posebnem poslanem : .Slavno uredništvo! „Vaš cenjeni list je prinesel daues v rubriki „Politiska kronika" "spis pod naslovom „K napadom v Piranu", v kojem spisu se slika vspeh preiskave, uvedene od politiških oblasti. Le-te niso mogle konstatovati skoro nijedne okolnosti. Da ne bi se izvajalo iz tega, kakor da niso resnični dotični podatki napadenih poslancev, zato prosim si. uredništvo, da bi priobčilo mojo izjavo, da osmerica deželnih poslancev jamčijo se svojo častjo in da so pripravljeni vsaki hip potrditi s prisego, da je vse resnično, kar so trdili v dotičnem s v o j e m opisu". V svojih nadejati preverjeni Izseljenci. Tedni dospelo je v Trst več galiških izseljencev, ki se vračajo iz daljne Brazilije zopet v žalostno svojo domovino, Galicijo. Onkraj morja niso našli one sreče, o koji so sanjali, ostavivši dom in ognjišče. Nesrečniki so povsem razočarani, kajti namesto kupov zlata in bogastva prinesli so iz Amerike — najskrajnišo bedo. Tržaške oblasti spravile so te siromake v zaporih ulice Tigor pod streho, danes jutri pa jih odpošljejo v domovino. Beguni iz Al^ksandrije. Včeraj popoludne dospel je iz Aleksandrije v naše pristanišče Llojdov par-uik „Cleopatra". Pripeljal je 23« potnikov, večinom takih, ki so pobegnili pred kolero. Vsi so bili zdravi, zatorej je tukajšnja pomorska oblast dovolila, da so se 103 izmed njih odpeljali sinoč na parniku .Stephsnie" v Benetke. Za javne kopelji. Mestna delegacija tržaška dovolila je v poslednji svoji seji potrebni kredit 950 gld. za priredbo javnih kopelji pri sv. Andreju in za svetiljnikom. Obče delavsko izobraževalno in prava varujoče društvo v Trstu vabi na mesečni shod, ki bode dne 31. maja ob 2 Vi uri pop. v gostilni ulice Economo št 4. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo blagajnika. 3. Volitev nekaterih odbornikov. 4. Predavanje o delavskem položenju in delu. 5. Posamezni predlogi. 6. Sprejem članov. — Od dneva, ko se uvede v Avstriji razširjeno volilno pravo, prične nova doba ustavnega življenja v naši državi. Delavci avstrijski so svojim krepkim zahtevanjem in javnim nastopom veliko in gotovo največ pripomogli, da se je vlada uilala in da je parlament razširil volilno pravico tudi za delavce. Delavci so preverjeni, da se jim stanje ne zboljša, dokler ne bodo imeli tudi oni svojih zastopnikov v parlamentu. Da se to doseže, vršile so se po vseh velikih mestih one velike demonstracije delavskih mas. V Trstu dobimo še enega državnega poslanca in ta bi moral biti zastopnik delavcev. Ko bi se zdaj vršile volitve, bi naši delavci ne mogli zmagati, ker niso organizirani, marveč raztreseni in tolikih mislij kolikor je glav. Volitve se bodo menda morda vršile v jeseni. Ali bi ne bil enkrat čas, da se tudi tržaški delavec zbudi in stopi na dan — na delo ? ! Naše izobraževalno društvo bi moralo biti središče slovenskih delavcev v Trstu. Pridite torej na shod, da se pogovorimo o nadaljnjem skupnem postopanju. Iz Vipave nam pišejo dne 26. maja 1896.: Z zakonom dne 16. marca 1896. razdružila se je dosedanja glavna občina Vipava v dve samostojni občini, namreč Vipava in Vrhpolje. Pred volitvijo novih odborov zbrali so se dne 23. maja t 1. odborniki dosedanje glavne občine Vipave k zadnji skupni seji, da se pred razdružitvijo do dobra pobotajo glede skupnega imetja in skupnih bremen novih dveh občin. Vsled tega zbrali so se svetovalci in odborniki v mnogobrojnom številu — izmed 24 odbornikov bilo je navzočih 20. Predno so prešli na dnevni red, rešiti je bilo samostalen predlog g. Josipa Žvokelja, občinskega svetovalca iz Vipave, da naj se pred delitvijo občine skaže čast možu, ki je v dobi 30 let neumorno deloval kot odbornik ozir. svetovalec občine, skozi 9 let pa ji stal na čelu kot župan. Goup, Anton Hrovatin pokazal je Vipavcem, kakšen mora biti tisti, katerega je ljudska volja postavila na Častno mesto župana. Stavitelj predloga povdarjal je mnogobrojne zasluge g. župana, katerih tu naštevati bi bilo odveč. Dasi je imela občina ozir. županstvo pretrpeti hude čase, dasi je bilo mnogo napadov na obč. gospodarstvo, dasi so se hotele kratiti pravice županstva in občine cel6 od viših oblastnij, dasi se je ruvalo proti g. županu in rabilo vse pripomočke, da se mu spodkoplje zaupanje pri ljudstvu, vendar je g. Ant. Hrovatin vstrajal na svojem mestu kakor cel mož. Zvest narodnjak, kremenitega značaja in blagega srea, iskal in delil je vedno in povsod pravico in šel zanjo v najhujši boj tudi v lastno škodo. V priznanje njegovih nevenljivih zaslug in nevstrašnega delovanja za blagor občine, v malo povračilo za prestale boje z raznimi strankami in oblastnijami in v odgovor vsem napadom na njegovo osebo, podelilo se mu je v omenjeni seji jednoglasno častno občanstvo skupne občine Vipave. Odborniki kakor zastopniki ljudstva so pokazali, da znajo prav ceniti moža in njegove zasluge in gotovo so govorili iz srca vsem, ki ga poznamo. Kličoči mu še jedenkrat „slava", upamo, da bode kakor dosedaj še nadalje stal na istem mestu kot župan, zvest svojim načelom, neomahljiv v svojih nazorih, trd in neizprosen tam, kjer je odbijati napade od katere koli strani. Več odbornikov. Žalostne vesti iz Sardinije. Rek: .Umirati od lakoti" ni več prazna fraza. Ciniški ljudje trdili so doslej, da se v „prosvetljenem" XIX. veku ne umira več od lakote. A vendar je neka zemlja na svetu, kjer dandanes ljudje doslovno poginjajo od gladu in ta nesrečna zemlja je — italijanski otok Sardinija. Beda je tam tako splošna, da se hranijo prestradani ljudje koreninami in travo, ako jo najdejo, da si vsaj nekoliko polažijo prazne želodce. O tej strašni b6di pišejo rimski listi: „Boda na Sardiniji pokazuje se od dnć do dnč strašnejša. Posebnega pomilovanja vredni so roditelji, ki iščejo zaslužka, a ker ga najti ne morejo, hranijo svoje otroke s koreninami. Silne bčde posledek so ne-številne tatvine, splošna sprijenost, bankeroti, prodaje na dražbi itd. Povsodi kaže se siromaštvo v najtemnejših barvah." — Nadalje Čitamo : „Beda na Siciliji je takšna, da se bojimo opisati jo podrobneje, kajti utegnilo bi se nam očitati, da pretiravamo. Stara fraza, „umirajo ljudje za lakoto", pojavlja se tu v najžalostniji istini. Ljudje res mr6 od lakote" — Uboga Italija! Kolera v Angleški Indiji. Glasom službenega poročila umrlo je v Angleški Indiji za kolero: v Bombaju (mesto) oil 24. marca do 21. aprila 1896. — 30 oseb ; v Kalkuti (mesto) od 21. marca do 18. aprila 1100 (!) oseb; v Birmi (pokrajina) od 14. marca do 18. aprila 6 oseb ; v osrednjih pokrajinah od 14. marca do 4. aprila 192 oseb, v severno - zapadnih pokrajinah od 7. marca do 14. aprila 371 ; Hyderabad, pokrajina 72, skupno torej 1771 oseb. Pravo imajo torej Egipčani, da se boje uvažanja angleško - indijskih vojakov v Egipt! Nova američanska iznajdba. V Ameriki so sedaj .v modi" klobuki, kojih ni treba dvigati z roko, ako se hoče pozdraviti kojo osebo, ampak pozdravlja se s pomočjo nekega mehanizma, ki je skrit v žepu. Lahen pritisek z roko na mehanizem v žepu in klobuk se veličastno dvigne raz glavo. Dali je klobuk zvezan z žepom z železnimi drogi, ali je morda treba celo nositi s seboj električno napravo, tega, žal, ne povedć poročila, ki hvalijo to najnovejšo „praktično iznajdbo". Loterijske itevilke, izžrebane dnć 27. t. m. : Praga 69, 10, 32, 14, 44. Lvov_43, 75, 45, 36, 69. Narodno-gopodarske stvari. Posojilnica v Celji, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, obelodanila je svoje poročilo in računski sklep za leto 1895. (XV. upravno leto). Is računa je razvideti krasen napredek tega denarnega zavoda. Denarni promet pomnožil se je od prejšnjega leta za 842.833 gl. 40 nč. ter znašal leta 1895. - 2,718.498 gld. 10 nč. Koncem leta 1895. imela je ta denarna] zadruga 3.155 zadružnikov, in 39.141 gld. vplačanih deležev. — Koncem leta 1895. iznašalo je stanje vseukupnih vlog 1,377.347 gld. 13 nč., stanje vseh posojil pa je znašalo koncem leta 1895. — 1,015.781 gld. 06 nč., ki so v rokah 2957 zadružnikov. — Stanje naloženega denarja v raznih denarnih zavodih znašalo je koncem leta 1895. s kapitalizovanimi obrestmi vred 294.539 gld. 10 nč., a v poštni hranilnici bilo je poleg tega koncem leta 1895. naloženih 1.858 gld. 89 nč. —- Čistega dobička bilo je omeojega leta 15.490 gold, 65 novč., Od tega dobička dobć oni zadružniki, ki niso bili koncem leta 1895. ob enem dolžniki, od svojih deležev dividendo. Nadalje dobć primerne nagrade tajnik, blagajnik in knjigovodja, razne svote se razdelć v dobrodelne namene (med temi: dijaški kuhinji v Celji 300 gld., družbi sv. Cirila in Metoda 50 gld. itd.) Ostanek čistega dobička pripade posebni rezervi. Ta rezerva, s splošno skupe, znaša torej 96.040 gld. r,18 nč. Sa novo stavbo „Narodni dom" izdala je ta posojilnica tekom leta 1895. — 84.040 gld. 74 nč. ter zn&šajo vsi izdatki v to svrho, vštevši kupnino za stavbeni prostor 114.375 gld. 40 nvč. Poročilo naznanja konečno, da bode zgradba „Narodnega doma* končana do jeseni t. 1. in da se preseli tje .Posojilnica" in . Južuoštajerska hranilnica" takoj v jeseni t. 1. prisostvovati obedu, na kojega ga je povabil car. Ta obed pa bode dan preje, nego ubed za druge odposlanike. Nuncija Agliardija da pozdravi na meji posebni odposlanec ruske vlade. London 28. .Times*4 javljajo iz Kaira : Kolera se širi ob Nilu. V vaseh je velika umrljivost. Kaneja 28. Prodaialnice so zaprte, promet je zaustavljen. Ptuji konzulati so natlačeni begunov. Prihod vojnih ladij je nekoliko pomiril prebivalstvo. (Glej politiško vest .Položenje na Kreti". Uredu.) Tvgovlnak^ brzojavke In veatl. BoUmp-slta. Pnonioa za jeten 6.68—<5.70 Pij9na, Trg mlečen. Vreme: vročina. Praga. N »rafiniran i sladkor far. 15.20, oktober-december 14.60 bolja. Pr.tca. Cantrifugal novi, pontnvljne «■ Trst ■ carino vr«d odpošiljate* (iroruj f, 34*25—34.75 Oonoaaae 36.25—36.50 Čotvorm 87---37.50 V glavah («o<> 38 25 HaVfi). Hunto« /oii-l uTerait« za maj 78'—, za september 74.25 Silno mlačno. Hamburg. ttanton ......i »vnra^a 7,1« maj 65.— za september 60. — za december 56.75 mlačno. DanaJakA bora M 2B maja 1*96. včeraj danes Driavni dolg v papirju . . . 101 30 101.30 „ „ v srebru . . . 101-80 101 80 Avstrijska renta v zlatu . . . 122.40 122.40 „ „ v kronah . . . 101.— 101.- 345 75 London 10 Lst..... . . . 120.— t'20.— . . . e.581/,, 0.52 80 mark , . . . . 11.75 11.74 100 italj. lir . . . 44 57^" 44 55 ina Zigoj rriera Vechia it. 10. 1\ A Via Barriera Vechia št. 10. IV. nad. naznanja slavnemu občinstvu v Trstu in okolici, da izdeluje ženske obleke po najnovejšem kroju Pariške in Dunajske mode, po jako nizkih cenah. Najnovejie vesti« Gorica 28. K pogrebu podmaršala barona Kuhna, ki je bil danes popoludne v Strassoldu, prišli so iz Trsta: c. kr. namestnik vite k Rinal-dini, podpredsednik finančnega ravnateljstva baron Plenker in predsednik po norske oblasti Becker. — V Strassoldo ie došel tudi ogerski minister deželne obrambe baron Fejervary. Dunaj 28. V proračunskem odseku je poročal posl. Beer o predlogi za uravnavo uraduiških plač. Prijavil je sklep pododbora, da se dovršenje predloge odloži na jesen. Glavni vzrok temu je ta, ker je vlada spojila to vprašanje s privoljenjem nekaterih davkov. Odsek je pritrdil temu sklepu. Dunaj 28. Ruska deputacija častnikov, došla na pogreb nadvojvode Karola Ludovika, odpotovala je sinoči. Sredec 28. Danes je bila maša zadušnica za pok. nadvojvodo Karola Ljudevita. Udeležili so se službe božje ministri in diplomatski zbor. Moskva 28. Med predvčerajšnjo razsvetljavo izročen je bil carici, stoječi s carjem in drugimi knežjimi osebami na balkonu Kremeljske palače, šopek cvetic, ki je zažarel v mnogobrojnih lučicah, kakor hitro ga je vzela carica v roke. Zajedno so zažareli v mnogobarveui električni luči vsi stolpi Kremlja, zvonik in druga poslopja. Vkupna razsvitljava bila je naravnost čarobna. Rim 27. „Osservatore Romano" javlja: Nuncij Agliardi nastopil je svojo pot v Moskvo jeden dan poprej, nego je bilo določeno, da bode mogel Fraitfo Toman podobar In pozlatar, Križevnlški trg it. I. Ljubljana, se priporoča preč. duhovščini za izdelovanje cerkvenih in sobnih del po nizki ceni in priznano natančni izvršitvi. V zalogi ima sv. Razpela, okvire (Goldleisten) slike, cdfe, kroglice za vrvi itd. rragiiiiginoonn»nĐTOPn«ngiBm Pohištva tvrdke Aless&ndro Levi Minzi Trst, Via Rtborgo, 21 in Plazza Vecchia it. 2, nasproti prehodišču pod ljudsko šolo v starem mestu. Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov, lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal in vsakovrstnih slik. — Na zahtevanje ilustrovan cenik zaBtonj in franko. Naročeno blago stavlja se parnik, ali na železniško postajo, ne da bi za to računil stroške. gj Bj^g^^ag^es^iDs^aasalsaaaEsssaBssa^^aBaflfll Velika zaloga na* in Rlame v omotih (balah), Ovsa in otrobov po najprimernejih cenah v Via Scussa št. 3 in Via Geppa it. 4, palača Panfilli. Najnovejši pneuniatični bicikli prodajejo se po nizkih cenah pri dobroznani in pošteni domači tvrdki: JKOB ŠTRUKELJ - TRST Caserma štev. 16 uhod plazza della Caserma. (nmtprod veliki vojalHici), NnjveČa zaloga koles v Trstu. Prodaja se na drobno in debele. Zaloga kole«: „Courir", rHuniher" in „Adler". Jamči se za v«ako prodnno kolo. Kolesa so lepa, lahka, motna in trpežna. Na lahtevanje pošlje se cenik. V zalogi se nahajajo vsakovrntno pripravo tičoče bo kole«, kakor: zvonci, nvetilke, zračne tla-iilke, oBice, prečke, platišča, notranji mehi, vrhni kav-čugi vsake mere itd. (Pri nnročbi vrhnega kavčuga zadostuje dolgost kolesa skosi sredo v eontimetrih in kakovost kavčuga.) ^ t » I » \ » » *I m Zdravljenje krvi Čaj „T l s o č r n I cvet* (Mllleflorl). Čisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, 6e peče v želodcu, kakor proti slabemu probavljanju in hemoroidam. Jedon omot za ozdravljanje, stoji t 0 nč, tor se dobiva v odlikovani lekarni PRnXMARER Ji due Mori" Trst, veliki trg. Lastnik politično društvo „Edinosti". Izdavatelj in odgovorni urednik: Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.