DEMOKRACIJA
I/Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 L? Uprava:	Trst. ulica	S. Anastas/o	1-c - tel. 2-30-3'J
jf Goriško	uredništvo:	Gorica.	Riva	Piazzutta št. 18.
ICENA:	posamezna	številka	L 25. — Naročnina:
mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170. letno L 2.000. — Poštni čekovni računi:	Trst štev.	11-7223,	Gori	e š-tev. 9-18127
;lo V. - Siev. 40
Trst - Gorica 5. oktcbra 1851
Izhaja vsak petek
Napačne postavke
Ol> čitanju svetovnega tiska ir, raznih iZjU-v, ki so bile pogostomu dane o tržaškem vprašanju, opazimo, da je omenjeni tisk neredko zelo slabo obveščen o dejanskem stanju, medtem ko se politiki cesto ogrevajo za rešitve, katere slone na popolnoma napačnih postavkah. Obveščenost, ki jo tujemu svetu posreduje tisk, in zaključki, ki jih na osnovi prejetih obvestil izvajajo politiki, neredko pod vplivom lastne javnosti, so nedvomno v medsebojni zvezi. Rekli bi lahko, da tisk sodeluje pri postavljanju postavk, na katerih nastajajo nato razni dejanski stvarnosti in potrebam odgovarjajoči ali neodgovar-jajoči predlogi.
Postavke so torej osnova za politične načrte. Na napačnih postavkah grajeni politični načrti so nesmotrni in škodljivi, pa naj bodo še tako zapeljivi. Ta nesmotrnost je lastna tudi vsem predlogom, ki se ogrevajo za odpravo Svobodnega tržaškega ozemlja. Kratka analiza treh osnovnih postavk, na katerih se ti načrti v glavnem opirajo, nam z vso jasnostjo kaže njihovo zgrešenost.
Svetovni javnosti je prikazovano( kakor da bi od priključitve TrsUi Italiji ali ne, bila odvisna usoda demokratičnega režima v Italiji. Toda nihče se ni vprašal, kako to, da je vkljub vedno ponovnemu potr-jevanju tristranske izjave število komunističnih pristašev v Italiji stalno rastlo, kar so nazorno pokazali rezultati letošnjih občinskih volitev. Kot sredstvo za pritegni iev pozornosti in simpatij ljudskih množic Italije je torej pogrevanje italijanskega iredentizma popolnoma odpovedalo. Za italijanske množice je namreč glavno vprašanj-vroblem kruha in zaposlitve, ki ga priključitev par kvadratnih km kra-ške zemlje in od zaledju odrezanega mesta ne more rešiti. Množice se tega dobro zavedajo in zato nekako neverno gledajo v tiste, ki so tako skopi in počasni pri raznih socialnih reformah ter skušajo
podžigati iredentistične
rUST IN TRETJA RESI TEM
Samo Svobodno tržašk;o ozemlje edina prava rešitev
zameno strasti.
Popolnoma logično je, da množice pri tem razumejo, da se hoče speljati njihovo pozornost na stranska pota, in posledica je zadržanje ki kvečjemu koristi, a nikakor ne škodi komunizmu. Kdor je za pritegovanje italijanskih množic gradil na iredentizmu, ta je izpregle dal, da bo s tem šel na roko komunistom, ki imajo celo orožarno teo rij in principov o nacionalističnem iredentizmu kot sredstvu za utrje vanje socialnega izkoriščanja. Tako se je zgodilo, da se je prav s pogre vanjem tržaškega iredentizma dalo v Italiji komunistom v roke močan argument, ki ga spretno izkoriščajo
Kot sredstvo za pritegovanje simpatij ljudskih množic pa je ireden tizem odpovedal tudi v Trstu. Tu navdušuje sicer srca delu meščan stva in še v fašistični dobi vzgoje ne meščanske mladine, toda delov ne, in s tem največje množice na šega mesta mu vedno bolj naspro tujejo. V ostalem ni to nič nepričakovanega. Spomini na nekdanje blagostanje, na grehe in nasilja pet indvdjsetletne italijanske vladavi ne, na težak iiaiijanski gospodar ski položaj, vse to je pred izbiro zh a.li proti STO-ju nujno rtioraio govoriti v prilog Svobodnega tria škeffa ozemlja. In tržaške množice so se odločile Za STO.
Tako je pogrevanje iredentizma dalo tildi v Trstu samem kaj žalostne rezultate. Namesto da bi bilo snedstm na pobijanje komunizma kakor so to trdili razni zagovorniki priključitve Trsta Italiji, je postala težnja za neodvisnostjo no.ir udarnejši in najuspešnejši komuni-stični adut.
Kair zadeva idejno-politične koristi, se j«' lorej izkazala revizionistična politika Za popolnoma zgrešeno. Preostaja še problem jugo-slovansko-italijanskih odnosov. Ali bi priključitev Trsta k Italiji prispevala k njihovemu bodočemu normaliziranju?
Tudi glede tega ja zagovarjanje priključitve 7Vsta k Italiji prava politična napaka. Vse pisanje italijanskega tiska nam dokazuje, da bi iredentisti smatrali to samo kot prvo koncesijo, znak popuščanja, kateremu bi nato sledile nove zahteve, ki gredo ob vsej dalmatinski obali tja do BOke Kotorske: .Va drudi strani pa je tudi kaj malo verjetrto; dri bi se Jugoslovani Zadovoljili s tem, da bi gledali 'na bližnje mestb samb z bližnjih hribov: Posledica KakrSne koti nove ureditve Svobodnega tržnike ga o-zemlja na oshdvl njegbve razdelitve med obe sosednji držaji bi- torej vniela za posledico samo rtovo, še večje trenje. V svoji borbi ta obstanek bi mesto nujno stegovalo
Svobodno tržaško ozemlje z ostalo Julijsko krajino je bilo pod Italijo samo 25 let, od St. Germainsse ogodbe 1. 1919 do poraza Italije 1. 1943, ko je Hitler odcepil z dovoljenjem svojega zaveznika Mus-ohnija vso Julijsko krajino od I-talije. Od premirja med zavezniki in Italijo do mirovne pogodbe leta 1947 sta se uradna Italija in italijanska javnost že sprijaznili z mislijo, da je Trst za Italijo za vedno izgubljen. Sele -trodržavni predlog od 20. marca 1948 je obudil nove upe za vrnitev Italije v te kraje. .Italijanska propaganda je predlog zahodnih velesil napihnila, napravila iz njega obljubo, celo obvezo je podžigala strasti in mržnio med italijanskim in slovenskim prebivalstvom. Uradna Italija je pograbila za tristranski predlog in znova je pričela s stoletno gospodarsko borbo proti Trstu in proti Po-dunavju, četudi se to ne imenuje več Avstroogrska.
Pri zadnjem De Gasperijevem o-bisku v Ameriki ni bil trodržavni predlog več omenjen, še manj pa obnovljen. Namesto vrnitve STO-.’s, Italiji, predlagajo sedaj zahodne sile samo sporazum med Italijo in Jugoslavijo. Ali dokler bo italijansko javno mnenje pod vplivom ljudi, ki zahtevajo za Italijo Istro, Reko in Dalmacijo in dokler ne to uradna Italija sama pripomogla trezni stvarnosti do veljave, ne bo vzdušja za sporazum.
Vsekakor pa sporazum ne more prinesti v nobenem primeru kot ohranitev STO-ja v smislu mirovne pogodbe. Delitev STO-ja je namreč v praksi neizvedljiva.
Kakšna naj bi bila delitev? Morda po etnični, to je po narodnostni črti? To je »a priori« nemogoče, iker teče etnična -meja med Italijani in 'Slovenci ob črti med Krasom in Furlansko ravnino ter doseže pri Stivanu Jadransko morje. Ni -mogoče pot e ?,n iti etnične črte v Trst«, kjer živi v mestu samem e-j na četrtina Slovencev in drugih ■Slovanov, pomešanih z Italijani. Pa tudi, ko bi hoteli potegniti ne (kakšno umetno etniško črto. bi o-stal Italiji v istrskem delu STO-ja ■pas ob morju, širok kakih 500 metrov, z Jugoslavijo v tržaških pred mestjih.
Prav tako je nemogoča delitev na podlagi dveh con:	ena Italiji,
druga Jugoslaviji. Po tej delitvi bi vsa italijanska mesta cone B pri šla pod Jugoslavijo in bi se ozki pas okoli Trsta stisnil tudi z juga ■Italijanska javnost, če ostane dosledna svojemu dosedanjemu stališču, ne bi mogla prebaviti izgube zadnjih istrskih mest. Delitev STO-ja bi .bila torej tudi za Italijo iti italijansko javnost mnogo slabša kot ohranitev celokupnega STO-ja kjer je italijanskemu življu, ki je v večini, zajamčena popolna svoboda in najširši kulturni in gospodarski razvoj.
Za Jugoslavijo z druge strani D pomeni:a delitev STO-ja in izroditev Tista Italiji največji zgodovinski pogrešek. Vztia.ati pa na tem, da bi cona B prišla pod Jugoslavijo in da ostane le cona A samostojno tržaško ozemlje, je neresno, 'ker ne bi mogla nik-oli Italija sprejeti take rešitve. Par gričev <n nekaj ribiških obmorskih mestec cone B ne bi odtehtalo niti enega od tržaških predmestij. Trst je samo eden. Koliko slovanske energ -je, dela in truda je bilo treba v 'teku dveh stoletij, da je Trst postal trgovinski in pomorski emporij svetovnega slovesa! Vsi oni, ki so v gospodarskem razvoju Trsta ka; pomenili v zadnjih sto petdeset letih, so bili, z malimi izjemam’, slovanskega pokolenja. Fašizem je sicer poitalijančil njihove priimke. Ali to ne more zmanjšati ogromnega doprinonsa, ki so ga slovenski in jugoslovanski delavci in pomorščaki, obrtniki, trgovci in brodo-lastniki dali za razvoj Trsta. Trst je bil za Slovence in Hrvate vedno mesto dela in zaslužka, mesto gospodarskega izživljanja. Semkaj io vedno stremeli naši možje, mladeniči in mladenke — kot bi Trst bil »obljubljena dežela«. In končno so zadnji osvobodilni vojni samo primorski Slovenci in Hrvati žr-tvo vali 45.000 junakov za osvoboditev Primorske in Trsta izpod fašističnega jarma. To so dejstva, preko katerih ne more in ne sme noben jugoslovanski državnik, ko je postavljen pred vprašanje: ali je modro. koristno in dopustno razbijati Svobodno tržaško ozemlje in dati Italiji Trst za cono B.
Trst je jx> svojih stoletnih tradicijah internacionalno trgovinsko mesto. Tu so se stekali, dokler ni prišel Trst pod Italijo, trgovci in
c-govina srednje in vzhodne Evrope, A.rike, Azije in Amerike. Skozi Trst gredo vrata v svet za vs? Podunavje in skozi Trst vodi gospodarska penetracija v srednjo m vzhodno Evropo ter na Balkan. Za-io t, ,.;pjda.Si-.o in geografsko spada Ti st k svojemu zaledju, k Po-miiiaVjU. in n^ k Apeninskemu polotoku, kjer bi .bil poleg vsega večna žittv konkurence drugih italijanskih prisianišč.
Vsi ti razlogi bodo nujno zmagali nad lazn.mi kratkovidnimi sebičnimi naklepi in zato je vsaka zaskrbljenost neumestna. STO s Trstom vred ne more tedaj priti pod Jugoslavijo. ne more pa priti niti pod Italijo. Zato rešitev, o kateri se :o-| li-ko govori, ne more biti drugega kot ohranitev celokupnega Svobodnega tržaškega ozemlja v smislu mirovne .pogodbe, in to v interesu miru ob Jadranskem morju in zbližanja med italijanskim narodom in med nami ter med narodi Jugo7 slavije.
Josip AGNELETTO
Houn ameriška divizija odpotuje b hrathsm v Evropo
Ameriška 43. pehotna divizija narodne garde bo odplula v začetku tega meseca v Evropo in se tam rridružila obrambnim silam atlantske pogodbe pod poveljstvom generala EisenhowerJa. Kmalu ji br, sledila tudi 28. pehotna divizija narodne garde. S tema divizijama 'co štev.ilo ameriških divizij v Evrop; narastlo na šest.
Edinice narodne garde se rekrutirajo i'z posameznih držav, v nasprotju z rednimi armadnimi divizijami. ki so sestavljene iz ljudi raznih delov države. Vsi vojaki dinic narodne garde so prostovoljci.
ZOPET ..MlBOtfHfl OFEHZIViT
Kadar koli izgleda, da bodo zahodne države na svoji poti za dosego ravnotežja z vojno silo Sovjetske zveze napravile nov korak ki naj jih približa zaželenemu "i-Iju, vzame Stalin vedno v roke palmovo vejico, nadene si obleko in krinko mirotvorca ter prične uspavati duhove. Ker se dobro zaveda
poiitue pred durmi
programi konservativcev in laboristov objavljeni
Obe glavni britanski stranki se marljivo pripravljata "za parlamentarne volitve, ki bodo 25. oktobra, Tako laburisti kakor tudi konservativci so ie izdali volivna proglasa, v katerih so podana zglavna načela njihove politike.
Proglas konservativne stranke najprej naglasa težave in nevarnosti sedanjega položaja ter pravi, da •se konservativna stranka zaveda, da bo treba premagati mnogo ovir, preden bo mogoče spraviti Veliko Britanijo v položaj, ki ji pritiče v, svetu. Razglas nato poudarja, da je vsiljevanje socialističnih teorij v deželi, iki je postala velika in je zaslovela po zaslugi zasebne pobude, hudo izpodkopalo moč in blaginjo Velike Britanije. Podržavlje-nje se je izkazalo kot neuspeh, ki) je povzročil davkoplačevalcem in
ZDRUZENI NARODI
asa nastop proti napadalcu
Odbor Združenih narodov >za kor ■lektivne ukrepe obravnava ta te* den poročilo vojaškega pododbora, v katerem predlaga ta 26 vojaikth ukrepov in idotoča devet načel, katere naj napravijo oziroma sprejmejo Zdruieni -narodi z namenom, da pospešijo, možnost hitrega kolektivnega nastopa proti napadalcu.
roke proti svojemu zaledju, zaledje pa bi reujno težilo k svojemu izhodu. Miru t\e bi imel ne eden ne drugi. Trst bi postal še veliko hujše žarišče napetotti, kakor pa je sedaj, ko se njegovo usodo tako rekoč stalno postavlja na vago.
Tako odpovedujejo vse tri osnovne jx>stavke, na katerih so pahod-ni pristaši delitve Svobodnega tržaškega ozemlja nas tonili svojo zahtevo. S svojo potezo niso škodili komunizmu ne v Italiji, ne na Tržaškem. Nasprotno! Dali so mu v roke najprivlačnejši in najprepričljivejši argument. Z delitvijo ne bi omilili, temveč celo zaostrili nacionalistično napetost med Jugoslavijo in Italijo. Postavke, na katerih so gradili, so torej napačne, kot take odpadejo in z njimi morajo pred zahtevami stvarnosti pasti tudi vsi načrti, ki so proti načelni ohranitvi kompromisne rešitve, ka-krSno je za naše ozemlje uresničila mirovna pogodba.
* * *
afcaau
Poročilo Vojaškega pododfcora, ki temelji na izkušnjah Združenih narodov na Koreji, je bilo objavljeno v petek': Kot najnujnejši ukrep v priirieru kakega napada zahteva poročilo ustanovitev »Izvršilne vojaške oblasti Združenih narodov v obliki ene ali več držav, ki bi delovale po nalogu Združenih naro dov«; to je v taki obliki, ka^or se je tb zgodilo v jttimferu- K6reje, ko so Zdruieni narodi poverili združeno poveljstvo Združenim državam. Ta vojaška oblast naj bi določila vrhovnega« poveljnika- in imela tudi pravico, da -ga zamenja
Ukrepi, ki jih vsebuje poročilo, se tičejo ponudbe fn 'zahteve pomoči v primeru napada,: ustanovitve vojaškega poVe-ljstva, ukrepov za zvezo, za pomoč civilnemu pre bivalstvu in meto«, po katerih naj se poudari, da imajo operacije značaj kolektivne akcije Združenih narodov
Glede vodilnih načel pri tem pq pravi poročilo, da naj bodo kolektivne akcije čim bolj univerzalnega značaja, da je treba dati državam, žrtvam .napada, posebno priznanje, da je treba takoj napraviti potrebne ukrepe za pomoč 'beguncem in da naj čim večje število držav prispeva pomoč v preskrbi.
Poročilo ugotavlja, da korejske, izkušnje dokazujejo možnost uspešnega skupnega nastopa Združenih narodov.
fcotrošnikpm hude izgube, nadaljuje proglas, in angleške tinance so zašle v hud nered. Nobena britan-SKa vlada ni potrošila v mirnem času toliko denarja in na tako neracionalen. način kakor sedanja. Razen dveh milijard funtov šter-lingov, ki jih je dobila ta vlada od Zdiuženih držav in od dominionov, .,e-potrošila dnevno še 10 milijonov luntov šte.rlingov, kar pomeni v 6 letih 22 milijard funtov šterlingov. Konservativna vlada pa bo odpravila vse nepotrebne izdatke, poenostavila upravni stroj in preprečila ■vsako razsipanje na vseh področjih javne uprave. Davki so danes Angliji višji kakor pa v kateri koli drugi državi, razen 'komunističnega sveta.
Proglas nato naglasa nujnost, da je treba Veliko Britanijo osvoboditi tolikih ovir, jn dodaja, da je med vsem tem razredni boj najhujša o-vira 'za razvoj.
Kar pa se tiče zunanje politike, pa zatrjuje konservativna stranka v svojem proglasa, da se hoče trudni za vedno večjo povezanost britanskega imperija in britanske državne skupnosti ter usmeriti britansko 'trgovino predvsem v države, ki so članice te skupnosti. Poudarja tudi potrebo po večji edinosti narodov, ki govore angleški jezik, in potrebo po nadaljevanju dela za evropsko enotnost, h kateri morajo biti v bodočnosti pritegnjeni tudi narodi, ki še nahajajo danes onstran železne zavese.
Glede oborožitvenega programa pravi proglas, da konservativna stranka priznava njegovo nujnost, vendar pa pripominja, da zahteva izredno »tanje tudi -izaredne zakone. Nadalje pravi konservativna strani ka v svojem proglasu, da se hoče ■upreti pretiranim povečanjem dobičkov industrijskih družb, ki jih dosegajo zaradi oborožitve, in sicer hoče to storiti z davki, ki pa bodo omejeni na čas takega izrednega stanja.
V proglasu je tudi rečeno, da bo konservativna vlada preprečila nadaljnje v°drfavl'jertje jn da bo odpravila zakotte glede podržavljen ra kovinske industrije, ohranila pa bo zakone glede ipodržavljenja prenrto-i govne industrije.
Končno omenja proglas ukrepe, ki jih ibodo izvedli konservativci na sindikalnem področju, 1n itudi za-■trjuie, da bodo zgradili 300:000 blf, na leto.
Kakior vidimo, so konservativci v svojem proglasu sprejeli precej
točk sodobnega socialnega programa (gradnja hiš, podržavi je n je premogovnikov, odstranjevanje velikih dobičkov itd.).
Za volivni proglas britanske laburistične stranke pa je značilno, da so ga sestavili predstavniki vseh ■struj britanskega laburizma. Med sestavljalci je tudi »uporniški« ■vodja laburističnega levega krila, bivši minister Bevan, ki je pa poudaril, da bo svoje nesoglasje s sedanjim vodstvom laburistične stranke potisnil v ozadje samo dokler, ne minejo volitve. Laburisti bodo torej skupno korakali v volivni boj, toda, če bo bitka dobljena, se bodo zopet cepili. Tudi nekatere nejasne, točke laburističnega programa kažejo, da je program sad kompro, misa. To je vidno posebno v onem delu, ki govori o potrebi nadaljne-ga oboroževanja. Program izraža sicer pripravljenost na velike žrtve za ojačenje obrambe, a teh svojih namenov nikjer točneje ne opredeljuje.
V glavnem pa sloni laburistični program na štirih točkah: ohranitev miru, zvestobi do politike »polne zaposlenosti«, znižanju življenjskih stroškov in ustanovitvi nove družbe, sloneče na načelu pravičnost, pri četne* misli poiebno »a so cialno pravičnost.
To sta v grobih potezah dve možnosti, med katerima bodo lahk<> britanski volivci,izbirali 25. oktobra!
da je oboroževanje svobodnim narodom vse prej kot prijetno, upa, da bc vedno našel naivneža, ki bo ver,,el tijegovim sladkim besedam in poruši! slogo, ki je na Zahodu potrebna.
Sedaj se je Sovjetska zveza znašla pred nevarnostjo nove nemške oborožitve v Evropi in pred naraščanjem moči in pomena Japonske ■Aziji. In glej že je v teku »miro-tvorni stroj«, ki ponuja »svobodne volitve« v vsej Nemčiji, združitei) oseh delov Nemčije v eno samo dri iavo, odhod tujih čet, vse io pa seveda pod pogojem stalne nevtralizacije razorožitve Nemčije. Na ta način je zaigral na nacionalistične strune Nemcev, ki si žele združi tev, in v svojo igro skuša vključiti tudi vse tiste, posebno Francoze, ki se boje Nemčije.
Toda zakaj vse to? Vojaška nemoč naroda, ki je po svojem številu v Evropi prvi za Sovjeti, fii Sovjetski zvezi zajamčila tudi za v bodoče nesporni vodilni položaj v Evrcj>i. Z velikim praznim nemškim prostorom v svoji sredi bi bila Evropa stalno izpostavljena milosti in nemilosti sovjetskih armad, ki bi si lahko svobodno izbirale liro in minuto, kdaj naj jo pregazijo. To so resnične težnje, ki jih skrivajo sovjetski »miroljubni« predlogi pod svojim belim plaščem, tipati je, da jih bodo prrizadeti iz pregledali.
MMMu
Kakdi" je znano, je Vfelfka- ferita-j ni ja predložila' svoj petrolejski spor Perzfjo Var.nostnetnu svetu. V svojem osnutiku resolucije poziva Velika Britanija Varnostni svet. naj prepreči, da bi Perzija izgnala britanske petrolejske strokovnjake in naj pozove Perzijo k izpolnitvi, priporočil, ki jih je izdalo Medna-\ -rodno sodišče.
S tem da ie predložila Velik?, Britanija svoj spor Varnostnemu, ■svetu, je pokazala, da ne želi pod-vzeti nobenega samovoljnega ukrepa vse dokler ne bo Varnostni svet izrekel svoje sodbe. Isto naj bi veljalo tudi za Perzijo, ki je izjavil*1, da se bo udeležila razprav pred Varnostnim svetom.
Zaradi zamude članov perzijskega odposlanstva, ki ga bo vodil sam ministrski predsednik Mohamed Mosadek, je Varnostni svet odložil razpravo o anglo-lranskem petrolejskem sporu na 11. oktober.
f merišho stališče glede Trsti vnovič naglasno
Predstavnik tiskovnega urada a-merrškega zunanjega ministrstva, Mc Dermoti, je danes naznanil, da ostanfe stališče Združenih držav glede Trsta »točno isto, kakor je izraženo v uradnem sporyčUu, k,i je bito izdano pretekli teden, ko se je mudil italijanski ministrski predsednik Alcide De Gasperi v Washingvonu.«|.
(Označil je za »zmotna« tiskovna poročila, ki pravijo, da *je dosegel svetovalec predsednika Trumana v mednarodnih zadevati, W. <Averelt Harriman, pretekli mesec z maria-, lom Hitom sporazum o razdelitvi Trata-
Odgovarjajoč na vpraianja je Mc Dermott vnovič naglasil, da žele Združene države neposredna pogajanja med Italijo in Jugoslavijo o tržaškem vprašanju.
Rešitev, tržaškega vprašanih je torej odprta, ostane samo dejstvo, da je tristranska izjava dokončno pokopana in nič ne nasprotuje, da se STO ohrani.
padijSRl posta
iPomočnik ameriškega zunanjega ministra za javne nadeve, Bdward W. Barrett, je v torek na zborovanju' združenja časopisnfh založnikov h juirefti držav sporočil, da gradijo Združene države pet novfh radijskh postaj, od tega tri prek) -morja, ki bodo pripomogle k razširjenju resnice po svetu.
VESTI z GORIŠKEGA
MISLI, OB PREFEKTOVEM ODHODU
Taho se nam je godilo do danes
Pretekli teden smo poročali, da je goriški prefekt dr. Paiamaia premeščen in da na njegovo mes.o v Gorico pride dr. Benussi.
(Prefekt dr. Palamara gre sedaj v, Reggio Ernilia, ki velja za eno najbolj komunističnih pokrajin.
Od prefekta dr. Palamare smt) goriški Slovenci v glavnem imeli .dvojno: vljuden sprejem z nenehnimi obljubami, da bodo vse naše pravice priznane in spoštovane, hkrati pa 'tudi odkrito izpoved in izvajanje politjke, da se naša manjšina na Goriškem ne sme poveča,i niti za enega samega člana. Dosk-den tej svoji karakteristiki je od septembra 1947 sem izvajal zapostavljanje pravic naše manjšine na Goriškem, ki se je izražalo v neštetih primerih, zlasti pa v tem, da ni priznal državljanstva nobenemu Slovencu, ki ni že bil na tem ozemlju kot tak vpisan; da je po svoje 'tolmačil določila mirovne pogodbe in prisilil, da so morali nešteti Slovenci optirati, ko je bil in je njihov primer z vseh vidikov jasen da so ohranili italijansko državljanstvo in da jim ni treba optirati; da je s krivičnim tolmačenjem »zakona«, ki ga ni znal navesti, dal izgnati iz šol s slovenskim učnim jezikom do danes lepo število sto petdeset sinov slovenskih optantov; da ni nikjer in v nobenem primeru v času njegovega vladanja »mogla« policija iztakniti krivcev bombnih atentatov na slovenske trgovine, ter da ni nikjer in v nobenem primeru priznal in uveljavil pravice do uporabe in spoštovanja našega jezika v javnih uradih.
Tudi ni g. prefekt dr. Palamara nikoli poznal nas Slovence, ko je šlo za imenovanje članov raznih upravnih komisij. Se najmanj pa nas je poznal, ko je skliceval komisije za razdelitev pomoči med-j narodne organizacije, ki ima sedež na prefekturi, in je naše otroke pošiljal v italijanske počitniške kolonije, kjer so pogosto prejemali psovko » š č a v i « .
Tako smo goriški Slovenci skoz' »tiri leta trpeli krivico za krivico. Nekoč so nas fašistovski oblastniki resno opozarjali, da nismo in ne smemo biti Slovenci ter nas. sicei preganjali s konfinacijami, opomini in ovajanjem posebnemu sodi-jču. Od septembra 1947 doživljamo pa to, kar smo zgoraj navedli.
Tako si morajo naši ljudje iskat' pravice po sodnijah zaradi državljanstva in občine zaradi tega plačevati stroake za izgubo pravde, ki jo je prefektura povzročila.
Ko so mu bile zahteve Slovencev Ur odveč, je prefekt dr. Palama.a iadal znano okrožnico, s katero je prepovedal »politične« razprave na občinskih sejah, češ da je zahteva po izvrševanju pravice, da uporabljamo svoj meterin jezik na občinskih sejah, »političnega« in ne •(aravnega značaja. Ko pa so Ita-
lijani razpravljali v zgolj političnih 'zadevah, jim tega prefekt dr. Palamara ni prepovedal!
iVli Slovenci, ki spoštujemo vse pravice svojega bližnjega in so nam krivice na jezikovnem polju skeleče rane na živem telesu, želimo prefektu dr. iPalamari, kljub vsemu, srečno pot in srečno ter pravično izvrševanje njegovih dolžnosti na novem mestu.
Ko je prišel v Gorico, smo odkritosrčno verjeli, da bomo res uživali tiste pravice, ki so jih razni italijanski državniki obljubljali in metali v javnost. Verjeli smo v veljavnost 'demokratičnih načel in smo pri njemu nastopali odkritosrčno, brez skritih namenov, ki nam niso bili nikoli lastni. Pa se nam je godilo prav nasprotno cd tega, ikar smo upravičeno želeli in upali.
PROSTA CONA
Znani italijanski trgovski ‘časopis »II Sole« analizira goriško »prosto cono« in ugotavlja med drugim sledeče:
Rimska vlada ima z goriško »prosto cono« eno milijardo 100 milijonov Tir izgube, in sicer: za kritje goriškega občinskega proračuna 151, milijonov lir; 76 milijonov izgube pri sladkorju »proste cone«; 200 milijonov izgube pri kavi ter 350 milijonov pri bencinu.
Ostane še 330 milijonov, za katere pa »U Sole« ne pove, kam gredo. Od - vseh teh težkih milijonov imajo Goričani prav malo ali nič. Nekateri predmeti so na ozemlju »proste cone« celo dražji kot drugod po Italiji. Na primer meso ,n drva so kljub ugodnostim izvoza iz Slovenije dražja kot v videmski provinci. Jasno je, da imajo pri tej ustanovi lepe, mastne dobičke le nakateri — menda jih ni več kot kolikor je prstov na roki! —, ki se še zmenijo ne, da bi s svojim nepoštenim dobičkom pomagali reševati težko vprašanje brezposelnosti.
Prijavite dohodke za odmero davka
Ponovno opozarjamo, da morajo vsi prizadeti davkoplačevalci prijaviti svoje dohodke do 10. oktobra.
Zakon določa visoko globo od 3500 do 300.000 lir, z vpisom kazni v kazenski list, za one, ki svojih dohodkov ne prijavijo. Kdor denarne globe ne bo plačal, bo moral pa v zapor. In kdor svoje dohodke v prijavi zamolči, mu bodo ugotovljene dohodke uradno povišali za 10 odstotkov.
»Demokracija« je že povedala, v katerih primerih je kdo oproščen cd prijave dohodkov. Danes ponavljamo, da prijave svojih dohodkov niso dolžni predložiti:
a) Vse osebe, ki niso leta 1950 i-, meie več kot 240.000 lir dohodkov, v kolikor niso imele tudi dohodkov od stavb in od premičnega bogastva (»Ricchezza mobile«) vrste A (kot so na primer delnice, vrednostni papirji, posojila);
b) Vse osebe, ki so leta 1950. imele samo dohodke od stavb, ki niso presegali 150 lir glede na odme-, ro davka (»imponibile«);
c) Vse osebe, ki so leta 1950 imele samo dohodke od svojega podrejenega dela (delavci in uradniki), ki niso presegali 600.000 lir;
d) Vsi .javni uradniki in zaposleni, ki so prejemali samo to plačo, ne glede na njeno višino.
Izpiti za izterjevalce užitninskega davka
V	prihodnjem mesecu novembru, bodo na goriški prefekturi izpiti za usposobljenje izterjevalcem užitnin-, skega davka (»imposte di consu-mo«).
Prošnjo za pripust k izpitom je treba predložiti na prefekturo do
15. t. m. Pogoji so pa sledeči: do-vršitev 18. leta starosti, italijansko državljanstvo, zdrava in močna telesna postava, trajno lepo vedenje, biti nekaznovan, spričevalo kake nižje srednje šole, bivališče v kak-, šni občini g or iške pokrajine. Tako prošnja kakor vse listine (ki sa morajo overoviti) morajo biti na kolekovanem papirju. Poleg tega je treba nasloviti na predsednika komisije 500 lir po poštni nakaznici. Pojasnila dajejo na prefekturi v sobi štev. 16.
»Pravica po pravičnosti"
V	nedeljo 23. septembra so v Gorici zborovali vojni pohabljenci. Pozdrav vlade jim je prinesel državni podtajnik senator Tessit-ori iz Vidma, ki ga Slovenci poznamo zaradi njegovega čudnega zadržanja do naše. manjšine. Nekoč nam ;e namreč priznaval vse naše pravice in upravičene zahteve, da jih v.ada spoštuje, ter nas nagovarjal k e-nergičnemu in hrupnemu javnemu nastopu, da vlado zganemo in tako dosežemo popolno avtonomijo in popolno priznanje in spoštovanje naših jezikovnih in drugih pravic, in sicer ne samo za nas goriške Slovence, ampak tudi za naše brate • videmski pokrajini. Kar naenkra pa nas je ne le zapustil, ampak se tudi proti nam obrnil in v senatu povedal, da ravna Italija z nami »najvzorneje«, medtem ko našim bratom v videmski pokrajini ne pritiče prav nobena jezikovna pravica, saj so vedno v vseh vojnah radi umirali za Italijo!...
'Na 'tem svojem zborovanju so| vojni pohabljenci v prisotnosti državnega podtajnika Tessitorija in. na predlog polkovnika Galante.a izglasovali zahtevo, naj se spoštu-, jejo »pravice po pravičnosti«, to je. da se Italiji vrne ne samo Trst ampak tudi Pulj in vsa »lepa ir stokajoča« istrska mesta, ker je v prvi svetovni vojni padlo šest sto tisoč Italijanov »za osvoboditev italijanske tujcu podložne zemlje« in je italijansko brodovje rešilo vse srbsko vojsko... Pod tem pogojem bodo vojni pohabljenci »srečni, če se bo stavil usmiljen pajčolan po-zabljenosti na teror nesrečne pomladi od leta 1945 in na žalost, v katero je padlo toliko nesrečnih družin v Gorici in Julijski krajini, če ,se bo Beograd prepričal, da se ■orožje osvajanja maščuje v rokah tistega, ki ga uporablja«.
Slovenci o slovenske šole/
SLOVENCI, vse slovenske šole na Goriškem so enakopravne z italijanskimi, toda le v slovenskih šolah se učenci in dijaki u-čijo oba jezika: slovenščino in italijanščino!
■SLOVENCI, naše -slovenske šole na Goriškem nam nudijo lepo priliko, da izobrazimo naše otroke v materinščini in jih seznanimo tudi z italijanskim jezikom in italijansko kulturo!
SLOVENCI, vpišimo svoje otroke le v slovenske šole in naznanimo našim organizacijam vsakogar, ki trdi, da naše šole niso enakopravne, z namenom da straši in doseže raznarodovanje naših otrok!
■SLOVENCI, fašistični ustrahovale! in raznarodovalci naših otrok so propadli za vse večne čas,e prav zato, ker so bili z nami krivični!
.SLOVENCI, ne zapostavljajmo svojega materinega jezika in učimo naše otroke, da ga bodo spoštovali in ljubili!
Obsodba pred beneško poroto
IZZA MEJE
Jugoslovanski izvoz
Zgrešena politika jugoslovanskih gospodarskih strokovnjakov kaže vedno bolj jasno svoje sadove. Do-čim so skrno vse zahodne države že dosegle ali celo presegle svojo predvojno raven tudi v kmetijstvu, *e Titova Jugoslavija še vedno zv:-, ja v krčih zmedenega gospodarstva in nikakor ne more do predvojne višine. Sledeče številke nam -o tem * govorno pričajo:	Pšenica:	pred
vojno je Jugoslavija izvažala od 11 do 30 tisoč vagonov tega žita, medtem ko. ga je lani izvozila komaj 696 vagonov. Koruza:	pred
vojno 70.000 vagonov, lani 22.000. Goveja živina: pred vojno je izvo-v.ila preko 45.000, lani pa komaj
19.000. Prašiči: pred vojno 298.000, lani 49.000. Drobnica: pred vojno
360.000, lani 11.000.
Pri vsem tem moramo upoštevati dejstvo, da je . večji del Titovega Izvoza kmetom nasilno rekviriran in ne* svobodno prodan kot v stari Jugoslaviji, ki je res izvažala le presežke svojih proizvodov, med-tem ko danes jugoslovansko ljudstvo strada in umira od lakote, da se Tito lahko zalaga s tujo valuto in da Kidrič nemoteno izvaja svoje zločinske eksperimente v gospodarski politiki.
Goveja živina Izjugoslavije
Trgovinski dogovor med Italijo i» Jugoslavijo predvideva med drugim uvoz iz Jugoslavije 25.000 ton goveje živine. V prvi vrsti gre za klavno živino, katere primanjkuje zlasti v naši deželi. Sicer tu-
di Jugoslavija ne razpolaga s takimi količinami. tega blaga, da bi lahko nemoteno izvažala. Dosedanja petletna neusmiljena politika rekvizicije in obvezne oddaje, I. je pripeljala jugoslovansko gospodarstvo na rob prepada, je izpraznila hleve jugoslovanskih kmetov.
Odprava živinskih nakaznic
S	1. oktobrom so v Jugoslaviji odpravili živilske nakaznice. Ta odprava je v -zvezi s preureditvijo plač in drugih sprememb v jugoslovanskem gospodarstvu, ki je iz klavrno propadlega petletnega Kidričevega gospodarstva moralo preiti v »reakcionarni« sistem zahodnega gospodarstva. Dokler ne bodo plače dokončno urejene, bodo namesto živilskih nakaznic v rahi po-isebni, boni, s katerimi bodo lahko delavci kupovali na prostem trgu po 80 odst, .znižani ceni.
Zločin
Pretekli -teden so v Preski pri Kranju ustrelili ponoči župnika g. Oblaka. Poklicali so ga iz spanja, da bi šel obhajat bolnika. G. župnik, je -takoj vstal in medtem ko se je oblačil, so ga ustrelili skozi okno in nato zbežali. 2e dolgo so grozili g. župniku, a ker niso imeli povoda, da bi ga prijeli, in so se ljudi bali, so ga v noči ustrelili.	,
Tudi v Trbovljah so v noči izgnali iz župnišča g. župnika in mu niso dovolili, da bi se oblekel. Pa pravijo, da spoštujejo Cerkev in vero. Dejanja dokazujejo, da ne!
V četrtekt 20.^septembra t. 1. je bila pred porotnim sodiščem v Benetkah obravnava v kazenskem postopanju proti Slovencem Oskarju Cigliču, Otonu Valentiču, Elzi Ter-čič in Mariji Terčič omoženi Kumar, ki so bili obtoženi -umora župnika Obida iz Sentmavra pri Gorici. Ciglič je doma iz Kojskega, Valentič iz Rifemberga (sedaj Bra-j nik), ženski pa iz Podsabotina. CJ-mor se je dogodil meseca januarja leta 1944 in na razpravi se je izkazalo, da je bil župnik Obid obsojen na smrt od nekega ljudskega vojnega sodišča in da so obtoženci dobili ukaz, naj sodbo izvršijo.
Nobeden od štirih obtožencev, ki 30 v Jugoslaviji, se razprave ni U-, deležil. Sodišče je obtožence oprostilo, kar se tiče umora, ker pristojno pravosodno ministrstvo ni -zahtevalo, da se jjroti njim postopa in je obsodilo Cigliča in Valentiča vsakega na eno leto in šest mesecev zapora zaradi ugrabitve in še .na pet let zapora zaradi ropa. Pr-! va kazen jima je brisana, ker je medtem izšel zakon o pomilostitvi. Obe ženski je sodišče oprostilo vsake krivde.
V zvezi s to beneško obravnavo trdi italijansko časopisje, da je bil župnik Obid, doma iz Benečije, prežet najvzornejšfh italijanskih čustev.
SOVODNJE
V	sredo zvečer 26. septembra je tu zasedal občinski svet in sklenil zaprositi vladno posojilo za kritje stroškov za napeljavo električne luči na Vrh sv. Mihaela, prispevati s -tri tisoč lirami za stanovanjsko najemnino stalno nameščenim učiteljem, ki ne stanujejo v občinskih poslopjih, ogledati si na licu mesta škodo, ki jo je bajč napravil eleki trični števec na hiši Cotič Katarine s Peči in šele potem razpravljati na njeni zahtevi po plačilu 10.000 lir odškodnine.	,
Tudi živinozdravniku je sv"t sklenil povišati od 200 na 220 lir
pristojbine za pregledovanje prašičev za .klanje. Pregledovati pa jih ■bo moral doma.
Prejšnji sklep za ustanovitev tro-, šarinskega konzorcija treh čisto-slovenskih občin, to je Sovodenj, Steverjana in Doberdoba, je prefektura zavrnila, ker mora po zakonu take vrste konzorcij doseči število deset tisoč prebivalcev. Svet je zato sklenil, da bo skušal skleniti tak konzorcij z goriško občino.
ŠTEVERJAN
Na eni zadnjih občinskih sej so, svetovalci odobrili mesečno plačo g. županu, in sicer v znesku treh ■tisoč lir. Ta naravnost smešna nizka »plača« poveličuje plemenitost in ■socialni čut našega župana g. Rudija Maraža. Ze ta zadeva dovolj jasno dokazuje, da mu je dobrobit naše občine zelo pri srcu in se zaveda resnih dolžnosti, ki jih je 7 imenovanjem za župana prevzel.
Do 7. oktobra prijavite škodo
hi so ]o povzročile zeveznišhe čete
'Zopet opominjamo našo javnost, da mora vsakdo, ki hoče doseči plačilo, prijaviti škodo, ki so jo povzročile zavezniške čete izven vojnih dogodkov. Gre namreč v glavnem za škodo, ki jo je kdo utrpel od konca vojne (april odnosno maj 1945) dalje. O določilih tozadevne-, ga zakona od 9. januarja 1951 štev' 10, ki ga je objavila »Gazzetta Uf-ficiale« od 23. januarja 1951, smo že pisali v »Demokraciji« od preteklega tedna (štev. 39 od 28. sept.). Ker morajo biti vse -listine, ki zahtevo opravičujejo, na kolekovanem papirju in ker mora biti izpri-čevalna listina (»atto notorio«) na-^ pravljena na okrajni sodniji (pre-turi), opozarjamo, da škodo do 7. oktobra lahko vsaj prijavi, kdor si ne utegne preskrbeti-vseh listin do tega časa. V prijavi naj pove, da dostavi listine pozneje in v doglednem času.
O trpljenju Slovencev pod fašističnim terorjem, ki je trajal dvajset let, in o grozotah v drugi svetovni vojni, 'ki so jih Italijani začeli in izvajali nad našim narodom, niti besedice v »pravicah po pravičnosti« vojnih pohabljencev!...
In še nekaj: padlo je v prvi svetovni vojni tri sto oseminsedemde-set tisoč italijanskih vojakov in ne šest sto tisoč. Zasedli pa so ozemlje, ki je bilo in je slovensko! Res čudni pojmi »pravice po pravičnosti«!...
Za brezposelne
'Pokrajinska komisija za namestitve je odobrila za goriško občino in druge občine goriške pokrajine številne tečaje za kvalifikacijo in vajo brezposelnih delavcev. (Po teh tečajih bi bilo zaposlenih samo v goriški občini približno 300 delavcev in delavk za kakih 5 ah' 6 mesecev. Vprašanje je samo, če bo tudi osrednja oblast — ministrstvo za delo — potrdilo sklepe goriške komisije. Kot je namreč znano, je lansko leto odobrila samo 1|4 gariških sklepov.
Izredna podpora trgovinskim nameščencem
G-oriška prefektura je na pobudo krajevnih sindikatov prosila ministrstvo za delo, da bi zaradi težkih življenjskih prilik podaljšali za tri mesece -izredne doklade brezposelnim tirgovmskim nameščencem.
Natečaj za delavce pri državnih železnicah
Razpisan je natečaj za 400 mest pri državnih železnicah v pokrajinah Milan, Genova in Turin. Kdor, se hoče tega natečaja udeležiti, mora do 12. novembra t. 1. predložiti prošnjo na kolekovanem papirju za 32 lir. Vse potrebne podrobnosti in navodila daje Odsek borcev — Via Cadorna 23, od 9. do 12. in od 15. do 18. ure.
Zavarovanja
Potujoči prodajalci in raznašalci časopisov se po novih odredbah lahko — če žele — zavarujejo proti nezgodam in starosti. Prošnjo naj naslove na urad »Assistenza INCA«, Viale XXIV Maggio, kjer dobe tudi vsa pojasnila.
Za brezposelne
V	novembru bodo začeli poslovati razni -tečaji za brezposelne. V mestu samem bo 46 takih tečajev na deželi -pa 38. V teh tečajih bo dobilo zaposlitev in strokovno izobrazbo nad 1200 delavcev za dobo petih ali šestih mesecev.
Semenski krompir
Kmetje, ki si žele preskrbeti nov semenski krompir, naj javijo količine v mestne in podeželske kmetske zadruge (konzorcij), in to čim-prej.
Begunsko vprašanjevltal ji
Ko,t sporoča italijanski časopis »Timone«, je v Italiji kakih 90 taborišč za begunce. Samo v Rimu jih je pet in vsako izmed njih stane pol drug milijon lir mesečno. Po teh podatkih bi torej znašali mesečni stroški za vsa taborišča preko 130 milijonov lir. Ni torej čudno, če se vlada že dolgo bori z vprašanjem, kako končati to nehvaležno zadevo, ki postaja vedno bolj zapletena. Po mnenju časopisa »Timone« bi bilo treba to vprašanje rešiti radikalno in energično, in sicer v korist beguncev, -ki nimajo doslej od vseh državnih izdatkov drugega kot malo mineštre in košček strehe, dočim gredo vsi ostali, izdatki v žepe uradnikov in uprave, ki imajo s temi taborišči lepe dobičke.
Jabolka se slabo prodajo 1
Pod tem naslovom smo v »Demokraciji« od dne 21. septembra t.
1.,	štev. 38, čitali, da »se naši kme-j tovalci v Brdih pritožujejo, da se letos jabolka zelo slabo prodajajo«.
Na goriškem sadnem trgu, kjer smo si ogledali na prodaj pripeljd-, na jabolka, smo ugotovili, da se lepa, zdrava jabolka prodajajo tudi po 40 lir kg, medtem ko se slaba, zlasti črviva, prodajajo zelo težko in po naravnost smešnih cenah 5-10 lir kg. Kot začetna je cena do 40 lir prav dobra; da pa je slabo, črvivo sadje slabo plačano, je povsem naravno.
Prizadeti naj v bodoče negujejo sadno drevje po navodilih, ki smo jih napisali svoječasno in večkrat v »Demokraciji«, da ne bodo zopet razočarani. Ob primernem času bomo zopet pisali o negovanju sadnega drevja, na kar že sedaj opominjamo sadjerejce.
Od srede  do srede_
26. SEPTEMBRA: Ob zaključku De Gaspervjevega obiska v ZDA ;a oila izdana nova tristranska izjava o odpravi nekaterih omejitev v mirovni pogodbi z Italijo; glede Trsta se samo izjavlja, da bodo zaščitene zakonite italijanske koristi. — Brzi vlak Dunaj-Rim je iztiril na postaji Langenwang v Avstriji; žrtev je: 20 mrtvih in 30 ranjenih. — Na grških volitvah je zmagala Ljudska stranka maršala Papago-sa; Venizelosova liberalna vlada je ze v ostavki. — V Cačku je imel maršal Tito govor, v katerem je poudaril, da surovost in teror nista lastna socialističnemu razvoju, ker to nasprotuje idejam Marlesa. Engelsa in Lenina. — Tudi Perzija želi novega ameriškega posredovanja v petrolejskem sporu z Anglijo.
27. SEPTEMBRA:	Važnejši	sve-
tovni tisk opozarja Italijo, da njenim zahtevam po Trstu ni mogoče ugoditi; »New York Times« pravi med drugim: »Ce je italijanska mirovna pogodba zastarela, je prav tako zastarela tudi tristranska izjava o vrnitvi Trsta Italiji!« Jugoslovanska vlada javlja, da bo preučila novo tristransko izjavo o spremembi mirovne pogodbe z Italijo z vidika svojih posebnih interesov do Italije. — Italijanska vladni tisk dokazuje, da je De Gasperi v ZDA dosegel vse, kar je mogel, in da se je »dobro boril«; opozicijski tisk pa pogreša omembo tristranske izjave o Trstu. — Sef d-meriškega glavnega stana je odpotoval na Japonsko in Korejo. — ZDA pozivajo Perzijo, naj ne izžene angleških petrolejskih strokovnjakov.
28. SEPTEMBRA: Vladimir Velebit je novi jugoslovanski poslan''k v Rimu. — Anglija je predložila Varnostnemu svetu OZN spor zaradi perzijskega petroleja,,s čimer se je v zadnjem trenutku odrekla oboroženi akciji proti Perziji, in to zaradi ameriškega nasprotovanja; perzijska vojska je medtem zasedla čistilnice v Abadanu.
29. SEPTEMBRA: Jugoslovanski zunanji minister je imel v beograjski skupščini važen govor, v katerem je izjavil: STO je sestavni del jugoslovanskega narodnostnega o-zemlja, o čemer govorijo etnični, gospodarski, zgodovinski in drugi razlogi; spričo današnjih konkretnih pogojev, ko je priključitev STO-ja k Italiji ali Jugoslaviji nemogoča, je treba najti tretjo rešitev, toda brez propagandnih kampanj in brez pačenja etničnega načela.« — Kitajski komunisti predvidevajo izkrcanje oboroženih sil OZN v severnokorejski luki Wonsan; na korejskem osrednjem in vzhodnem bojišču so v teku srditi boji z menjajočo se srečo ob številni udeležbi letalstva na obeh straneh. — Grški kralj je pooblastil generala Plastirasa, voditelja napredne stranke, nat sestavi novo vlado s sodelovanjem liberalca Venizelosa: general Papagos, vodja najmočnejše Ljudske stranke, je sodelovanje pri taki koaliciji odpovedal.
30. SEPTEMBRA: Angleški lahA-risti poudarjajo v svojem volivnem proglasu, da je usoda človeštva odvisna od skorajšnjih angleških parlamentarnih volitev, ker bi mogle konservativna zmaga pomeniti nevarnost nove vojne. — General Bradley izjavlja, da je za mirovna pogajanja treba določiti namesto Kesonga drugi kraj, kjer bosta obe pogajajoči se stranki dejansko enakopravni. — General Van Fleet, poveljnik VIII. armade OZN ne Koreji, javlja, da je prav te dni sprožil jesensko ofenzivo proti komunistom.
1. OKTOBRA: Po zadnjih, vesteh predlagajo Sovjeti sklicanje sestanka »štirih velikih«, na katerem naj bi uredili nemško vprrašanje, za kar bi bila SZ pripravljena nuditi tudi druge »usluge« pod pogojem, da Zahod zaustavi oboroževanje.
Po poročilu ameriškega urada . za gospodarsko mobilizacijo bo ameriška vojaška proizvodnja v krnskem dosegla vrednost skoraj štirih milijard dolarjev, Evropa bo pa letos izdelala orožja za milijardo in pol. ■--- Poročilo poveljstva OZN na Koreji javlja, da je bodočnost pogajanj za premirje odvisna od komunističnega odgovora. — Na kongresu angleške laburistične stranke je vladni predsednik Attlee poudaril angleško željo po miru in sporazumu s SZ, vendar pa da sporazuma ni mogoče doseči brez primerne moči. — Anglija je odpoklicala iz Perzije vse svoje petrolejske strokovnjake.
2. OKTOBRA: Pri volitvah v izvršni odbor angleške laburističnei stranke je zmagalo levo Bevanovo krilo, ki je dobilo štiri mandate, Attleejevo vladno krilo pa samo tri. — Pripravljen je načrt o delu vojaškega odbora OZN, ki ga bodo začeli izvajati v primeru novega napada. — Zahodnonemška katoliška stranka opozarja zaveznike, da ne bo sprejela nobenih ponudb, če bodo pogajanja vodili pod priti-, skom.
Ob začetku šolskega leta
Nekaj misli in nasvetov oklevajočim staršem
Vrata osnovnih šol so se odprla: skozi nje stopica naša mladina zvedavo in boječe. Saj se zanjo po šestih letih domače srčne vzgoje začenja novo obdobje petih let vzgojne pedagoške priprave za koristno 'vključitev v tok življenja.
Pa tudi mladina, ki ji osnovnošolske klopi niso več tuja stvar, se vrača v šolo skoro bi rekli s svetim strahom pred dognanji, ki ji bodo v višjem razredu povečali obzorsko razgledanost in jo vpeljali v tolikšno pestrost življenjskega dogaja-Jija in osebnega doživljanja.
Za našo mladino se prav te dni odpira nov svet!
Odpira se ta novi svet le za slovensko mladino, ki stopa v slovensko osnovno šolo!
Ali vidite, kako se slovenska Izgubljena ovčica prestopita po krivdi staršev, ki so jo vpisali v italijansko potujčevalnico, sredi dru-gorodne mladine? Tudi zanjo se odpira nov svet, vendar nas vse zaskrbljuje iusoda tega našega nežnega bitja sredi novega, sovražno razpoloženega okolja!
Splošna pedagoška ugotovitev je, <ia otrok v tako nežni dobi še ni pristopen za ljulko .narodnostne mržnje. Vendar moramo na veliko žalost naših pedagogov pribiti, da ,to ne velja za naše prilike. Slovenski otrok v tako nežni dobi je pri nas že predmet napadov svojih italijanskih sovrstnikov, -zastrupljenih doma, vplivanih po ulici in napačno vzgojenih v šolah.
Zato bodo svoje otroke vpisovali v italijanske šole le slovenski starši, ki jim je narodna dolžnost deveta briga in narodna zavednost nepoznana državljanska čednost. Na žalost, takih staršev pri nas ni malo!
So pa tudi narodnozavedni starši, ki svoje otroke pošiljajo v italijanske šole iz golega računarstva, da bi jim ne začelo propadati obrtniško ali trgovsko podjetje, da ne bi izgubljali italijanskih odjemalcev itd. Ne zavedajo se pa ti ljudje, da se pri takem računarstvu pošteno uračunavajo, kajti za Italijane 'bodo ostali to, kar so, čeprav se jim skušajo prikupiti z veliko žrtvi-
jo, z največjo žrtvijo, to je z bodočnostjo svojega otroka. Italijani sc se v Trstu in Gorici naučili spoštovati le zavednega Slovenca, ne pa poburice!
Pri nas je pa še tretja vrsta staršev, ki pošiljajo svoje otroke v italijanske šole iz bojazni, da ne bi izgubili službe. Bojazen je v večini primerov neutemeljena! Znani so nam res nekateri poskusi takega izsiljevanja, vendar je bil prizadeti odslovljen ne zaradi zvestobe do slovenske šole, ampak zaradi pripadnosti k slovenski narodnostni skupnosti.
Ce lahko sploh koga delno razumemo 'in prav tako samo delno u-pravičimo, da pošilja svojega otroka v italijansko šolo, je to oče, ki klone pred prikazanim, sicer redkim neizprosnim izsiljevanjem, vendar 'tudi takemu očetu lahko posta-., vimo vprašanje: »Ali ti ni bodočnost tvojega otroka .bolj pri srcu kot tvoja trenutna zadrega zaradi narodnostnega preganjanja tvojega delodajalca?« Tak oče bo dobil novo delo s pomočjo vse naše javnosti, njegov otrok v italijanski šoli bi pa bil za nas verjetno za vedno izsublien!
Skratka: ne drži noben izgovor in prav tako ne drži nobeno opravičilo staršev, ki so obsodili svo-
jega otroka .na počasno narodnostno hiranje v italijanski potujčeval-riici in na žalost tudi zasramoval-nici.
iZa nami je že šest let slovenskega šolstva na Tržaškem. Naše o-snovne in srednje šole so si v tej dobi zaslužile upravičen sloves trdnega pedagoškega jedra slovenske skupnosti. Naše šole bodo vzgojile našo mladino v zavedne člane našega naroda in jo uvrstile na pravilno mesto, ko si bo po končanem šolanju iskala zaslužka. Ce hočemo našim otrokom dobro, če hočemo, da se jim bo bolje godilo kot nam, če jim želimo zares razigrano rast sredi narodnega domačega okolja, jih bomo zaupali samo slovenskim šolnikom.
Vpisovanje v slovenske šole je skoro pri kraju. Se vedno pa je čas za zamudnike, da v zadnjem trenutku dajo svojega otrok') tja, kamor edinole spada, in kjer bo dobil edinole pravo vzgojo. Tud’ v kolikor bi medtem nekateri slovenski starši svojega otroka, vpisali, kamor nikakor ne spada, in kjer ne bi bil deležen prave vzgoje, je še vedno čas, da se premislijo in popravijo krivico, ki so jo hote ali, nehote napravili svojemu otroku, kateremu .morajo želeti samo dobro in resno vzgojo v narodnem duhu.
Zanimiva knjižica o Sloveniji
Slovence po svetu opozarjamo, da je izšla v Louvainu knjižica v francoščini »La Slovenie et les Slove-nes«. S pomočjo te knjižice, ki jo krasijo tudi štiri lepe podobe, bodo lahko seznanili svoje sosede in prijatelje z našo lepo domovino. Z njo bodo lahiko povedali, kakšnega rodu so in odkod so doma. Knjižica stane 50 francoskih frankov ali
6	belgijskih frankov ali 2 mednarodna poštna kupona (»de repon-se«).
'Naročite na naslov: T. Volčanšek, Rue des Recolle.ts 21, Louvain (Belgija).
NOVI PREDPISI za slušatelje radia
Varšavska radijska postaja je nedavno objavila nove predpise, ki so jih izdala poljska ljudska obla-stva za slušatelje radia:
»Po nalogu ministra za pošto in brzojav niso več veljavna stara dovoljenja iza radijske sprejemnike. Odslej bodo smeli kupiti in držati radijske sprejemnike in'se jih posluževati le tisti, ki bodo v posesti osebne radijske izkaznice. Osebne radijske izkaznice bodo izdajali poštni uradi. Osebne izkaznice za tiste, ki imajo zvočnike, pa izdajajo uprave radijskih postaj. Kdor se poslužuje radijskega sprejemnika brez osebne radijske izkaznice, krši zakon.«
Ukrajinci d nemilosti
Zanimivo je, da je izbrala »Pravda« prav čas, ko je bil v Moskvi »Teden ukrajinske umetnosti in književnosti« — običajno prijateljska manifestacija — za napad na »nacionalistični odklon« v ukrajinski umetnosti. Prvi udarci so bili res bolj rahli: pisatelj Kornojčuk, predsednik ukrajinskega parlamenta, in njegova žena, pisateljica in političarka, Vanda Wasilewiska, po rodu Poljakinja, sta dobila ukor, ker nista v svoji knjižici o Hmol-nickomu (ukrajinskemu junaku 17. stoletja) opisala poljske šlahte in načel, za 'katera se je ta šlahta borila. Kmalu so pa udarci postali.
Republika San Marino
in njena igralnica
Republika San Marino, ena najstarejših republik sveta, je majhna državica od komaj 61 kvadr. km površine blizu Riminija, ne daleč Od Jadranskega morja, ki je pa vsenaokrog obdana od Italije. Šteje samo par tisoč prebivalcev. Državica je revna. Ko so Sanmarinci videli, da donašajo igralnice v Italiji (Benetke, San Remo) ogromne dohodke dotičnim občinam, so si mislili, zakaj si ne bi tudi mi pomagali s tako igralnico, kamor bi 'bogati tujci nosili svoj denar. In res so pred letom in pol odprli i-gralnico, ki je uspevala nad vsako pričakovanje v veliko dobrobit in veselje sanmarinskega prebivalstva. Ali igralnica v San Marinu je delala konkurenc« igralnici na Lidu v Benetkah.
'In veste, kaj je Italija proti tej konkurenci podvzela? Blokirala je enostavno San Marino in s svojo policijo zaprla vse poti, ki vodijo vanj. Italijanska policija in karabinjerji so pri tej blokadi vršili talko natančno kontrolo nad potniki, ki so hoteli v San Marino in nazaj, da so ljudi držali na meji kar po
cele dneve in jim celo podplate trgali od čevljev zaradi bolj temeljite preiskave. Preiskava na naših olokih v Jugoslavijo je prava igrača nasproti preiskavi, ki je bila na mejah 'San Marina.
Ali mali San Marino se ni udal in je kljuboval italijanskemu bloku skozi celih 15 mesecev. Prosil je, prosjačil in se skliceval na svoje starodavne pravice in pisane per-gamene. Ali vse prošnje in pozivi na suverenost sanmarinske republike so bili zaman. Gospodarske koristi Italije so šle čez pravico San Marina, da se v svojih mejah svobodno razvije in ima tudi svoje i-gralnice.
'Moč Italije je zmagala nad pravico do svobode malega San Marina in nedavno je moral Sari Marino zapreti svojo igralnico, da so se, odprli bloki na njegovi meji.
In ljudje, ki so tako ravnali s svobodnim San Maririom, hočejo v imenu neke namišljene pravice in .zahodne demokracije uničiti Svobodno tržaško ozemlje! Ali ne prr tudi glede Trsta za to, da s« uniči konkurenta Benetkam?
hujši in bolj pogosti. Več ukrajinskih slikarjev so obtožili, da na njihovih platnih ni prostora za temo sovjetskega prijateljstva, razne pevske zbore so pa grajali, ker ne( prepevajo ruskih in georgijskih pesmi. Zdaj pa je prišlo do mnogo hujšega napada, kot so bili vsi dosedanji, obtožili so vodstvo stranke same, da je njena čuječnost pomanjkljiva. Zdi se, da vse .to zaradi tega, ker so natisnili ruski prevod pesnitve »Ljubi Ukrajino«, ki jo je spisal pred sedmimi leti ukrajinski pesnik Sosyura.
Jedro vprašanja je pa drugje •-pripominja angleška revija »Eco-nomist«. Ta pesnitev je nacionalistična; vsi ukrajinski nacionalisti, tudi onstran barikade, se strinjajo z mislimi, ki pridejo v pesnitvi do izraza — piše »Pravda«. Sovjetski voditelji -žanjejo zdaj žetev, ki je vzklila iz semena, ki so ga med vojno in neposredno po njej sami sejali. Vladarji Kremlja so takrat klicali »Živela Rusija«, pričakujoč očividno, da bodo iz drugih republik dobili odgovor v klicu »Živela Sovjetska zveza«. Ko se je pa odmev glasil »Živela Armenija« ali »Živela Ukrajina«, jih je to resnično osupnilo in vznemirilo. Se pred kratkim je bil največji zločin, s katerim se je lahko umazal sovjetski književnik ali umetnik, kozmopoli-tizem. češ da 'to pomeni stike s tujino in »zasužnjenje tujini«. Zdaj so pa uvideli, da je lahko nacionalizem v svoji regionalni obliki mo-, čan ločilni činitelj in tako ga označujejo za veliko krivoverstvo. ,
Ukrajinska epizoda ni osamljena; pred njo so bili že dnugi protiaa-cionalistični napadi. Tako na primer so pred kratkim obtožili azer-baidžanske intelektualce nacionalističnega odklona, ker so slavili Sa-mila, junaka iz krimske vojne, ki so ga sicer svoj čas proslavljali tudi v Rusiji, ki ga pa zdaj označuj jejo za angleškega agenta. Nekatere armenske pisatelje so obtožili, da se zatekajo v preteklost in da idealizirajo pretekle čase, estonske pa so kritizirali, da prikazujejo v
ugodnem smislu svoje buržujske-.politike XX. stoletja.
Ukrajinska zadeva se pa od vseh teh primerov razlikuje po svoji razsežnosti. V tem primeru obtožujejo stranko samo, da ščiti nacionalistično »inteligenco«. Članek »Pravde« je verjetno pripravil centralni komite sovjetske komunistične stranke, dan kasneje ga je ponatisnila »Liternaturnaja gazeta«.
V	istem članku je tudi stroga kritika mesečne književne revije »Zviezde«, ker je objavila ruski prevod navedene pesnitve. Vse to spominja na napad Zdanova iz leta 1946 proti modernizmu in kozmo-politizmu v sovjetski umetnosti, zaradi česar so tudi kritizirali »Zviez-do« med prvimi.
Ne preseneča, da je bil prvi napad naperjen proti Ukrajini, saj velja Ukrajina že od nekdaj kot glavno središče nacionalizma in odpora proti ukazom Moskve. V U-krajini je bil 1. 1932-33 največji odpor kmetskega sloja proti kolektivizaciji zemlje. V Ukrajini so imela centralna oblastva največje težave pri obnavljanju reda po koncu vojne. In zdi se, da naletuje dodatna propaganda za kolektivizacijo, ki se vrši zdaj v Sovjetski zvezi, na največje nasprotovanje prav v Ukrajini, kjer so tudi dosegli .najmanjši odstotek predvidene poljedelske proizvodnje. Centralna vlada bo gotovo podvzela vse, da prepreči zavezništvo med nezadovoljnimi kmeti in prav tako nezadovoljno nacionalistično »inteligenco«; napad na stranko samo dopušča tudi možnost čistke med visokimi funkcionarji ukrajinske komunistične stranke. Vsekako so pa pisatelji in umetniki v Sovjetski zvezi opozorjeni, da se je treba izogniti ravno tako Scili kozmopo-litizma kot Karibdi nacionalizmi.
Izšla je nova številka
STVARNOSTI
Q O S P O D A R S T V O |
SEJANJE PŠENICE
Razni poskusi pri setvi in negi vsejane pšenice nam nudijo koristen nauk, kako moramo ravnati j pšenico, da dosežemo visok odstotek pridelka.
Kje 'bomo sejali pšenico? To moramo 'predvsem vedeti pri izbiri vrste, ki jo mislimo sejati, kajti nekatere vrste uspevajo bolj v nizkih, druge zopet v višjih, hribovitih legah. Tudi moramo vedeti, da pšenica najbolj uspeva na zemljiščih, ki so bila prejšnje leto pognojena s hlevskim gnojem, bodisi da smo sadili krompir ali koruzo ali kakšno drugo kulturo. In končno so poskusi dokazali, da dosežemo večji uspeh pri pridelku, čim globlje je zemlja orana, kar je v popolnem protislovju z mnenjem naših starih, češ da pšenica ne potrebuje globokega oranja. Z globokim oranjem damo možnost rastlini, da se boli krepko razvije, istočasno pa so rastline zavarovane pred preveliko vlago v primeru močnega deževja, ker bi voda odtekala v globlje plasti zemlje.
Torej orali bomo najmanj 30 - 40 cm globoko. Najbolje je, izvršiti o-ranje s traktorjem, iker .zemljo s takim oranjem bolj zdrobimo 'n globlje orjemo. Takoj po oranju zemljo 'dobro zbranamo, da zdrobimo vse kepe (grambe) in površino popolnoma izravnamo, da nam ne bo ostajala voda v kotlinah. Vedeti moramo, da se nam posušena zemlja ne .zdrobi tako kakor sveža, zato ponavljam: takoj po oranju je treba branati!
Stranske jarke bomo izčistili, da bo voda takoj odtekala. Ce je njiva na kakšnem mestu bolj nizka in je nevarnost, da bi tam ostajala voda, bomo napravili počez majhen odvodni jarek.
Ob setvi lahko gnojimo pšenici z dobrim hlevskim gnojem samo v lahkih peščenih zemljah. V tem primeru potrosimo 300 - 400 centov ■gnoja na hektar.
Umetna gnojila bomo trosili preč) brananjem, -da jih z 'brano bolj pomešamo z zemljo. Na hektar potrosimo najmanj 5-6' centov super-, fosfata, 2 centa žveplenokislega a-m-onjaka ali isto količino apnenega dušika Cscalcio cianamide«) in v pustih peščeninh zemljah 100 - 150 kg kalijeve soli. Apneni dušik bomo zilasti uporabljali v težkih ilovnatih zemljah. Apneni dušik je u-činkovit tudi proti raznim škodljivcem. Navedene količine so naj-
t Glasbenih Mimo Polič
V	Ljubljani je dne 2. oktobra umrl dirigent in skladatelj Mirko Polič.
Mirko Polič je bil rojen leta 1890, v Trstu. Se mlad se je posvetil glasbenemu življenju. Vpisal se ye na pravno fakulteto v Pragi, a hkratu študiral glasbo na konser-. vatoriju Verdi v Trstu od leta 1908 do leta 1913, ko je absolviral. Zasluge Mirka Poliča so neprecenljiv ve za razvoj Slovenskega narodnega gledališča v Trstu, kateremu je posvetil vse svoje moči'od 1. 1910 dalje pa vse do njegove nasilne zadušitve.
Leta 1925 je prevzel vodstvo ljubljanske opere, na kateri je deloval vse do svoje smrti.
Mirko Polič’ je uglasbil dve operi, in sicer »Mati Jugovičev« in »Deseti brat«. Ze leta 1910 pa Jpj
v	Trstu uglasbil za Vojnovičeve) dramo »Smrt majke Jugovičev« preludij in koral kot napoved svoje kasnejše opere. Leta 1938 pa je predelal prvo slovensko ljudsko o-) pero Foersterjev »Gorenjski slavček«. Premera »Desetega brata« je bila letošnjo pomlad v Ljubljani.
manjše, poskusi so pa pokazali, da se je z uporabo 8 -. 10 centov super-fosrata in 4 centom žve.plenokislega amonjaka ali apnenega dušika na hektar pridelek skoro podvojil.
Kar se setve tiče, mislim, da ni več kmeta, ki bi sejal z roko, razen. v za stroj nedostopnih legah. Pred setvijo bomo žito razkužili z 250 gr prahu »Caffaro« na 100 kg semena.
Pri izbiri semena bomo upoštevali lego in vrsto zemlje. Pšenico delimo v golico in osinko; prva je; ■bolj rodovitna, se pa lada osipa.r če je dobro dozorela. Za.to tako vrsto pšenice bomo želi nekaj dni pred popolno dozoritvijo.
V	nizkih legah in težkih zemljah uspevajo: »Comandante Bandi« (je osinka), »San Pastore« (golica«), »Orlandi 10« (golica) in cela vrsta drugih; v nizkih peščenih zemljah pa »Tevere« (golica), »Salto« (golica) in mnogo drugih.
Za hribovite lege pa »Mentana«, ki je osinka in »Salto« (golica). Pri nas ni še povsod v navadi, pač pa pri naših sosedih Furlanih, namreč da se po setvi pšenico stlači z valjarjem. Z valjanjem spojimo bolje zemljo s semenom in dosežemo tako boljše kaljenje.
Ko pšenica doraste do treh listov, začnemo isti gnojiti >z dušičnatimi gnojili, najbolje z apnenim nitratom. In sicer povprečno po 50 kg na hektar v presledkih po 3 tedne, tja do polovice marca, ko začne pšenica rasti. Tedaj moramo z du-šičnatim gnojenjem prenehati, ker bi drugače pospešili poleganje :n zapadlost rji, ker bi pšenica postala preveč nežna.
Predvsem moramo gnojiti s hitro delujočim dušičnatim gnojilom (a-pneni nitrat), .zlasti ko nastopi prvi led, ker tedaj so rastline najbolj potrebne hrane.
*	*	ir”-*	v	Ul.a	1CIU3UJU	pumiaU	V	Lu	JU'L/i Jdlll,	<50.UU ZlCOjLJlglll.
SLOVENSKA BENEČIJA
Radio Trst II
306,1 m ali 9S0 kc-sek
NEDELJA, "(. oktobra:	9.00	Kme-
tijska oddaja. — 11.30 Oddaja za najmlajše. — 12.15 Od melodije do melodije. — 13.00 Glasba po željah. — 18,30 Klavirski koncert Gabrijela Devetaka. — 21.00 Literarna ura.
PONEDELJEK, 8. oktobra:	18.15
Beethoven: Koncert št. 5. -— 19.0Q Iz filmskega sveta. — 21.00 Slovenski zbori in kvarteti. — 22.30 Beethoven: 'Simfonija št. 4.
TOREK, 9. oktobra:	13.00	Glasb^
po željah. — 19.00 Mamica pripoveduje. — 20.30 Aktualnosti. —
21.00 Koncert mezzosopranistke 'Justine Vugove. —	21.30	Axel
Mundthe:	SAN MICHELE, dra-
matiziran roman v nadaljevanjih.
SREDA, 10. oktobra:	13.00	Popol-
danski koncert. — 19.00 Zdravniški vedež. —	20.00	Evropski
koncert. — 20.30 Sola in vzgoja.
21.00 Vokalni kvartet. —	22.00 •Čajkovski: Simfonija št. 6.
ČETRTEK, U. oktobra: 13.00 Pevski duet in harmonika. — 19.00 Slovenščina za Slovence. — 20.80 Koncert barkovljanskega pevskega zbora. —21.00 Radijski oder -Ladislav Fodor: Poljub pred Ot gledalom, nato Priljubljene melodije.
PETEK, 12. oktobra: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Pogovor z že^ no. — 20.30 Tržaški kulturni razgledi. —	21.30 Axel Mundthe:
SAN MICHELE, dramatiziran rb-. man v nadaljevanjih.
SOBOTA, 13. oktobra: 13.00 Šramel kvintet in pevski duet.
21.00 Koncert moškega zbora I-van Cankar. — 22.00 Sobotni variete. — 22.30 Večerni ples. —
23.00 Respighi: Rimski vodnjaki.
njo bralce.
O POLITIČNEM POLOŽAJU
Prebivalstvo te lepe slovenske deželice je slovensko in doma govorijo v svojem domačem narečju »slavjenščini«.
Toda raznarodovanje je začelo že 1. 1866, ko je prišla dežela .pod italijansko oblast. Beneški Slovenci so bili vedno izpostavljeni furlanski asimilaciji, ki je že sama po sebi močna. Močnejšo pa jo je še napravil rimski denar! Med Furlane jih 'sili nujnost, da si pridobijo peščico koruze in da si tako potolažijo lakoto.
Temu se je pridružil še javni pritisk, kli je -uvedel tuj jezik ,v urade, v šole in sploh povsod.
Marsikdo se čudi, zakaj trdijo skoraj vsi Benečani, da so »Italijani«. Ce pa jih vprašate, čemu pravijo, da so Italijani, vam bodo odgovorili: »Ker smo pač v Italiji«...
Zavednost beneških Slovencev ie ■zares padla po drugi svetovni vojni in tako opazimo globok prepad med obdobjem pred in po vojni. Ta prepad je še poglobila italijanska propaganda, ki je strašila .ljudstvo, češ da bodo prišli pod oblast
Življenjske in družabne prilike beneških Slovencev
komunistične Jugoslavije, kjer se 'Vršijo aretacije preprostega delovnega človeka, samo zaradi tega, ker govorijo v svojem narečju.
. Demokrščanska propaganda se je poslužtla vere in duhovnikov, ker je uvidevala, da ji bo to uspelo, ker je ljudstvo zelo verno in povezano na tradicijo.
Tem so priskočili na porooa razni trgovci, gostilničarji lin drugi prekupčevalci, pravi »Kralji na Betajnovi«. Ti namreč so se bali, da bodo izgubili vse, kar so si pridobili med vojno z izkoriščanjem u-bogega ljudstva, če bodo prišli pod jugoslovansko oblast. Prej .so bili fašisti in izkoriščali ter mučili ljudi, sedaj so pa na nasprotni strani, ker »o Italijani predvidevali da jim bodo ti najbolj pomagali ii’ koristili. Zaradi tega so postali tudi ti ljudje propagandisti demokr-fičanske stranke v službi raznarodovanja našega življa.
Označili smo te .zadnje ljudi kot »Kralje na Betajnovi« in ne tjaven-dan! »Tutto II mondo č paese!«, tako pravijo Italijani. Slabemu uka-
zuje vedno močnejši in to je tudi v Slovenski Benečiji. Vodilno plast močnejših, ki ukazuje, tvorijo bogataši in njim sličnii ljudje, ki podpirajo Italijo in njeno propagando, da bi jim ta v zameno pomagata pri izpolnitvi želj, ki bi jih ju stavili. Revno ljudstvo pa nima nikjer zaščite. Trpeti mora izkoriščanje višjih .slojev in pri tem molčati ali pa izražati le zahvalo za to trpljenje.
V	času fašizma so ostali beneški Slovenci v ozadju, ker se fašističnemu režimu niso zdeli nevarni, ker so bili brez lastnega intelektualnega kadra.
Edina inteligenca so bili. duhovniki, ki so bili izavedni Slovenci, katerim so pa bile omejene pravice pridigovanja v domačem jeziku. Od leta 1933. dalje je videmski škof pon Ijal slovenske duhovnike v Furlanijo, furlanske pa med Benečane. Takšen položaj je ostal še danes.
Zadnje čase se opaža, da se prebuja narodna zavest naših Benečanov. »Triikoloristi«, to je Italija-naši, pa podpirajo z vsemi silami
svoje propagandiste. Celo ljudje, ki vodijo .mladino in bi ji morali buditi zavest, 'to so učitelji in učiteljice, so pod vplivom te propagande ali pa, če s.o zavedni, si tega svojega prepričanja ne upajo pokazati, da ne bi izgubili težko priborjenega koščka kruha. Pri tem se ne zavedajo, da s svojim delom narod izdajajo!
O SOCIALNEM POLOŽAJU
Tudi socialno stanje ni boljše od političnega, ker italijanska vlada se ni ■nikoli pobrigala za benešfcoslo-vensko deželo. Po prvi svetovni vojni je začela po nekaterih krajih graditi kakšno cesto, vodovod, pa tvrdke so bile le italijanske :n vsi strokovnjaki prav tako. Raje so sprejeli v delo 'tujca, kot domačina. Domačinov so se poslužili samo takrat, ko so jih prisilili -na brezplačno delo. Vsaka družina ie morala napraviti toliko dni »rabu-te«. Prišlo je celo do tega, da je vlada določila fond za to ali ono javno občinsko delo. Na občini pa so tako napravili, da so prepričali
in prisilili prebivalstvo, maj napra-
vi	»rabute« in tako je ves denar šel italijanskim fašistom v žep.
Začeli so gracjiti tudi šole, ker so videli, da je treba začeti z raznarodovanjem v Benečiji, če so hoteli mspeti na ozemlju, ki so si ga pridobili z mirovno pogodbo.
Tudi pri teh gradnjah so se poslužili italijanskih strokovnih delavcev. Za domačine jim ni bilo mar! Bili so namreč zadovoljni, da so jih mogli uspešno potujčevati.
'Tako ravnajo tudi po drugi svetovni vojni in potujčevalni kurz italijanske politike v Benečiji je danes še močnejši in javnejši.
Prebivalstvo je sestavljeno iz malih kmetov, ki nimajo dovolj dohodkov, da bi se preživljali. Zaradi tega čakajo na kakšno javno delo, da bi zaslužili par tisočakov in s temi plačali davke, si kupili o-bleko in čevlje.
Hrana je skromna, kakor skromna je zemlja s svojimi pridelki. Vendar je glede tega neka razlika med dolinami in hribi. V hribih ni-
so imeli .nikoli take hrane kakor v' 'dolinah. To je namreč odvisno od pridelkov, ki so raznovrstni v dolinah, medtem ko jih v hribih sploh J ni!
Ob velikih praznikih (božič, novo *leto. svetti Trije kralji) si pripravijo družine štruklje. Če pa štrukljev ni,, je to znak, da je družina popolnoma obubožala.
V	dolinah je ,j>uha ali mineštra navadno vsak dan pri kosilu, medtem ko je v hribih ni. Pozimi pa napravijo juho tako, da zrežejo kisio repo in j.o skuhajo ® fižolom. Zabelijo jo pa s .slanino ali s prašičevo kostjo (tej juhi pravijo »bro-nada«).
£eda'j, ko je .bolje s hrano, tudi v hribih včasih napravijo »pasto-isciutto«. Ta brana je dogodek samo pri revežih, pri bogatejših je že v navadi. Navada je, da se zajtrkuje močnik, pa ta navada vedno bolj izginja. Včasih skuhajo riž z mlekom ali riž .s krompirjem. V nekaterih krajih imajo polento z mlekom.
Po hribih pridelajo koruzo, ki je glavna hrana, krompir, fižol, jabolka, hruške, slive; ponekod breskve in razno zelenjavo, ki pa zadostuje le za domače potrebe.
(Se nadaljuje t
Hauki z debatnih večerom s ŽIF
S klevetami in z lažmi se ne bodo pomagali?
Debatni večeri so bili za nas e-ciina prilika, da smo mogli seznaniti z našim hotenjem, našimi na-zi-ranji in našim programom širše kroge ljudi, ki jih ne moremo smatrati -za. naše somišljenike. To je bil tudi edini način, da te ‘ljudi o-pozorimo na kleve-tniško propaga.n-. do, ki so jo v zadnjem času uprizorili tržaški kominformisti prot: našemu demokratičnemu gibanju.
Komunistična propaganda se je . v zakotnem boju proti nam poslui zevala v glavnem dveh gesel: i) da smo proti obstoju Svobodnega tržaškega ozemlja in 2) da smo politična skupina ljudi, sovražno razpoloženih .do našega delovnega .ljudstva.
'Na izpeljanih debatnih večerih .so naši govorniki pred mešanim občinstvom neizpodbitno dokazali, da stoji .SDZ neomajno na stališču c-ihranitve STO-ja in da je vsako drugačno zatrjevanje zgolj ceneno natolcevanje z bolj ali manj prikritimi nameni v službi »boljše rešitve«. Prav tako so naši govorniki imeli na teh debatnih večerih priliko, da s programom SDZ in pisanjem »Demokracije« dokažejo ljudsko bistvo našega gibanja, ki je nastalo v najkiritičnejših trenutkih našega tržaškega življenja kot iz-iraz hotenja vsega tržaškega delovnega ljudstva.
Naša neprestana borba za obrambo Svobodnega tržaškega ozemlja je vsemu svetu dokaz, da stojimo
Tržalilii luški promet
V statistiki tržaškega prometa pogrešamo že od maja mesca dalje navajanje količin blaga, namenjenega ameriški posadki v Avstriji., Baje se -blago, namenjeno ameriškim četam v Avstriji, .odslej od-premlja preko italijansike luke Livorno.
Ce odgovarja ta domneva resnici, moramo pribiti, da bo sčasoma tak zavezniški ukrep precej škodoval tržaškemu luškemu gospodarstvu, ki se je prav v .zadnjem času začel iepo .razvijati in. že presegel viške, dosežene leta 1913 pod Avstrijo in leta 1938 pod 'Italijo.
trdno na stališču spoštovanja določb mirovne pogodbe z Italijo, ker v tem vidimo najučinkovitejšo o-brambo vseh najosnovnejših koristi nas tržaških Slovencev. Naš program, ki ga bomo v izvlečkih še objavljali, pa je vsemu našemu delovnemu ljudstvu zgovoren dokaz, da smo politična skupnost delovnih ljudi, izišlih iz ljudstva in delujočih za blaginjo vseh slojev našega prebivalstva, v glavnem delavskih in kmečkih.
Naj ne bo zatorej našim pristašem nerodno posegati v osebno debato s kominformističnimi aktivisti, ker bodo njihovim napadalnim izvajanjem v vsakem pogledu kos s tolmačenjem našega političnega boja v obrambo Svobodnega tržaškega ozemlja in z zagovarjanjem osnovnih misli našega programa.
PROTEST OPENCEV
Openci odločno protestirajo proti najnovejšemu ukrepu odbora Delniške družbe maiih železnic USo-cieta per Azioni delle Piccole Fer-rovie«), ki je odstranila z vseh vozov in postajališč trojezično besedilo (slovensko - angleško - italijansko) urnikov in ga nadomestila z izključno italijanskim besedilom.
Tramvaja na Opčine in z Opčin se redno poslužujejo Openci, ki hodijo na delo in po opravkih v Trst, in številni člani ameriške posadke, ki stalno živijo na Opčinah. Ob nedeljah in praznikih se pa tramva a poslužujejo .tržaški izletniki.
Ce je tramvajska družba Ukinila slovensko in angleško besedilo na protest kakšnega prenapetega nedeljskega izletnika, je s tem zagrešila osnovno krivico proti našemu slovenskem življu in napravila grobo nekorektnost do naših ame-irišikih zaveznikov. V kolikor pa gre
NOV ATENTAT
na	sedež |	povel	jsl	:va ZVI	U
Dne 29.	septembra zvečer	ob 9. den o	d tolikih dokazov italijanske		
uri so neznanci vdrugič v letošnjem letu (prvič so to storili februarja mesca) položili močan peklenski stroj pred vhod za javnost na sedežu poveljstva Zavezniške vojaške uprave. Razstrel je bil tako silovit, da so stekla na oknih popokala daleč naokoli; na sedežu poveljstva pa je povzročil veliko škodo: popokala so skoro vsa stekla oken na pročelju, pokvarjen je del stropa, pokritega hodnika na pročelju, u-ničena so vhodna vrata, deloma je podrt vmesni zid na hodniku in v tlaku je večja luknja, nastala po razsirelu.
Policija javlja, da preiskava dobro napreduje, iz milanskega lista »11 Corriere della Sera« pa izvemo, da je policija aretirala tudi tri o-sebe, ki so baje v zvezi z atentatom. Osumljenci so člani fašističnega gibanja MSI in so bili pred kratkim odpuščeni iz zavezniške službe.
Atentat je napravil na vso našo javnost zelo mučen vtis, ker je e-
Odprta strohouna šola g Dolini
Prosvetni urad Zavezniške vojaške uprave je odprl v Dolini dvoletni strokovni trgovski in industrijski tečaj, za katerega so Dolin-čarri in prebivalci ostalih vasi z Brega že dalj časa prosili.
Doslej so morali otroci po končanem osnovnošolskem pouku hoditi na šolanje v Trst, če so se hoteli usposobiti za primerno strokovno zaposlitev. Večina otrok je poseeala industrijsko strokovno šolo v iRojanu. Velika razdalja in ne manjša izguba, časa nista prav gotovo ugodno vplivali na zdravje it) šolski uspeh otrok.
Kako potreben je bil strokovni tečaj V Dolini, dokazuje dejstvo, da se je doslej vpisalo v prvi razred že 49, v drugi pa 36 učencev ih u-čenk.
'Otroci bodo lahko izbirali met} trgovskim fn industrijskim oddel-kom.	'
Hvaležni smo ZVU za ta prosvetni, ukrep. ki je odpravil veliko vrzel na šolskem polju, ki je bistveno zavirala razmah prosvetnega deli na Bregu. Moramo pfei k temu pripomniti, <fa Sfibilo bolj urfieštno, ko bi se 'naftesto "nepopolnega dvoletnega strokovnega tečaja odprla redna triletna popolna stnbkoVna šola, saj ustrezrtr zakon govori o Strokovnih tečajih le kot 6 izreflni zalfhti šolski (ustanovi za kraje, kjer ni mogoče odpreti popotne strokovne Sole.
Dolina pa je za Nabrežino naj-vaine*jši slovenski kraj nh Tržaškem in upravičeno zasluži vso po-1 zorhost tudi pri naših Šolskih o-blastvjh. To wno morali pribiti, ker opažartvo, da šolska obfestva nočejo odpirati popolnih slovenskih s. jrokovnih šol ne našem podeželju in da raje segajo po dodatnih -tretjih razredih, ki niso predvideni v veljavni šolski zakonodaji, medtem ko pa ne vidijo nobene ovire .z« ustanavljanje Italijanskih popolnih strokovnih šol, tudi na slovenskem podeželju, na primer na Opčinah.
Didaktično mnatellstvo Sv. Hudob
ViMW>V'a1nj'?-, ki de za&efo ‘M. septembra, bo .trajalo do 5. oktobra. Šolska maša 'bo 8. oktobra. Pouk se bo začel 8. oktobra.
Lanski in rtovi (učenci se vpisujejo na teh-le šolah:
na osnovni šoli v -ulici sv. Frančiška štev. 42;
na osnovni šoli v ulici Donadoni štev. 28 v pritličju, levo;
na osnovni šoli v ulici Scuola Nuova štev. 12 v I. nadstropju.
Vpisovanje v otroške vrtce
Obveščamo starše, da se je pričelo vpisovanje otrok v slovenske otroške vrtce. Vabimo starše, da vpišejo otroke že takoj prve dni v dopoldanskih urah. Ob vpisu otroka morajo predložiti: njegov krstni list, potrdilo o cepljenju proti kozam in davici ter spričevalo o zdravju oči.
V slovenske otroške vrtce bodo sprejeti otroci, ki bodo ob dnevu vpisa dopolnili tri let*.
Glasbena šota BPM
Dne 1. oktobri^ 1.1. je bila -razdelitev učnih ur in se je obenem pričel .reden pouk. Gojenci, ki se bbjaViljenem terminu vpisovanja iz kakršnega koli razloga niso mogli prijaviti, se lahko naknadno še vpišejo.
'I. in ‘XI. tečaj glasbene -teorije prične 15. t. m. Teg& dne bo objav-ljeiTtudt **Hf	ffi
nik harmonije.
Glede vseh podrobnosti se obrnite na vodstvo Glasbene šole v ulici Machiavelli 22-LI., telefon 82-75.
blitn šola m
'SDD Bo Tet os mtdaljevalb s poukom klasičnega baleta in ritmične telovadbe pod strokovnim vodstvom gospe Amalije De,ste, ki je že lani pokazala veiik uspeh zlasti ob priliki zaključne baletne prireditve v »Auditorium«-u.
Vpisovanje iz prijaznosti pri čla nici odbora SDD gospe Rollijevi v ■ulici Machiavelli 28*11-1., telefon 25541, vsak dan od 16. do 18. ure.
Razstava A vreli j a Lukežiča v galeriji »Seorpione*
Dne 27. septembra je bila v tržaški galeriji »Scorpione« (nasproti srbske pravoslavne cerkve ob Kanalu) otvoritev razstave tržaškega slikarja Avrelija Lukežiča.
Umetnik razstavlja vrsto svojih dobro znanih pokrajin iz tržaške okolice.
za pomotno izpustitev obeh jezikov pri novih urnikih, bo primerno pojasnilo družbe samo blagodejno vplivalo na upravičeno razburjeno občinstvo. Pa naj bo razlog izpustitve slovenščine in angleščine z novega -besedila ta ali oni, zahtevamo. da maloželezniška družba takoj popravi krivico in zopet uvede trojezične urnike, kakor je to bile. doslej.
Seja glavnega odbora SDZ
Seja glavnega odbora SDZ je v nedeljo 7. -t. 111. ob 9.30 dopoldne v ulici Machiavelli 22-11.
zločinske nestrpnosti v Trstu do vsega slovenskega in zavezniškega Na italijansko javnost je napravil atentat ne manj mučen vtis, ker je prišel v nepravem trenutku. Iz-gleda, da ni prav nič zalegel poziv Diega de Castra na uvodnem mestu v »Giornale di Trieste« pred par tedni, naj »nadebudna tržaška mladina« v teh kritičnih trenutkih za tržaške Italijane ne izvaja nobenih nepremišljenih dejanj, ki bi danes lahko samo škodila italijanski stvari v Trstu.
Kaj pa jutri in včeraj? Ali bi bila taka »nepremišljena« dejan;'1 komu v korist? Prepričani smo, da ne, ker bi vedno škodovala stvari mirnega sožitja Slovencev in Italijanov na tržaških tleh in ugledu italijanske politične dejavnosti.
Atentati niso sredstvo poštene politične borbe, najmanj pa v de? mokratičnem svetu. Atentati so vedno izraz politične nestrpnosti, napihnjenega nacionalizma in zločinskega hotenja, hkrati so pa dokaz politične nezrelosti prizadetih in nekoristnosti njihove vključitve demokratično politično izživljanje.
Ne stremimo po maščevalnosti, vendar pa moramo poudariti, da je bilo sojenje »v rokavicah« sredi preočitnega pomilovalnega vzdušja na zavezniškem sodišču v Trstu v primeru skupine mladih atentatorjev, ki so, hvala Bogu, zaradi nespretnosti ubili samo mlado slovensko dekle, ko so z brzostrelko strn-ali v natrpano dvorano nekega tržaškega krožka, pravno neumestno, politično pa prav nič vzpodbudno.
ZVU nosi pred Varnostnim svetom. OZN odgovornost ne samo za pravno in politično varnost, ampak tudi za osebno varnost vseh Tržačanov, zato smo prepričani, da bo odločnostjo zatrla vsak poskus, da bi se moglo z atentati usmerjati ali vsaj vplivati na razvoj tržaške poli tfke.
Delno rešen spor v tovarni „GasHni“
Tržaška tovarna »Ga-slini« je zašla, kakor je znano, v velike plačilne težave, zaradi česar je vodstvo podjetja nameravalo odpustiti vse svoje uslužbence, razen malega števila delavcev, ki bi moraii skrbeti za varstvo in ohranitev tovarniških naprav.
Po -uspelem posredovanju sindikatov in krajevnih oblastev se je vodstvo podjetja le premislilo in sklenilo, da bo nameravane odpuste -z dela skrčilo. Tako bo ostalo zaposlenih okoli 40 delavcev in nameščencev.
Vrhovna n dzorna komisija
za popis prebivalstva
Z ukazom .notranjega oddelka, ZVU je imenovana Vrhovna nadzorna komisija za popis prebivalstva, kmetijstva, trgovine in indu-; Sirije angloameriške cone STO-.ia, ki bo 4. in 5. novembra -t. 1.
Komisija bo nadzorovala ves potek izvrševanja popisa in obdelave, dobljenih podatkov v smislu izdanih zakonskih določil.
V komisijo so imenovani zastopniki raznih uradov, univerze, trgovske zbornice, delodajalcev in delojemalcev.
lOd S-lovencev je v komisiji inž. Boris Sancin.
Naznanilo organizacije IRO
o londonskem potnem listu za begunce
Organizacija IBO naznanja, da si begunci lahko pridobe kot potni dokument tako imenovani »londonski potni list« (»London Travd Docu-ment«), ki ima za begunce veljavo potnega lis-ta in ga priznava 41 držav.
Ta potni list pripravi na zahtevo .beguncev IRO, naika-r ga predloži v odobritev ministrstvu za notranje zadeve. -Nato mu mora odobriti veljavnost in izstaviti italijanski povratni vizum kvestura province, kjer begunec biva. Ta ga pošlje organizaciji IRO, ki ga izroči prosil. u.
Begunci, ki so sprejeti v -IRO, morajo v Italiji nasloviti prošnje organizaciji IRO; -tisti, ki prebivajo na Svobodnem tržaškem ozemlju, pa pristojnemu begunskemu u-radiu Zavezniške vojaške uprave.
'Postopek traja za-begunce, bivajoče v Italiji, navadno 2 do 3 tedne;
Apel na dobra srca
Kdor bi mogel pomagati revni begunski družini, ki je pred kratkim prišla brez vsega v naše mesto, lahko odda svoj dar v knjigarni Fortunat poleg cerkve Novega sv. Antona ali. pa se javi g. Cvetku na telefonsko številko 90-371.
.Zlasti bi potrebovali rabljeno moško in žensko obleko srednje velikosti in perilo.
POUK ANGLEŠKEGA JEZIKA, za .novince in naprednejše, dajem poedincem ali v skupinah. Posamezne lekcije v skupinah 100 lir na uro. Uspeh zajamčen v šestih, največ osmih mesecih. Pismene ponudbe poslati na u-pravo lista pod značko »Pouk« ali pa naj se interesenti osebno javijo v upravi.
DEKLE DOBI SLUŽBO V ŠVICI
pri družini z majhnimi otroki. Lastnoročne v slovenščini pisane ponudbe s sliko in priporočilom g. župnika poslati na u-pravo lista pod značko »Poštena«.
za tiste, ki žive na Svobodnem tržaškem -ozemlju, pa približno mesec dni, ker mora dokument iti še skozi urade Zavezniške vojaške u-prave. Vendar pa je mogoče v izredno nujnih primerih ta postopek poenostaviti in pospešiti.
Opozarjamo na to, da ni mogoče smatrati -tega časovnega razdobja, ki je potrebno za izstavo potnega lista, za predolgo, kajti upoštevati je -treba, da je še vedno znatno krajše kakor čas, v katerem morejo dobiti italijanski državljani a-li državljani kake druge države o-bičajni potni list svoje države. Razen -tega je postopek glede dokumentov, potrebnih za izstavo tega potnega 'lista, mnogo bolj preprost kakor pa postopek, ki je v splošnem potreben za dosego potnega lista kakršne koli države.
Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Tiska: tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu
Deske smrekove, mact-snove in trdih letov, trame in par-kete nudi najugodneje
Mizarji I kmetovalci T podjetniki »
TEL.
90441
CALEA
TRST
Vial« Sonnino, 2 4
unmeRSflktecmcfl
javlja, da je otvorila svojo novo trgovino na KORZU GARIBALDI &t. 4
Šivalnih strojev NECCHI
Električnih kuhinjskih predmetov
Plinskih Štedilnikov in priborov R ADIOAPARATOV najboljših domačih in tujih znamk
Obvezno predplačilo
na Izrrttnt dweh ni nepremičnini
Ukaz št! T5a fifvfr, kfsfopi v veljavo z dnem objave v uradnem listu, prinaša odločbe glede obveznega predplačila na izredni davek na nepremičnine na ungloamer iškem
področju STO-ja:	--------------
Zaščita trŽaSke trgovinske
Pretekli tedtn je bila v Trstu zopet 'šiffe seja Odbora za zaščito tržaškega pristanišča. Člani odbora so poročali o uspehu svojih prizadevanj v Rimu: italijanska oblastva So jih pošMjala v Rimu od Ponci-ja do Pilata in »i aamo prala roke!
'Zarodi tega je razburjenje' med tržaškimi pomorščaki veliko.
Glede tega lahko samo Ugotovimo, da je ipri obrambi koristi tržaške trgovinske fnornarice zaman, iskati zaščito in pomoč prav v Rimu, ki /nima nobenega interesa, da bi oašo mornarico dvigal na račiin mornarice raznih italijanskih luk, zlasti Benetk!
Italija je za časa svojega vladanja v 'Trstu očitno pokazala, da so 'ji bile naše pomorske koristi deveta bri,ga, saj je vse svoje prizadevanje usmerjala le v to, kako bi .tržaško pristanišče demontirala in mu dovolilai le omejen 'krog delavnosti v zve-zi z Bližnjim vzhodom( Uspeh takih italijanskih prizade« vanj ni izostal! Danes smo Tržačani skoro -brez lastne trgovinske mornarice...
Smrtni kosi
V nedeljo dne 23. p. m. smo spremili k večnemu počitku 36-letnega, vojnega invalida Josipa Godniča iz Nabrežine. V daljni A£riki se je nalezel hude bolezni, zaradi katere je po dolgem bolehanju končno podlegel. Bil je vedno zaveden Slovenec in somišljenik našega gibanja.
Težko prizadeti družini naše sožalje.
• • *
Preteklo soboto dne 29. septembra smo spet spremili mladega moža na njegovi poslednji poti. Po kratki, a mučni bolezni nas je zapustil komaj 29-letni Anton Caha-rija iz Nabrežine. Zavratna bolezen, © tfcatwrt ni hiti Slutil, kako ie nevarne,; ga je v pičlih treh ted-nfh';l<5čila bd syoje tako ljubljene družine. Bil je v službi pri tukajšnji civilni policiji, kjer -so ga vsi i sovrstniki in'- ffasthiki Zelb rfidi
•spcfštov&iTf. Bn je spltfh povsod splošno priljubljen in spoštovan. Njegov veličasten pogreb je pričal, kako visoko cenjen je bil v Vsej vasi in okolici. Pogreba se je udeležilo	več	čet civilne poli-
cije s svojimi častniki in poveljniki. Nebroj vencev in cvetlic je spremljalo na. poslednji poti pokojnika, ki zapušča vdovo in malega otročiča ter očeta.
Dragi Tonči, po kratki- poti svojega življenja, počivaj v miru v večnem snu!
Vdovi gospe Idi ter ostali družini naše -sožalje.
TVRDKA
SUDEXPORT
pošilja o najkrajšem času DARILNE PAKETE oseh orst o Jugoslavijo. Pošiljamo na tisoče paketov mesečno naročenih po naših prijateljih o Ameriki in o druaih krajih so?.ta. Blaao je garantirano prvorazredno
CEhiE -frAjKlŽJh
E. JOSIPOVIČ - Trst, vla Mazzini »5-1 - Tel. 24181, 29852
Tvrdka
BUGGERO
mit - cen so ohhi**i.d! f
Lastnik RUGGERO ROSSONl
javlja, da je otoorila popolnoma na nooo urejeno, trgovino
Šivatnih strojev - radio-aparatov - harmonik - pftnsitih in tekoče plinskih štedilnikov -električnih kuhinjskih predmetov - pralnih aparatov in aparatov za krpanje nogavic itd.
Koncesionar tekočega plina A
URARNA
L|L. ROMA 19
ZLATARNA
VELIKA IZBIRA, PO ZARES KONKURENČNIH CENAH 1 LASTNA DELAVNICA. KUPIM IN ZAMENJAM ZLATO, SREBRO IN DRAGULJE.
JtSLm
Tvrdka ,.C I T H U S“ ■ Import - Expor*
A S T N I K
flLEHSUHDEB GOHEflSČEH
m v; .i ‘iir « TVnr
TRST - UL. TORREBIANCA 27 -
NajuspcSncJc in najhitreje posreduje pošiljanje DARILNIH PAKETOV ameriških rojakov v domovino
ZAHTEVAJTE POJASNILA
TELEFONSKA ŠT. 24-467
; - -   - ■ '• • —