iNililiski pregled. * Cesar o Tolltrah. Cesar je izrekel neprijetno začudenje nad nepričakovanimi zmagami socialnih demokratov, posebno zato, ker bodo soc. demokraški poslanci tirali protivojaško politiko. — Cesar se jako melanholično izraža o posledicah splošne in enake volilne pravice. * Kakšno bo lice iiotc poslanske zbornice. rNeue Freie Presse" z dne 24. t. m. piše, da niso ožje volitve mnogo izpremenile slike bodoče poslanske zbornice, kakor so jo začrtale že glavne volitve. Novi uspehi socialistov niso nikakor presenetili; pač pa se je le malo pomnožilo število mandatov krščanskih soeialcev. Poizkus te stranke, da bi se prikazala kakor »državna stranka", se smatra kakor ponesrečen. Od nemških liberalnih strank je relativno dobila največ mandatov naprednjaška stranka, namreč 20, dočim nimajo nemški nacionalci beležiti posebnih uspehov. BNeue Freie Presse" meni, da bodo nemški nekleri- kalni poslanei tvorili v zbornici skupino nad 70 članov. Med Cehi je koalicija netnških strank zaustavila napredovanje socialnih demokratov. List pravi, da izid ožjih volitev le potrjuje vtisk, ki so ga napravile glavne volitve, to je, da ne bo v novi zbornici velike akcionarne večine, kakor so se od splošne volilue reforme nekateri nadejali, drugi pa bali. Ees pa je, da ne bo zbornica imela lib. večine, zakaj posamezne protiklerikalne stranke so preveč razdeljene zaradi nasprotstev po narodnostih in slojih. Jako verjetno je, da bo v novi zbornici — kakor v stari — manjkalo stalne večiue, ki bi jo držala politiška vez. Vlada bo najbrž morala gledati, da bo vzdrževala ravnotežje med parlamentarnimi strankami, ako bo hotela, da bo zbornica delovala. To bo relativno lahka stvar, zakaj dve najmočnejši stranki in medsebojno najnasprotnejši, to je krščanski socialisti in socialni demokrati, sta skoro enako veliki, zaradi česar se neutralizujeta. Seveda ni možno sedaj dognati, v kaki meri in v kakem smislu bodo na to politiko ravnotežja vplivali narodni poslanci. * Ronmnski škofje proti šolskema zakona na Ogrskem. Iz Budimpešte poroeajo, da obišče romunski grškokatoliški nadškof Viktor Mihaly te dni v Velikem Sibinju pravoslavnega romunskega metropolita Meteanu, da se posvetujeta o korakih, ki naj jih storita proti novemu šolskemu načrtu ogrske vlade. * Kazcnsko postopanje proti maloruskim dijakom zaradi izgredor t Lerovu. BN. Pr. Presse" poroča, da uvede dunajsko državno pravdništvo novo preiskavo proti maloruskim dijakom zaradi znanih izgredov v Levovu, in sicer vzlic terau, da so bili vsi kazenski spisi že izdelani v Levovu. Kazeuska razprava se bo potemtakem vršila šele jeseni. * Važna pridobitev za državnl zbor je izvolitev čeških vseučiliških profesorjev Drtine in Masaryka. Oba sta realista in v učenem svetu na dobrem glasu. Klerikalci imajo pred oberaa opravičen strah. Učiteljstvo — napredno seveda — se pa veseli te izvolitve. * Soctalna demokracija na Oeškem. V 75 čeških volilnih okrajih so dobili soc. demokratje; V mestih 70.000 in na dežoli 186.000, torej skupaj 276.000 glasov. Ker je oddanih vseh glasov 851.000, imajo socialui demokratje tretjino vseh glasov. Zuačilno je, da so dobili socialni demokratje toliko glasov na deželi. Kmet je volil agrarno, hlapci pa soeialnodemokraško. * Zarota proti earju. V Petrogradu so prišli na sled veliki zaroti, ki je bila naperjena zoper carja, velikega kneza Nikolaja in mistrskega predsednika Stolypina. Najprej so najeli zarotniki nekega kozaka od telesne straže, da umori carja, in v slučaju da se mu ne posreči, bi imeli drugi kozaki od telesne straže vdreti v carski dvor in poizkusiti atentat z boinbami na carja. Eazen tega so poizkušali zarotniki, da z bombami razstrele carjev posebni vlak. PosameznosU, ki jih je odkrilo redarstvo, dokazujejo, da je šlo za jako nevaren komplot.