TE D N I K GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Leto XXVI. it. 13 Ptuj, S. aprila 1973 Cena 1 din Prednosti povezovanja kmetijstva v ponedeljek, 2. aprila 1973 je bila ^upna seja komiteja občinske konference ZKS Ptuj in sekretariata organizacije ZKS Kmetijskega kom- binata Ptuj. Pod vodstvom sekretar- ja komiteja Franca T1;TICK0VICA so razpravUali o vsebinskih pripra- vah na sejo občin^e konference ZKS, o povezovanju kmetijstva v podrav^i reg^i in o kadrovskih vpratenjih v ptujski občini. Sklenili so, da bo seja občinske konference ZKS Ftui le v tem mesecu; na r^ej pa bodo IzvoliU dekaate za Iv. konferenco ZKJ, analizirali delovimje Zveze komuni- stov v občini v sedanji mandatni dobi, obravnavali vprašanja delavske kontrole, poročilo o delu med- občin*eaa sveta ZKS Maribor ter iprsjeU sklepni račun za lansko leto In finančni načrt za letošnje leto. Obširna razprava se je razvila o prednostih povezovanja kmet^stva na območju podravsklh občin, V uvodnem poročilu Je član komiteja Cvetko DOPLIHAR. ki je tudi glavni direktor Kmet^skega kombi- nata Ptuj, nakazal, da si i\jihov kolektiv že več let prizadeva za integracijo kmetijstva na maribor- skem območju. Konkretnejše dogo- varjanje se je začelo v začetku lanskega leta, ko so se večkrat sestali predstavniki posameznih de- tovnih organizacij, imenovan je bil tudi iniciativni odbor iz predstavni- kov vseh zainteresiranih delovnih organizacij. Zlasti nekatera maribor- ska podjetja so se naknadno vključevala v dogovore pa zopet odstopala, kar smatrajo za namerno zavlačevanje. Kmetijski kombinat Ptuj je pri tem bil stalni pobudnik, poleg njega pa sta še resna partnerja za združitev Košaki - tovarna mesnih izdelkov Maribor in Kmetij- ski kombinat KZ Slovenska Bistrica, delno pa tudi Agrokombinat Mari- bor. V svojem poročilu je tudi navedel, da se nekateri partnerji preveč sprašujejo, kaj bodo pridobih, če se združijo. Upoštevajoč integracijske. procese v kmetijstvu na območju Slovenije in Jugoslavije pa bi se morali predvsem vpraSevatl: „K^ bomo zgubili, če se ne bomo združili!" Vsi razpravpalcl so enotno podprli prlzadevuvja komunistov v KK Ptuj za Slfie povezovalce kmetijske proizvodnje In predelave, Kmet^ska proizvodnja, zlasti le živinoreja Je pri nas najperspektlvnejla panosa; poleg tega pa lo v svetu vse večle potrebe po zlvlUh. Na tem področju Ima ptujska občina prav gotovo najmočnejlo materialno osnovo In tudi najboy urejeno kmet^sko nolzvodmo, zato le povsem razum- Sivo, da /e pobudnik biteeaclje In mora tudi ostati nosilec kmetyske proizvodnje na območju podrav^lh občin. Več razpravljavcev je tudi kri- tično vpraševalo, zakaj se v to povezovanje ne vkyučl boy dejavno Mesokomblnat „Perutnlna" Ptuj, kar bi močno pospešilo Integjac^o drugih kmetijskih In predelovalnih organlzacy združenega dela na širšem območju, Po razpravi je komite soglasno^ sprejel naslednja stališča: - Komite občinske konference ZKS Ptuj se zaveda prednosti povezovanja kmetijstva v podravski regiji in priz.^devanja v tej smeri enotno podpira. ~ Glede na komparativno pred- nost - dejanski uspeh in delež v družbeni kmetijski proizvodnji je ptujsko kmetijstvo upravičeno, daje nosilec povezovanja in daje v Ptuju tudi sedež združenega podjetja. - Komite priporoča, da se čimprej se stanejo predstavniki KK Ptuj, „Perutnine" in občinski poli- tični aktiv ter skupno preučijo možnosti združitve, analizirajo-argu- mente za in proti ter ugotovijo, kje so vzroki, da že doslej ni prišlo do večjega sodelovanja. Daljša razprava se je razvila tudi o kadrovskih vprašanjih v ptujski občini. Pri tem je bilo enotno mišljenje, da kadrovska komisija pri komiteju ZKS in komisija za volitve in imenovanja pri SO Ptuj morata dosledno vztrajati na tem, da ob razpisih kadrujemo za vodilna delovna mesta, bodisi v gospo- darstvu, v družbenih dejavnostih, predvsem pa v občinski upravi, člane ZK, ici imajo poleg strokovne sposobnosti tudi ustrezne moralno- pohtične vrednote. Razpravljali so še o evidentiranih možnih kandidatih za delegate na 7. kongresu ZKS in za organe ZK Slovenije. Na osnovi predlogov članstva iz organizacij ZKS je kadrovska komisija izbrala 18 možnih kandidatov iz ptujske občine, s tem predlogom je bil komite tudi soglasen. F. Fideršek 1903-1973 „ZMAGA SOCIALIZMA JE ZMAGA HUMANIZMA" 70-letnica rojstva dr. Jožeta Potrča ZPRAVNIKA IN KOMUNISTA, BORCA ZA ETIČNE VREDNOTE SOCIALISTIČNE DRUŽBE PTUJ IN VINTAROVCI, S. APRILA 1973 PROGRAM PROSLAVE V NEDELJO, 8. APRILA 1973 ob 8, uri 30 minut slavnostna seja splošnega zbora občine Ptuj v klnodvorartl v Ptuju, Cvetkov trg ob 9. url 30 minut odprtje razstave o žlvUenju in delu dr. Jožeta POTRČA v razstavnem paviljonu Dušana Kvedra v Ptuju, Dravska ulica ob 11. uri odkritje spominske plošče na rojstni hiši dr. Jožeta POTRCA v Vintarovcih pri Desterniku Govoril bo tovariš FRANC ŠETINC sekretar sekretariata CK ZK Slovenije V kulturnem programu bodo sodelovali partizanski pevski zbor iz Ljubljane, učenci osnovne šole bratov Reš iz Desternika ter godbi na pihala DPD Svoboda Kidričevo in Ptuj Na proslavo v Vintarovce bodo vozili posebni avtobusi izpred razstavnega paviljona Dušana Kvedra od 10. ure dalje VABLJENI OBVESTILO 6. maja 1973 bo v Vidmu ob Ščavnici proslava obletnic kmečkih uporov. S prispevki članov Zveze komunistične mladine, društev kmečkih fantov in deklet. Njive in brazde so v tem kraju že pred drugo svetovno vojno zgradili Gubčev dom in ga odprH ob udeležbi delegacij iz vseh krajev Slovenije dne 30. julija 1939. Podobno množično srečanje naj bi bilo v Vidmu ob Ščavnici tudi 6. maja letos, zato prosimo, da se podpisniku prijavijo čimpreje tisti, ki so pripravljeni organizirati v svojem kraju udeležence za to srečanje in skupno proslavo obletnic kmečkih uporov. Odbor za proslavo obletnic kmečkih uporov Gornja Radgona do nedelje, 15. aprila 1973 Prvi krajec bo v torek, 10. aprila ob 5.28. a p o v d : Vreme bo spremen- 'jivo in hladneje. Bo še vetrovno. Ob koncu tedna bodo plohe in nevihte. Nadaljni izgledi do 22. aprila: Mrzli ^^trovi, pogosto bo deževalo, vmes ^0 tu in tam tudi snežilo. Sneg do "ižin. Dnevne temperature bodo °krog pius 5 stopinj. Alojz Cestnik 2 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 5. aprila 1973 SMERNICE IN PRORAČUN OBČINE PTUJ SPREJETA Po razpravah na zborih volilcev in v svetih pri SO so odborniki občinske skupščine na svoji zadnji seji, bila je v petek, 30. marca, sprejeli smernice razvoja občine Ptuj za leto 1973 in odlok o proračunu občine za letošnje leto. Poleg teh dveh osrednjih točk dnevnega reda so odborniki še poslušali poročilo o poslovanju občinskega cestnega sklada v lanskem letu, sprejeli so program modem izacizje cest za obdobje 1973 - 1977 in še nekaj drugih odlokov ter imenovali pred- stavnike SO v zbor delovne skup- nosti Počitniškega doma Biograd na morju. Javna razprava o smernicah raz- voja občine v letu 1973 je bila v glavnem usmerjena na razvojne probleme in politiko razvoja kmetij- stva, komunalne in stanovanjske dejavnosti, cestne mreže, probleme strokovnih kadiov in kadrovsko politiko v občini in v procese tesnejšega poslovno tehničnega po- vezovanja gospodarstva v občini in zunaj njenih meja. Ker so raz- pravljale! zahtevali tudi podrobnejše programske zasnove v smernicah, bodo strokovne službe pri SO izdelale akcijske propame in kon- kretizirale začrtano razvojno smer. Odborniki so na seji sprejeli dopolnitve smernicam, ki govorijo o integracijskih procesih v industriji (TGA - IMPOL, TAP-Sigma-Olga MegUč), v kmetijstvu, gradbeništvu in trgovini, o povezovanju srednjega in strokovnega šolstva, o agroteh- ničnih ukrepih v Pesniški dolini, o organizaciji trsničarskega obrata v Juršincih, o komunalni ureditvi gradbenih zemljišč in o ponovni uvedbi krajevnih samoprispevkov. Razpravljalci na seji pa so še govorili o Kmetijstvu, živinoreji in o socialnem skrbstvu. Sprejeli so tudi odlok o proraču- nu občine Ptuj, ki je v primerjavi z lanskim letom večji za 9,6 %. Občinski proračun za leto 197 3 znaša 41,033.300 din, kar je za 195.000 več od predloga. Razlika je nastala zaradi davka na osebne avtomobile in povečanega deleža občine pri davku na alkoholne pijače, kar ob sestavi predloga proračuna še ni bilo znano, ker SR Slovenija takrat še ni sprejela proračunskih meril. Odborniki so tako kot že vsa leta nazaj ugotavljali, da občinski pro- račun še zdaleč ne zadošča vsem potrebam. Ker se pa ob teh dejstvih ne da nič spremeniti, so nelcateri razpravljalci z grenkobo v glasu samo ugotavljali potrebe, drugi pa celo z revoltom govorili o nemo- gočih razmerah in slabem družbe- nem standardu njihovih volilcev. Slišali pa smo celo glasove ne več o prošnjah, ampak zahtevah volilcev, da se uredi ali cesta ali vodovod aU kaj tretjega. Najbolj burno je bilo ob poročilu cestnega sklada. Čeprav so vsi odobrniki skupščini sklada in iz- vršnemu odboru dali vse prizanje za lani uspešno izvedena dela ob modernizaciji cca 5 0 km občinskih cest, so želje in potrebe občanov še vedno tako velike, da so se predstavniki cestnega sklada komaj znašli ob kupu dodatnih predlogov in tudi zahtev. Toda kako jih uresničiti, če ni sredstev? O delu skupščine cestnega sklada pri SO in o programu modernizacije v letih 1973 - 1977 smo že poročali. M. Munda Živinoreja: tudi ribarenje v kalnem Potem, ko je zvezni izvršni svet s svojim odlokom o cenah svežega mesa na drobno poizkušal napraviti red okoli vse bolj zamotanih problemov živinoreje, so se razburje- rii glasovi še posebej vzdignili. Živinorejci so začeli dokazovati, kako so cene živine, ki so zveznemu izvršnemu svetu služile kot osnova pri določanju cen mesa, prenizke. Ob tem oporekanju smo slišah resne predloge pa tudi take, ki dišijo po »astronomskih" cenah. Nekateri so celo predlagali popolno sprostitev cen mesa in izvoza živine ter mesa, niso pa pomislili ob tem na posledice. Prejšnja leta so živinorejci navad- no utemeljevali predloge za zvišanje cen s kalkulacijami stroškov, ki so bili dobro preverjeni. Tokrat pa je takih predlogov bolj malo. Gotovo ni zvezni izvršni svet določU novih cen mesa kar na pamet. Zato so oporekanja živinorejcev, češ da je vlada upoštevala samo koristi porabnikov mesa, lahko utemeljena le s tem, da je ZIS upošteval pn stroških cene krmil in surovin iz lanskega leta. Letos so krmila že precej dražja, v Sloveniji, na primer, znaša rezlika med lansko in letošnjo ceno vseh porabljenih krmil (320.000 ton) 141 milijonov dinar- jev. Res je sicer, da so cene krmil tudi pod kontrolo, res pa tudi to, da jih po odobrenih cenah ni bilo moč dobiti, da so jih prodajah „pod mizo" po višjih cenah. Tako so mešalnice krmil razliko v cenah obračunavale po internih dogovorih, živinorejci pa so zanje plačevali več, sicer jih ne bi dobili. Ob določitvi novih cen mesa gotovo ne bo hotel nihče delati z izgubo in tako bo treba pri dogovorih in kalkulacijah upoštevati dejanske cene krmil. Dejstvo je, da so stroški pitanja goved odvisni tudi od nakupne cene telet. Ta pa so že dosegla ceno 30,00 din za kilogram. ZIS je pri svojih kalkulacijah upošteval za približno eno tretino nižjo ceno telet, ko je računal stroške pitanja goved. Kako razumeti to razliko? KMetijske organizacije so že pred nekaj meseci ugotovile, da je cena telet previsoka. Zato so se dogovar- jale za nižjo ceno. Toda, kdo jo spoštuje? Torej si naj razliko v ceni, ki jo pogojuje preplačevanje telet, vkalkulirajo v svojo škodo? ! Sicer se pa o ustreznih cenah živine in mesa ne da govoriti brez natančnih kalkulacij. Zato je tem bolj paradoksno vpitje o pomanjka- nju živine in mesa, ko pa podatki zveznega zavoda za statistiko govorijo, da je bilo letos januarja v Jugoslaviji za 3 % več goved kot lani v istem času. Od kod torej neutemeljene izjave in pritiski? Nekatere kmetijske organizacije v Sloveniji so dokazale, da je bilo na njihovem območju v prvih treh mesecih letos odkupljerio več živine kot lani v istem obdobju. Ob tem pa je niso vse odkupile same, dosti soje odpeljali razni kupci od daleč, ki so plačali več. Kako so mogli, če mesnice poslujejo z izgubo? Poglejmo še te podatke: nekateri izjavljajo, da bi morali odkupovati mlada pitana goveda po 18 din za kg, kot je sedaj ponekod v državi tržna cena. Kako so prišli do te cene? Ko pa je bila odkupna cena mladih pitanih govedi v oktobru lani 1970 povprečno le 8,59 din za kg, v lanskem oktobru pa 14,65 din! V dveh letih torej porast za 70,5 %, od lani pa še zopet za 20 %. .^li je v treh letih upravičena taka stopnja? Pri takem zvišanju cen bi se morali zamisliti tudi živinorejci in, če jim je pitanje premalo donosno, poiskati vzroke tudi v stroških. Pa še to: v začetku leta, ko so mesarji grozili, da po dovoljenih cenah ne morejo oskrbovati porab- nikov mesa, so bile odkupne cene mlade pitane govedi po 15 do 16 din. V Sloveniji so bile odkupne cene še nižje, ker so jih delno krili z regresom iz stabilizacijskega sklada za živinorejo. Zakaj je od takrat narasla odkupna cena za okrog 2 dift pri kilogramu? I M. MUNDA Vodovod za vzhodni del ormoške občine! V drugi polovici aprila letos bodo na področju občine Ormož pričeli graditi vodovodno omrežje po sistemu, kot ga predvideva dolgo- ročni- razvoj severovzhodne Slove- nije. Predvidena je širitev vodovod- nega omrežja Ormož na tista področja občine, kjer vode ni ali pa je težko dostopna. V prvem petletnem načrtu bodo vodo dobili prebivalci vzhodno od železniške proge Ormož-Ljutomer. Že letos bi moral biti speljan glavni vodovodni vod do vrha Jeruzalema in drugi do Huma. Prihodnje leto bodo vodovod razširili tako, da bi položih glavne vodovodne cevi od Jeruzalema do Žerovinec in Ivanj- kovec ter na drugi strani do Miklavža. Na navedenm omrežju bosta zgrajena dva stolpna vodo- hrama in eden nadzemni. Vsak bo lahko zajel 80 kub. metrov vode. Vodohrami bodo na Humu, Jeruza- lemu in Klumpi pri Gomih. Postavljene bodo tudi tri prečrpo- valne postaje. Prva med Ormožem in Pavlovci, druga na Vinskem vrhu in tretja na trasi Ormož-Hum v Pušencih. Prečrpovalne postaje sp potrebne zato, ker sta Hum in Jeruzalem višja od Hajndla, kjer je sedaj vodohram ormoškega vodo- voda. V daljni ali bližnji prihodnosti, odvisno od občanov, ki bi naj prispevali del sredstev, se bo vodovod razširil do Koga, kjer se bodo na primarno omre^e takrat priključili vsi vodovodi, ki so tam že zgrajeni ali pa še bodo. Zahodni del občine Ormož je že delno preskrbljen z vodo. Tomaž ima na primer svoj krajevni vodovod, ki bo po preteku časa in širitvi celotnega vodovodnega omrežja postal del tega sistema. Zanimivo je še, da bo ves ormoški vodovodni sistem povezan na eni strani s ptujskim, na drugi strani pa z ljutomerskim vodovodnim omrež- jem. Tako se,bo v primerih okvar ali pomanjkanja vode v enem sistemu, le-ta pretakala iz drugih. POMEMBNEJŠE OD ELEKTRIKE Sedaj, v začetku gradnje tega velikega sistema vodooskrbe prebi- valstva ne samo na področju ormoške občine, morda niti ne zavedamo njegovega pomena. Sča- soma, ko nam bodo razni detergen- ti, tudi iz gospodinjskih pralnih strojev, pesticidi, kijih uporabljamo za razna škropiva v kmetijstvu, sadjarstvu in vinogradništvu ter- razne druge snovi (odpadki industri- je) zastrupili vodo in naše vodnjake do take mere, da voda ne bo več užitna, fele takrat bomo spoznali, da je gradnja vodovodnega sistema rnnogo pomembnejša od napeljave električnega toka v naše domove. Človek je brez elektrike lahko živel, brez vode pa nikoli. Z vodovodom bo končno prišel tudi čas, ko našim ljudem ne bo več treba nositi vode iz dolin na hribe; včasih pa tudi voziti po kilometer in več. Tako bo eno utrudljivo delo manj, s tem pa tudi življenje lepše in lažje. CENA Ves opisani sistem vodooskrbe bo veljal približno 2 milijardi starih dinarjev. V prvem petletnem raz- dobju bo za gradnjo primarnih, to je glavnih vodovodnih poti in objek- tov, potrebnih za normalno funkcio- niranje vodovoda, dal sredstva - 500 milijonov starih dinarjev - vodni sklad SR Slovenije. Druga sredstva bi naj prispevale zainteresi- rane delovne organizacije in občani. Priklop ene stanovanjske hiše na primarno vodovodno omreJ|je bo stal po predvidevanjih približno 300 starih tisočakov. To je relativno zelo malo, če upoštevamo že navedene ugodnosti in da kopanje lastnega vodnjaka ni skoraj nikjer cenejše od milijona dinarjev. GASILCI IZ LJUBLJANE NA OBISKU V PTUJU V petek so obiskali gasilsko društvo v Ptuju predstavniki mestne gasilske zveze iz Ljubljane - Mirko Kušar, predsednik, Jernej Certanc, tajnik, Lovro Ručigaj, komandant gasilske brigade LjubDana - mesto, Zdenko Ogrinc, šef oddelka za požarno varnost pri TNZ Ljubljana, Lado Kozina, direktor Gasilske opreme, Ljubljana in Ignac Sušterič,Y poveljnik GD Ljubljana - mesto. Goste so sprejeli Edi Kozel, predsednik GD Ptuj, poveljnik Alojz Korošec, Janko Žnidarič, predsed- nik občinske gasilske zveze Ptuj, tajnik Martin Horvat in Zdravko Turnšek, predsednik občinske kon- ference SZDL Ptuj. Pogovarjali so se o delu in specifičnih problemih, s katerimi se srečujejo mestna gasilska društva, ki imaio dolgoletno tradicijo. Ptujsko gasilsko društvo praznuje letos namreč že 103-letnico svojega uDstoja. tednik — Četrtek, 5. aprila 1973 STRAN 3 Kurirčkova torbica startala Deseta, jubilejna pionirska ku- rirska pošta se je 1. in 2. aprila iz petih slovenskih krajev odpravila na nekaj tisoč km dolgo pot. V Kočevju, Mežici, na Snežniku, v Planici nad Jesenicami in pri Treh žebljih na Pohorju je bilo v nedeljo in v ponedeljek posebej slovesno. V teh krajih so startale regionalne kurirčkove pošte. Krenile so na 3500 km dolgo pot, na kateri bo približno 4000 pionirjev kurirjev podoživtjalo živ;ier\je svojih vrstni- kov med NOB in skrivaj, mimo zased in nevarnih krajev, toda ob vseh pomembnejših spomenikih iz NOB, varno preneslo torbico do konca poti, na Osankarico, kjer jo bodo 9. junija na zboru slovenskih pionirjev predali vrhovnemu koman- dantu pionirske kurirske pošte France Leskovšku-Luki. V spomin na legendarni Pohorski bataljon, ki je pred tridesetimi leti izkrvavel pri Treh žebljih na Pohorju, je kurirčkova pošta v ponedeljek krenila na pot proti prvi javki na Klopnem vrhu nad Lovren- cem na Pohorju. Oplotniški pionirji, ki so prvi ponesli dragoceno torbico, so se pogumno zagrizli v skoraj meter visok sneg, s seboj pa so ponesli tudi tople pozdrave vseh udeležencev slovesnosti predsedniku Titu, naj še dolgo vodi naše narode in kuje bratstvo in enotnost pri nas in v svetu. Boris Cižmek-Bor, ki je pionirjem izročil torbico, je ob predaji spregovoril o zadnjih dneh Pohor- ^ega bataljona in o njegovem izročilu, ki je, tako je poudaril, postalo trajna vrednota tudi zato, ker so njegove ideje postale last mladih iz cele Jugoslavije. To, kar je za mladince Titova štafeta, je nadaljeval, je za slovenske pionirje kurirčkova torbica, ker z njo pionirji najbolj neposredno in izvirno doživljajo NOB in revolucio- narne tradicije. Preden so se oplotniški pionirji v spremstvu petih planincev iz Sloven- ske Bistrice odpravili na pot, so njihovi šolski vrstniki pripravili krajši kulturni program, pred- stavniki družbenopoUtičnih organi- zacij občine Slovendca Bistrica in Oplotnice pa so na spomenik žrtvam položili venec. Svečke so zagorele, skozi visoke srmeke so prodirali žarki spomla- danskega sonca, drevje je zapelo otožno pesem, ki je spominjala na žuborenje potoka in brenčanje čebel, pionirji in planinci so po gozdni poti odhajah proti Klopne- mu vrhu, okoli sto udeležencev pa se je zatopilo v svečan mir in še dolgo ostalo na tem žalostnem in svetem kraju, kjer tisoče vprašanj ost^a brez odgovorov. M. Munda IZGUBLJENE MILIJARDE, ČLOVEŠKA ŽIVLJENJA IN ZDRAVJE Zavod za statistiko je v okviru programa za varnost in zaščito pri delu, med delom in pred vzročnimi nesrečami po prvih ugotovitvah za ptujsko občino prišel do podobnih rezultatov kot v Kopru, Varaždinu, Osijeku in drugod, da cca 70 % delovnih organizacij nima urejene varnostne službe in naprav; da ne izpohjujejo predpisanih ukrepov za varnost med delom. Ptujski občani so od primerno anketiranih izločili samo tri delovne organizacije, ki so imele ,,zadovo- ljivo" urejeno varnostno dejavnost. To so TAP, Gradnje in Les. Kljub temu, da so ugotovili, da ima večina podjetij varnostne tehni- ke, gasilske ekipe in druge oblike zaščite pri delu, so ugotovili naslednje: - varnostnih predpisov o zaščit- nih oblekah med delom (varjenje, toplotna sevanja, nevarne kemDcalije itd.), rokavicah, obutvi in zaščitnih očalah ne jemljejo resno - kakor, da jih ni; - uslužbenci, ki so določeni za nadzor spoštovanja teh predpisov, malomarno opravljajo svojo dol- žnost; - predpisov o označevanju ob- jektov in strojev med delom (buldožerjev, dvigal, kiperjev, itd.), O prepovedanem zadrževanju v bližini omenjenih strojev in stavb, ne jemljejo resno, niti sami izvajalci, še manj pa slučajno mimoidoči občani; - nevarne kemikahje, hlapljive in eksplozivne tekočine, gorljive plasti- čne mase in zdravila so hranjena na neprimernih mestih; - mnogim artiklom v prodaji (gradbenim in prehranbenim) je potekel rok veljavnosti, kar prav tako neposredno ogroža človeka zaradi slabše kvalitete ali pokvarje- nosti; - še vedno se uporabljajo materiali, stroji in druge reči, ki so jih z zakonom o varnosti pri delu že pred leti prepovedali; - požarna varnost je kljub vsej opremi in požrtvovabiosti gasilcev na psu. Večina podjetij nima pravilno urejenih hidrantov. Pred kratkim v dveh ptujskih podjetjih med požarom niso mogh uporabiti hidrantov, ker niso ustrezah njihovi navoji za priključitev gasilskih cevi. Vratarji nimajo ključev od prosto- rov, ki jih čuvajo; arhivi in gorljive stvari največkrat hranijo na pod- strešjih. - delo z ognjem je skrajno nepazljivo, delajo na mestih, kjer je uporaba ognja prepovedana (npr. varjenje v bližini gume, lesa itd.) - varnostne komisije neredno preglejujejo obratne strojne parke, prav tako imajo malomaren odnos do električnih instalacij; - površne označbe artiklov in njihov neprimerni transport. Mnogo- krat prisiljeno preobremenjevanje strojev in vozil v želji za čimvečjim čistim dohodkom ali da z tem pokrivajo obratne izgube zaradi slabega gospodarjei\ja. (Transportna podjetja, ^adbeništvo, javni pre- voz.) - delavcev, predvsem novincev nihče ne opozarja na nevarnosti, ki jih čakajo pri delu; - okrepov proti kršilcem zakona o varnosti pri delu in varnostnih napravah v ptujski občini še vedno ne izvajajo in vsa dejavnost obstaja v pasivni obliki. Zaradi varčevanja pri materialu, dela s pokvarjenimi stroji in vozili, preobremenitve strojev in vozil, nepravočasnega posredovanja var- nostne obratne službe, nepravilnega dela z ognjem, nepravočasne zgra- ditve varnostnih nasipov proti poplavam, čezmernega dela do nevarne človekove utrujenosti in podobno, je ptujska občina v zadnjih desetih letih, utrpela pribUž- no škodo sedem milijard starih dinarjev. Seveda stanje v drugih občinah ni nič t>oljše in zaradi malomarnega odnosa do zaščite in varnosti med delom, izgubi jugoslovansko gospo- darstvo skoraj petino ustvarjenega dohodka; temu pa moramo letno prišteti nad 1000 smrtnih žrtev pri delu in 300.000 člansko armado lažjih še 600 milijonov din za izgubljene delovne ure in dodatne stroške, ki jih izplačamo za zdravstvene storitve. Teh nekaj podatkov nam jasno pove, kaj izgubi naša občina in država leto za letom in kaj vse bi že lahko imeU, če bi bil odnos do varnosti pri delu drugačen. 4 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 5. aprila 1973 KAKŠNI ODNOSI V ŽIVINOREJI? Člani sekretariata kmečke sekcije pri občinski konferenci socialistične zveze Ormož so skupaj s predstav- niki občinskih družbenopohtičnih organizacij in občinske skupščine prejšnjo sredo ocenili položaj or- moškega kmetijstva in še posebej živinoreje v zvezi s polemikami o novih cenah živine. Že uvodoma so ugotoviU, daje bil naš kmet v zadnjem času zadovoljen s ceno živine, saj so bile v poprečju dobro in stimulativne. Prav iz tega razloga so se tudi mladi ljudje v večji meri pričeli odločati za delo na kmetijah. Novi predpis, ki je določil nove cene mesu, je povzročil Srecejšen preplah med kmeti. Se več code pa so naredile napačne informacije. V predlogih so enostav- no pozabili na kmetu in proizvodne stroSke ter preveč poudarjali prede- lovilno indu8tryo. Tudi v samo- upravnem sporazumu, ki ga priprav- ka republiška gospodarja zbornica, 10 predvidene cene živine prenizko zasnovane, Udeleženci razgovora so sklenili poslati vsem organom, ki v naSi repubUki odločbo o teh zadevah, predloge o ohranitvi dose- danjih odkupnih cen živine, S tem bi proizvajalca ponovno zadovoUlll Ifl ohranili prejšnje itai^e. Za dvig rentabilnosti nekaterih panog prede- lovalne Industrie, ki sed^ dela z izgubo in pritiska na zviSevanJe cene mesu pa v Ormožu menUo, da bi morala izkoristiti vse svoje kapaci- tete. Zakaj, na primer, izvažamo živo živino, če bi lahko sveže ali posušeno meso, sprašujejo v Ormo- žu. Predlagali bodo tudi, da n^ samoupravni sporazum uredi vpra- šar\|e cen v živinoreji na področju vse Jugoslavje, ker bo v nasprotnem slovenji sporazum v stalni nevar- nosti po tistem pravilu, da pač vsakdo proda tistemu kupcu, ki boljše plača. Člani sekretariata kmečke sekcije so v nadaljevanju kritizirali tudi organizacijo odkupa živine. Menili so, da bi ob vsakem odkupu morali na vidnem mestu obesiti vsaj pribhžni cenik, da odkupovalci ne bi mogli delati drugače. Upamo lahko, da bo problem odkupnih cen živine v bližryi prihodnosti dokončno rešen. Obsto- ječe stanje povzroča v našem gospodarstvu občutno škodo, ki je dobila v določenem smislu že tudi politično vsebino. Ji Odslej svež kruh TUDI POPOLDAN Ptujske pekarne Vinko Reš so pričele s 1. aprilom reorganizirati prodajo svojih izdelkov, tudi dosta- vo. Na podlagi 30. ustavnega dopolnila k ustavi SR Slovenije so pristopih k novemu delovnemu sporazumu za pekarsko in sla- ščičarsko dejavnost v Sloveniji, ki določa nov delovni čas v tej industriji in hkrati ukinja dosedanje nočno delo. Do tega sporazuma je prišlo zaradi objektivnih vzrokov in dejstev, ki spremljajo pekarski poklic od ta- krat, ko se je ta pojavil v takšni organizirani obliki, kakor smo ga poznali do sedaj. Malo je pekarskih uslužbencev, ki so dosegli redno^ upokojitev, v Ptuju takšnega pri mera tudi ni bilo; temveč so skoraj vsi upokojeni predčasno - invalid- sko! Stalna zdravstvena raziskovanja so privedla do naslednjih rezultatov, ki so pokazala, kako uničujoč vpliv na človekovo telo in zdravje je imela pekarska dejavnost v sedanji obliki in nujno je bilo, da se je nekaj ukrenilo, če se želi zaščititi človeka. Najbolj ceste bolezni in telesne ukvare, ki so se pojavile po večletnem pekarskem delu so: revmatizem, stalni prehladi (pred- vsem oči, ušes in sinusi), deforma- cije nog, dlani in hrbtenice, kronična obolerja sluhovodov, oči in dihal, pospešeno slab^enje vida in okvare oziUa in prebave. Seveda Je socialno zdravstvena služba opazila še cel kup vzporednih problemov, kot so; neurejeno dfužindco žlvljer\je (stalne razprtije in zakolon)i med zi^onci),odpoved kulturnemu, Športnemu in drugemu živUer^u, nerazumevanje z otroci in pomu^kanje družbe zaradi nočnega dela spaiiia podnevi. Zaradi neštetih dejstev Je bilo za ta poklic tudi vedno manj zanimanja in vedno manj Je mladih, ki se odločbo za ta pokUc; seveda pa Je tudi zelp malo tistih, ki bi vedeli, čemu se Je moral pek odreči, da lahko uživamo vsakdanji kruh in druge pekarske izdeUce, Po novem sporazumu se bo delo v pdcarnah in slaščičarnah med 22. uro in 04. uro zjutraj ukinilo, kar pomeni da bo odpadlo 6 dosedar^ih nočnih ur, Dosedaj so v nočnem času izdelovali maščobno pecivo in žemlje, po novem delovnem času pa bodo to izdelovali sedaj ob štirih zjutraj. Ptujska pekarna bo zaradi tega okrepila sedanjo jutranjo prvo izmeno, zgrajena pa bo še dodatna štirietažna peč za peko, da bo oskrba lahko tekla nemoteno. Manjši problem bo v začetku nastal z oskrbo podeželja. Trgovine in gostinski obrati se bodo sedaj^ lahko oskrbovali z svežimi izdelki vesdan, do njihovega zapiralnega časa. Pekarna ,,Vinko Reš" apelira na občane, da sedaj lahko nemoteno nabavljajo svež kruh tudi popoldne in naj ne obramenjujejo prodajaln ob zgodnjih jutranjih urah zaradi bojazni, da bo popoldne svež kruh razprodan, kakor je to bilo do sedaj. Tudi pred praznflci in ob nedeljah bo boljše, kajti pekarne bodo delale tudi v soboto do 22, ure zvečer. Problem bo v začetku z oskrbo podeželja v jutranjih urah in sicer v glavnem s pecivom in zemljami, ker bo dostava poznejša, kakor je bila sedaj. Kvaliteta izdelkov bo ostala nespremenjena, morda se bo z novim delovnim časom celo izbolj- šala. Morda bo v teh prvih dneh,ko se uvaja delovni čas od 4. ure do 22. ure, prišlo do manjših zastojev; zato Intes PE „Vinko Reš" Ptuj prosi ptujske odjemalce za razumevanje in podporo, da bo preskrba še v naprej ostala brezhibna, kakor je bila do sedaj. »Čez leto in pol se vrnemo«« Naborniki obvezniki se na ptujski železniški postni poslavaljajo od svojih sorodnikov, deklet in znancev; tik pred odhodom vlaka, kijih bo popeljal v novo oko^e - na kadroval rok v JLA. V Majšporku je formiran politični al(tiv v Majšperku je bilo že dalj časa čutiti potrebo po nekakšnem organu, ki bi usklajeval delo posameznih družbenopolitičnih or- ganizacij. Vsaka pohtična organiza- cija, tako ZK, kot tudi sindikati so delovali bolj znotraj svojih delovnih kolektivov, pri SZ je probleme cesto reševal le ožji odbor organizacije. Tako so prizadevanja tekla po več tirnicah in posamezna vodstva dostikrat niso vedela druga za drugo, kaj dela. Največje težave je imel svet krajevne skupnosti, ki je od vseh organizacij dobival premalo podpore in je tudi najpomembnejša gospo- darska vprašanja moral reševati sam. Osnovna organizacija ZK, zlasti pa njen sekretariat je že dalj časa razmišljal, kako bi to praznino izpolnil z neko sredino, ki bi povezovala vse. Pred nekaj tedni je bil sprejet predlog, da se v Majšperku formira politični aktiv, v katerega bi bile po svojih predstav- nikih vključene vse družbeno- pohtične organizacije. Izkušnje ka- žejo, daje vsako akcijo laže speljati, če jo prej pripravi manjša skupina ljudi in že pripravljen predlog da v razpravo širšemu zboru. Zato naj bi bil tudi politični aktiv maloštevilen, pester in prožen. V njem so zastopani: KS 2, SZDL 2, OOZK TVI 1, sindikat rvi 1, sindikat šole 1. KO ZB NOV 1, KO ZRVS 1, ZM TVI 1, in ZM - vas z 1 članom. Aktiv vodi petčlanski sekretariat osn. org. ZK vas. Skupaj je torej v poUtičnem aktivu 16 članov. Osnovni program, oz. poslovnik dela pol. aktiva je enotna akcija splošne problematike v KS, to je enotna kadrovska politika, enotna stališča in prizadevanja pri vseh gospodarskih vprašanjih ter enotna in splošna informiranost o vsem važnejšem dogajanju v KS. P;i takem sistemu koordiniranega dela so odprta vrata vsem, ki hočejo delati in ki kakorkoh želijo uresničiti svoje težnje. Vsaka organizacija ima možnost, da da pobudo za sklic političnega aktiva, ki mu predloži svoj program ali konkretno akcijo, aktiv pa to kot celota pomaga realizirati. Politični aktiv bo izpolnil svoj namen le tedaj, če bo dosegel soglasje vseh. Koordinacija dela je osnovni cilj. O sestankih se vodijo zapisniki in sprejemajo sklepi, ki so potem obvezni za vse ter v nobenem primeru ne smejo iti v razkorak, kar se je že tudi dogajalo. Svoj praktični izpit je politični aktiv opravil pred zadnjim zborom volilcev, ki naj bi potrdil smemice razvoja občine za leto 1973. O teh smernicah je najprej razpravljal pol. aktiv, ugotovil pomanjklivosti in izdelal osnutke predlogov, pomemb- nih za KS. Na naslednji sestanek je povabifc več predstavnikov občine Ptuj, žalj se ga je mogel udeležiti samo podpredsednik Anton Žagar, ki je, bil s težavami KS ob tej priliki podrobneje seznanjen. Formulirani pa so bili tudi že konkretnejši predlogi. S tako preciziranimi osnutki so potem odbornik obč. skupščine, predsednik in člani sveta KS na zboru volilcev seznanih širšo skupnost, ki je konkretne predloge potrdila. Da so tudi volilci čutih potrebo po takem telesu, potrjuje dejstvo, da je bil na zboru volilcev sprejet sklep; po katerem je celoten aktiv zadolžen, da z enotno akcijo usmerja in vodi realizacijo predlaga- nih in sprejetih sklepov in da sproti obvešča občane o poteku zasnova- nega programa bodisi na zborih volilcev, bodisi da po predstavnikih političnega aktiva informacije posre- duje vsem družbenopolitičnim orga- nizacijam. Zato je želeti, da bi pristojni organi, ki bodo o sklepih zbora volilcev v Majšperku razprav- ljali in odločali, da bi o svojih odločitvah sproti obveščaU politični aktiv v Majšperku, da bi ta mogel izpolnjevati nalogo, ki so mu jo občani zaupali. O konkretnih sklepih zbora prihodnjič. Ivan Smolej TEDNIK — ČETRTEK, 5. aprila 1973 STRAN 5 JOŽE VRABL- 60 LETNIK Nestor ptujskih novinarjev, vedno nasmejan, dobre volje in poln optimizma, je Jože Vrabl prejšnji teden, 27. marca slavil šestdesetlet- nico rojstva. Rodil se je v Zabovcih na Ptujskem polju in njegovo zorenje, spoznavanje sveta in življenja je bilo podobno tisočem drugih. Pač, nekaj je bilo drugače. Ob iskanju svojega mesta so ga vedno spremljale beseda njegovega očeta, ki mu je kot doraščajočemu fantu rekel: „Jože, če ti bo kdo kdaj rekel, da si reveč, vedi, da ni res! Cel svet je človeški in delček je tudi tvojega. Ce nimaš denarja, ga boš morda imel, toda tudi najbolj bogati bodo potrebni tvoje pomoči!" Naj je bil kjerkoli, v šoh, v službi, v administraciji, kjer je prešel trgovske, odvetniške, sodne, vojaške in proizvodne pisarne ali med hudo boleznijo, ko je leto in pol preboleval pljučnico v Topolščici ali med otroci brez staršev, za katere je skrbel med NOB, nikoli ga življenjski optimizem ni zapustil. Po vojni, ko je bil tajnik 1. ljudskega posojila v Ptuju, je začel pisati. Od takrat se od peresa ni več ločil. Novinar je že 24 let. Več kot 17 let je delal pri Tedniku v Ptuju in zdaj že 6 let pri Pomurskem vestniku v Murski Soboti. Pri pisanju sta ga vedno vodih dve hotenji: ker je bil prisoten ob vesehh, žalostnih, resnih, slavnost- nih in otožnih dogodkih - bil je vedno med ljudmi, se z njimi pogovarjal in jim prisluhnil - je v njegovem pisanju del zgodovine ljudi in spoznanja o človečnosti in veliki ustvarjalnosti ljudi s Ptujskega polja, s Haloz in iz Slovenskih goric. Tudi v prihodnje bo še rad kaj napisal, predvsem pa bo prenašal na nilajše svoje izkušnje, da bodo imeli poleg pridnosti pri delu tudi pogum. , Številnim čestitkam ob njegovem jubileju se pridružuje tudi urdništvo Tednika. t Poklicno usmerjanje v Ormožu Kam po končani osemletki, je nedvomno veliko vprašanje naših učencev, ko končajo osnovno šolanje. Da bi lažje našli odgovor na to vprašar\je, je osnovna šola Ormož v sodelovanju z ormoškimi delovni- mi organizacijami in zavodi pripravi- la poučno razstavo, kjer so mladi dobih osnovne napotke o možnostih učenja in pokUcnega usposabljanja v organizacijah združenega dela. Ob- javljeni so bili tudi razpisi učnih mest in slike, v kakšnih pogojih se učenci lahko pripravljajo in izobra- žujejo za svojo novo življenjsko pot. Razstava je bila odprta prejšnji četrtek in petek v avU osnovne šole Ormož. Tudi druge šole na področju občine Ormož bodo pripravile takšne poučne razstave, ki so velik pripomoček mladim ljudem pri tako pomembni odločitvi, kot je odloča- nje za poklic. jr Proslava obletnice kmečkih uporov bo na štatenbergu Občinska konferenca SZDL Slo- venska Bistrica, ki je nosilec letoš- njih prireditev ob 400-letnici kmeč- kih uporov, se je na ta jubilej dobro pripravila. Nekatere prireditve v občini so že mimo, vrh proslavljanja pa bo 17. junija na Štatenbergu,kjer bo centralna proslava. Na njej bodo poleg kulturnega programa, otvo- ritve razstave in kresovarya odkrili tudi spominsko obeležje, ki bo spominjalo na revolucionarnost na- ših prednikov in simboliziralo več- stoletno borbo Slovencev za samo- bitnost in obstoj. Na proslavi v Štatenbergu bo govoril akademik Bratko Kreft, OKM SZDL pa je v začetku tedna imenovala komisije, ki bodo skrbele za uspeh te največje letošnje prireditve v bistriški občini. Poleg osrednje slovesnosti bo temeljna kulturna skupnost pri- pravila tudi proslave v vseh večjih krajih v občini in tam, kjer so se kmetje pred 400 leti upirali, po- stavila obeležja (Studenice, Oplot- nica, Statenberg, Zgornja Polskava^ in Frajstanj). Posebno zanimivo bo predavanje magistra Jožeta Ko- ropca, bistriškega rojaka, ki je pred kratkim med brskanjem po starih zapiskih v Celju našel podatke o doslej še ne odkritem kmečkem uporu proti gradu v Slovenski Bistrici iz leta 1576. Tudi osnovnošolci bodo tekmo- vali. Skozi vse leto bodo pisali doživetja o kmečkih uporih. Ma- tična knjižnica, ki je že pripravila razstavo v čast te obletnice, bo še organizirala sestanek slovendcih pi- sateljev, ki so pisali o tej temi in razstavo vseh kryiževnih del s to tematiko. V večjih krajih občine bodo predavatelji Koropec, Pahič, Sernec in Arko govorili o kmečkih uporih s tem pa celoletnih prireditev še ni konec. Naj omenimo samo še posebne značke in priprave mladin- ske organizacije, ki bodo junija celo občino prevesih s transparenti in kurili taborne ognje. M. Munda Življenjski jubilej Vladimira Bana v soboto, 31. marca 1973 je proslavljal 60, rojstni dan predsed- nik Občinskega sodišča v Ptuju Vladimir Ban, vesel in prijetno presenečen nad veliko pozornostjo svojcev, sodelavcev, prijateljev in znancev, • ki so mu zeleh ob prisrčnem stisku roke, da bi ostal še dolgo zdrav, vsestransko aktiven, družaben in tako naravno domač, kot je bil doslej. Jubilanta, 60-letnika Vladimirja Bana ne poznata samo Celje kot r^egov rojstni kraj, Ormož in Ptuj kot prijetnega, vljudnega in spošto- vanega družbeno aktivnega pravni- ka, kulturnika ter športnika, temveč tudi drugod po Sloveniji in Jugosla- viji. Ce ste se potrudiU do Vladimira Bana kot predsednika ptujskega občinskega sodišča, kar je že od 1960. leta dalje in na tem sodišču še kot edini sodnik, ki so bih na tem sodišču od 1945. leta dalje, kot predsednika Temeljne kuhume skupnosti Ptuj, Društva pravnikov občine Ptuj in Ormož, kot podpred- sednika AMD in še drugih društev, ah pa celo k njemu na dom, vas je lepo sprejel, prisluhnil vašim željam in vam potem tudi povedal svoje mnenje. 42-članski kolektiv na sodišču ceni svojega starešino in predstojnika, saj je vsem kot enak med enakimi pa tudi v pomoč in nasvet. Pri vsem dejavnem 'v^ slavnostnem dogajanju v Ptuju je navzoč kot povabljen gost in predstavnik, večkrat kot govornik ali v delovnem predsedstvu, sicer pa kot udeleženec, ki rad spremlja vse družbeno dogajanje. Mirna in tudi težka leta življenja z obilico poklicnega,- pravniškega in sodniškega dela in vsega, za kar je žrtvoval tudi svoj prosti čas, so se mu skoraj prehitro zvrstila do sedanjega, jubilejnega leta. Uspehi so mu zapustih mnoge spomine, pa tudi prijatelje iz dela in družbenega živ^erua. Vsega se rad spominja od mladih let da^e, najraje pa časov, ki so mu minih v Ormožu in v Ptuju. Ponosen je na prejeta odhkovanja in priznanja, na medaljo zaslug za narod (1963), na red dela s srebrnim vencem (1970), na priznanje OF ob 31-letnici OF za dolgoletno družbe- no politično delo (1965) in na znak za 40-letne lovske zasluge in uspehe, ki ga je prejel (1955) od Republislce lovske zveze. Ob vseh osebnih, družinskih in kolektivnih dnevih skrbi in dela je' vesel in ponosen na svet vestnih in skromnih, naprednih delovnih ljudi, v katerem je doraščal, nabiral dragocene življenjske in strokovne izkušnje ter spoznanja, čutil njegovo bol in veselje ter z njim tudi dehl zadovoljstvo in priznanje. Kljub sedanjemu spoštljivemu jubileju ima Vladimir Ban še mnogo dela pa tudi načrtov za nadaljnja leta, za katere upa, da jih bo tudi še lahko uresničil. To mu želijo povsod vsi, ki ga poznajo in mu s teni izkazujejo prijateljsko pozornost, ki ga zelo veseli, obenem pa tudi globoko gane. Kolektiv IGA je odločil V minuhh dneh je bilo v tovarni glinice in aluminija živo kot morda še nikoh doslej. Kot je bilo že veni od prejšnjih številk Tednflca omenje- no, bi morda danes lahko še kaj pripisali iz razprav na minulih sestankih kolektiva. Povsem se strinjamo s tem, kar je povedal Anton Kurilič, predsednik TZS v TGA Kidričevo novinarju Tednika, kajti za to izjavo brez dvoma stoji ves kolektiv ah vsaj njegova večina, kajti vsega tega ne bi bilo, če bi osnutek pravilnika o deUtvi OD pripravljali skupno s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in ne le nekaterih posameznikov iz OZD. Vse to je v celoti potrdila razprava o bodoči dehtvi OD. V teh razpravah je kolektiv dokazal, da več ne dovoljuje, da bi nekdo kratil pravice odločanja, če že govorimo o samoupravljanju. Nikakor ni slučaj, da si je vodstvo sindikata v TGA postavilo osnovno nalogo, mnogo bolj kot k daj ko h doslej delovati enotno s kolektivom, oziroma izvajati vse tisto, kar bo prišlo iz kolektiva, saj se zaveda svoje funkcije in odgovornosti pred članstvom. V minuhh razpravah so bile nakazane tudi mnoge nepravil- nosti, ki so se dogajale v minulem obdobju, zato bo prav gotovo ena izmed osnovnih nalog sindikata, da vse pritožbe članov temeljito anah- zira in nato odločno pove svoje mnenje. Samoupravni organi bi naj v bodoče sklepah tako, kot to zahteva kolektiv, seveda v okviru samo- upravnih aktov. Kolektiv je tudi odločil, da se sredstva iz zaključne- ga računa iz lanskega leta razdehjo na vse člane kolektiva enako. Vsekakor bo sindikat imel v bodoče odgovorno in težko nalogo, vendar je z njim celoten kolektiv. F. Meško ORIENTACIJSKI POHOD Ptujska in žetalska planinska šola, sta v soboto organizirali orientacij- ski testni pohod za absolvente obeh šol, se je pričel ob 8. uri zjutraj v Žetalah. Sodelovalo je 47 planincev, dva vodnika, dva inštruktorja in štirje kontrolorji pohoda. Proga je bila dolga približno 5 km in so zanjo potrebovali okoli 70 minut. Razen treh ekip so vsi dosegli sto odstoten uspeh, tako da so morali ekipe ločevati po doseženih minutah in sekundah pri prehojeni poti. Preteklo soboto so ptujski planin- ci organizirali avtobusni izlet na Revevno nad Štorami, za katerega se je prijavilo več interesentov, kakor so iih lahko popeljali v dveh avtobusih. s. 6 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 5. aprila 1973 Predlog kandidatov za IV. konferenco ZKJ Po skupnem dogovoru med med- občinskimi sveti ZKS območij Koroške, Maribora in Pomurja izvolijo občinske konference ZkS tega območja za vsako konferenco ZK Jugoslavije skupno po 3 delegate. Po kriterijih se namreč na vsakih 5000 članov ZK izvoli en delegat. Četrta konferenca ZK Jugoslavije bo v prvi polovici maja letos, zato kadrovske komisije in medobčinski sveti ZKS tega območja predlagajo občinskim konferencam ZKS sle- deče kandidate: 1. Valter MASTEN, roj. 1944, KV , strojni ključavničar v podjetju „Gradis" Maribor, kije tudi sekretar organizacije ZKS v podjetju in opravlja več drugih družbenih dolžnosti. 2. Milan RITONJA, roj. 1930, ekonomist, direktor tovarne „Jože Kerenčič" v Ormožu, sedaj je predsednik ekonomske komisije pri OK ZKS in predsednik sveta za finance pri SO Ormož. 3. Mira VALTIN, roj. 1934, novinarka RTV Ljubljana, na delov- nem mestu pri radiu Slovenj Gradec, poleg tega je predsednik komisije za organiziranost in razvoj ZK ter predsednik komisije za informativno dejavnost pri medobčinskem svetu ZKS za Koroško. O navedenih kandidatih bodo razpravljale in glasovale občinske konference ZKS na območju vseh treh medobčinskih svetov. Komite občinske konference ZKS Ptuj, se je na seji 2. aprila 1973 s predlaganimi kandidati strinjal in sklenil, da bo o njih odločala občinska konferenca ZKS Ptuj na prvi seji. F-F. Težko delo žirij Žiriji za podeljevanje priznanj OF pri občinskih konferencah SZDL PTUJ in Slovenska Bistrica sta preteku teden končali z delom. Izbrali sta kandidate, ki bodo 27. aprila, ob dnevu Osvobodilne fronte sprejeh priznanja za dolgoletno delo na družbenopolitičnem, kulturnem ali športnem področju. Komisiji nista imeh lahkega dela. Kandidatov je bilo več, kot lahko podelijo priznanj. Poleg tega so bih vsi predlogi skoraj enakovredni, nekateri pa so še od lani. Zato sta žiriji letos poostrili kriterije in se odločih za tiste predloge, ki imajo nekaj več ,,teže". V Slovenski Bistrici so izbrali te kandidate: Andreja Mesarica iz Poijčan, Mileno Zrimšek iz Stude- nic, Cirila Strnada iz Makol, Milana Ivanuša iz Oplotnice in Martina Stegneta iz Tinja. Ptujska komisija ima naslednji seznam: Janko Vicar iz Polenšaka, Lojze Rijavec iz Štukov pri Ptuju, Vinko Žigman iz Ptuja, Maks Cihal iz Ptuja, Ivo Rau iz Ptuja, Franc Klemcnčič iz Apač, Terezija Adam iz Stoperc, Franc Vamberger iz Rogoznice, Lojze Cucek iz Ro- goznice, Simon Pešec iz Ptuja, Stanko Lepej iz Ptuja, Matija Opara z Vičave in Fanika Vauda z Vičave. Od organizacij bodo priznanja OF dobili: Občinski odbor RK Ptuj, garnizija JLA Ptuj in folklorna skupina „Vinko Korže" iz Cirkovc. M. Munda 20 LETNICA KOMUNALNEGA PODJETJA IN 10 LETNICA ZDRUŽITVE KOMUNALNE DEJAVNOSTI V PTUJU Pred nekaj dnevi se je v prostorih Narodnega doma zbral kolektiv Komunalnega podjetja Ptuj na sve- čani proslavi 20-letnice svojega obstoja. Leta 1952 je ObLO izločil iz svoje uprave omer\jeno dejavnost in ustanovil zavod pod imenom »Mestna komunalna ustanova". Ta- kratni kolektiv je štel 45 zaposlenih. Dohodek je bil namenjen predvsem za kritje poslovnih stroškov in osebnih dohodkov. Iz ostanka dohodka niso formirah skladov, temveč sredstva prenašali v nasled- nje obračunsko leto. Ustanova je prenehala poslovati 1. januarja 1963. leta, ko je bila združena s podjetjem Ptujski vodo- vod in kanalizacija in Zavodom za vzdrževanje občinskih cest. Nadalje- vali so z delom pod imenom Zavod za komunalno dejavnost občine Ptuj. Z združitvijo se je število zaposle- nih povečalo na 153. Osnovna sredstva so se povečala od prejšnjih 73 na 471, poslovni sklad od 27 na 409, čisti dohodek na podlagi rezultatov enoletnega skupnega po- slovanja pa se je povečal od prejšnjih 41 na 206 starih milijonov. Združeno podjetje je s pospeše- nim tempom nadaljevalo z gradnjo vodovoda in istočasno s kanahzacijo in jim je kljub težavam uspelo v določenem razdobju zgraditi nad 68 km vodovodnega in več kot 10 km kanalskega omrežja. Z zdravo pitno vodo podjetje oskrbuje nad 13 tisoč prebivalcev, kar predstavlja 3.200 hišnih priključkov. Vzdrževanje objektov in naprav vodovodnega in kanalskega omrežja je v zadnjih letih že tako naraslo, da že znatno presega dohodek. To pa zaradi tega, ker je prodajna cena vode bila že od leta 1968 vedno enaka in podjetje kljub predlaganju novih kalkulativnih vrednosti ni doseglo povišanja prodajnih cen. Omenjena situacija se je izboljšala šele, ko je SO Ptuj uvidela, da podjetje ne more več uspešno gospodariti in je povečala ceno vode za gospodinjstvo od prejšnjih 85 na 150, zaa vse ostale potrošnike pa od 150 na 180 starih din. Podjetje je formiralo svoj strojni park in prevozno dejavnost. V desetletnem razdobju mu je uspelo nabaviti 18 avtobusov in 12 tovornih vozil FAP ter potrebno mehanizacijo, kot so nakladalci, greder in drugo. Opravlja prevoze z avtobusi v turistične namene, vzdržuje pa tudi proge primestnega in medkrajevnega prometa; s tovor- nimi vozili pa predvsem navoz gramoza za ceste IV. reda in ostala dela po naročilu. Poleg že omenjene mehanizacije je podjetje med ostalim tudi mehanizi- ralo ostalo komunalno dejavnost, kot so odvoz smeti, fekalij in drugo* Kot pomemben objekt je sogradilo avtobusno postajo. Podjetje je zelo uspešno končalo jubilejno leto 1972, saj ie ustvarilo bruto dohodka nad 2,5 milijarde starih din, oz. 52 % več kot leta 1971; čistega za sklade pa 143 starih milijonov pri 225 zaposlenih. Osnovna sredstva so se od združitve dalje povečala za 8,2; poslovni sklad pa za 6,5 krat, iz česar lahko sklepamo, da je z dobrim gospodar- jenjem in doslednjim izvajanjem programskih nalog kljub težavam, ki jo je povzročila gospodarska refor- ma in drugo, doseglo pozitivne rezultate, ki bi naj bili osnova za nadaljnji razvoj. Podjetje namerava zgraditi avto- mehanično delavnico, urediti in usposobiti lastno asfaltno bazo, nabaviti še za to potrebno opremo, speljati ločeni cevovod od črpališča Skorba prek Drave in se vključiti v omrežje levega brega Drave. S tem bi omogočili nemoteno preskrbo prebivalstva s pitno vodo v primeru okvar na omrežju. Predvideno pa je tudi povečanje kapacitet rezervoarjev od sedanjih 800 na 1.200 kubičnih metrov. Za omenjene investicije, ki bi znašale okoh 800 starih milijonov, bi si podjetje delno najelo kredit, ostalo pa bi financiralo iz lastnih virov. Na svečani proslavi je podjetje podehlo priznanje vsem tistim delavcem, ki so v njem zaposleni dvajset ah več let. Za deseto obletnico pa je bilo nekaj članov kolektiva nagrajenih z ročnimi urami, kot skromnim priznanjem za njihovo minulo delo. Posebno pozornost je posvetilo povabljenim gostom, med katerimi so bili tudi upokojenci, ki jim še posebej gre posebna zahvala in priznanje za njihov vložen trud v preteklem razdobju. V imenu družbenih organizacij je spregovoril Zdravko Turnšek in zaželel kolektivu tudi v nadalje uspešno in plodno delo pri reševanju gospodarske in druge pohtike v korist širše družbene skupnosti. TL Avtobusni park Komunalnega podjetja Ptuj Kaj veš o prometu? Komisija za prometno vzgojo na šolah pri svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri SO Ptuj je za soboto, 7. aprila, razpisala občinsko tekmovanje osnovno- šolskih otrok v cestno prometnem znanju - teoretičnem in praktič- nem. Tekmovanje se prične ob osmih zjutrjg in zbirališče za tekmo- valce je pri osnovni šoli Franc Osojnik. Tekmovanje bo sestavljeno iz treh delov in to: 1. reševanje vprašalnih pol o prometu /' 2. cestna vožnja (po ptujskih ulicah) 3. spretnostna vožnja na poligonu Posebna komisija bo ocenjevala dosežene rezultate in znanje tekmo- valcev in bo na koncu nagradila tri najboljše posameznike in tri prvo uvrščene ekipe; vsi tekmovalci bodo prejeli tolažilne simbolične nagrade. Za tekmovalce so pripravih tudi kosilo, ker se bo tekmovanje konča- lo v opoldanskih urah. Komisija za prometno vzgojo vabi občane, da si v čim večjem številu ogledajo sobotno tekmovanje „Kaj veš o prometu", kajti promet se je že tako razvil, da kolikor hočemo obvarovati sebe in svoje otroke, da zaradi neznanja ne po.stanejo njego- ve žrtve, ne smemo zanemarjati prometne vzgoje, ki so jo v enaki meri potrebni otroci kakor tudi \drash. PRED XIX. PRAZNI- KOM KS SREDIŠČE Krajevna skupnost Središče ob Dravi bo prihodnji teden v sredo, 11. aprila, praznovala svoj XIX. krajevni praznik. Praznik je name- njen spominu vseh tistih, ki so padli v II. svetovni vojni in še posebej talcem. 11. aprila 1942 je bilo ustreljenih mnogo Središčanov in okoličanov. Praznovanje je zasnovano neko- liko ožje, kot je v Središču navadno. Začetek praznika bo že 8. aprila. Dopoldne bodo tekmovanja članov strelskih družin z območja občine Ormož, zvečer ob 19.30 pa bo telovadna akademija, ki jo v čast praznika pripravlja TVD Partizan Središče. Predstavile se bodo vse telovadne vrste. Na predvečer praznika, 10. aprila, ob 19.30 bo mladina KS Središče zakurila velik kres na Gradišču. Tu bo sodelovala tudi središka godba na pihala. Na dan praznika, 11. aprila, bo ob 8.30 svečanost pri spomeniku, ob 9.15 svečana seja v osnovni šoh in ob 10. uri začetek ekipnega tekmovanja članov krajevnih organi- zacij ZRVS občine Ormož V J streljanju z malokalibersko puško." Ob istem času se bo pričela tudi seja konference za družbeno aktivnost žensk. Pogovor bo tekel na temo: Kmečka žena danes. Pokrovite^^seje bo trgovsko podjetje Zarja, Ormož. Popoldne ob 15. uri bodo pričeli z ekipnem tekmovanjem krajevnih organizacij ZRVS v šahu. Ves dan bo v prostorih osnovne šole odprta razstava, ki jo bodo pripravile žene in dekleta krajevne skupnosti Središče ,,Za dom in družino". V domu Partizana bo tudi ves dan odprt bife. Po programu bo od 14. ure naprej zabava s plesom. Igral bo ansambel ELITE iZ, Cehoslovaškc, ki sicer zabava goste kavarne v Radencih. j' TEDNIK — ČETRTEK, 5. aprila 1973 STRAN 7 Kje delovna mesta za absolvente posebnih osnovnih šol? Hiter razvoj znanosti in tehnike ter naše družbe, njenih proizvajalnih sil in družbenih odnosov, ki temelji- jo na načelih sociahstičnega huma- nizma, je terjal vedno več priza- devanj za družbeno skrb duševno invalidnim osebam, da bi se vklju- čile v gospodarsko in družbeno življer^e. V Sloveniji imamo že več kot 30 posebnih osnovnih šol za usposablja- r\je laže duševno nerazvitih, več zavodov za delovno usposabljanje teže nerazvitih in drugih specializi- ranih ustanov, ki obravnavajo vse kategorije duševno nerazvitih otrok. Skupina entuziastov je s pokojnim prof. Marjanom Borštnerjem na čelu pripravila vse potrebno za ustanovi- tev Društva za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam SR Slovenije, ki se je formiralo septem- bra 1963. Posebna osnovna šola Slovenska Bistrica je bila ustanovljena oktobra 1961. Vključuje kategorizirane du- ševno nezadostno razvite otroke iz občin Slov. Bistrica, Slov. Konjice, Maribor, Ptuj in Radlje. V okviru šole je dom, v katerem živijo učenci iz oddaljenih krajev in tisti, pri katerih družinah gre' za socialne indikacije. V prvem šolskem letu so vpisali. 29 učencev, njihovo število pa je vsako leto naraščalo, tako da jih je v letošnjem šolskem letu 145. V šolskem letu 1967/1968 so v šoli odprh osmi razred in tako dobili status popolne osemletne šole. Kot v večini šol bistriške občine je tudi v posebni problem ustreznih kadrov, saj jih je le 5 z diplomo PA ortopedagogika. Te težave v POS rešujejo z izrednim študijem in s študijskimi dopusti. Treba pa je povedati, da izredno študirajo vsi pedagoški delavci razen enega, ki nimajo ustrezne izobrazbe. Nimajo pa zasedenih strokovnih služb, ki bi bile nujno potrebne - ni denarja', Potrebovah bi logopeda, psihologa, socialnega delavca in korektivnega gimnastika. Zaradi pomanjkarya prostorov, imajo le 6 učilnic, 1 delavnico za tehnični pouk, kuhinjo, zbornico in prostor za socialnega delavca in ravnatelja, ne morejo sprejeti vseh kategoriziranih otrok in tako prepo- trebno posebno delo z njimi odla- šajo, s tem pa seveda delajo otrokom krivico in škodo. Tudi sredstev za učila in ponazorila jim primanjkuje, vendar je to že tako kronična bolezen našega šolstva, da še tarnati več nima smisla. Ce bi hoteh vključiti vse kategorizirane otroke, bi nujno potrebovali nove prostore ali bi morali odpreti dislocirane oddelke. Od lani marca naprej, ko so obnovili dom, ima urejene delovne pogoje 75 učencev. Vendar kapa- citete doma še vedno ne zadoščajo, zato imajo 18 otrok pri rejniških družinah. Ker pa niso urejena plačila rejnin, nekatere dobre rej- niške družine to nalogo odklanjajo. Spoznanje, da ima duševno priza- deta oseba potencialne sile in dispozicije, ki se morejo razvijati kot pri normalnem otroku, a le s specifičnimi načini in posebnimi prijemi ter z vzgojo, se žal utira v življenje počasi in s težavo. Cilj šolanja v POŠ je, da posamezniku privzgoji tiste delovne m sociahie navade, ki so potrebne za delo in življenje. Tako učence postopno usmerjajo in pripravljajo za poklice, najbolj intenzivno v osmem razredu. Tjdcrat jim že tudi iščejo primerna delovna mesta, taka, ki zahtevajo ozke profile, samo eno ali nekaj delovnih operacij. PokUcno usposabljanje in zaposlo- vanje v sklopu celotne habilitacije duševno prizadete mladine pa še vedno ne kaže na tisto stopnjo načrtnosti in enotnosti, ki bi šoli omogočala realizacijo delovnega programa. Posebna osnovna šola je do zaključka šolskega leta 1971/72 absolvirala 84 učencev, Od tega jih je uspešno končalo 8. razred 41, sedmi sedem ostali pa nižje razrede. Zaposlilo se jih je 5 i, kar predstavlja 63%, ostah so nezaposleni. Kljub temu, daje občutno manj delovnih mest za žensko mladino, se jih je od skupnega števila 31, zaposlilo 20 ali 64%. Če se občinska socialna služba in posamezniki v delovnih organiza- cijah ne bi osebno zavzemah za sprejeme absolventov POS v delovne organizacije, bi bil uspeh še mnogo manjši. Tako starue pa kaže na nezdravo gledanje v nekaterih delov- nih organizacijah, ki ga k sreči popravljajo v IMPOLU in v steklarni Boris Kidrič. Kdaj bo povsod tako pa ni odvisno samo od socialnih služb in učiteljev v POŠ, ampak od spremenjene miselnosti celotne družbe. Ah se zavedamo, kako znamo biti večkrat tudi vse prej kot humani, pa čeprav imamo na ustih kup lepih besed in obljub? ! . M. Munda Spomenika revoluciji pred gradom Ob letošnji 700-letnici Ormoža je v programu tudi odkritje spomenika revoluciji. Po prvotnem projektu bi moral stati na ploščadi pred ormoškim hotelom, sedaj pa so ga premestih v grajski park. Tako odločitev so prejšnjo sredo sprejeli predstavniki vseh družbenopolitič- nih in gospodarskih organizacij, občinske skupščine in člani pred- sedstva temeljne kulturne skupnsti Ormož. Novo zamisel je predlagal akadem- ski kipar Janez Lenassi, ki je tudi ustvarjalec novega spomenika. Svoj predlog je utemeljil s tem, da bo nastali prostor med hotelom in stanovanjsko-poslovno zgradbo pre- več utesnjen in zato spomenUc ne bi prišel do izraza. Po novem bo spomenik stal desno od vhoda v prostor pred gradom ob Kolodvorski ulici (južno od bencin- ske črpalke). Na ploščadi pred hotelom pa bi predvidoma zgradili manjši vodomet. Spomenik Stanku Vrazu bo postavljen tako, kot je bilo jredvideno v prvotnem projektu, to . e v bližini vhoda v grad. jr Nov predsednik ZRVS bistriške občine -Na zadnji seji občinskega odbora ZRVS, bila je prejšnji teden v Slov. Bistrici, so ugodili prošnji predsed- nika Iva Ferka, naj ga razrešijo te dolžnosti, ker zaradi drugih obvez- nosti in predvsem izrednega študija na PA v Mariboru dolžnosti predsednika občinskega odbora ZRVS ne more več v redu opravljati. Potem, ko so vsi navzoči Ivu Ferku izrekh vse priznanje za dolgoletno uspešno vodenje nad 600 članske organizacije, saj ima precej zaslug, da je med najboljšimi v Sloveniji, so za novega predsednika izvolih Mira Kolenka, predsednika skupščine občine Slov. Bistrica. Poleg kadrovske spremembe so obravnavali tudi program dela v letošnjem letu in ustanovili aktiv zveze komunistov pri občinskem odboru ZRVS. Program dela je obsežen. V njem so poleg teoretičnih predavanj, ki bodo izpopobiila znanje rezervnih vojaških starešin, tudi taktični in orientacijski pohodi, tekmovanje med osnovnimi organizacijami, so- delovanje med sosednjimi in bratski- mi občmami, strelske vaje in izpiti za rezervne vojaške oficirje in podoficirje. Največji problem je neurejeno strehšče. Zato so se dogovorili, da ga bodo letos skupno z garnizijo JLA v Slov. Bistrici in s finančno pomočjo SO urediU vsaj toliko, da bo ustrezalo osnovnim zahtevam varnosti in bo nudilo vsaj nekaj možnosti za dosego boljših strelskih rezultatov. M. Munda Gasilski podčastniki v Ormožu Ta teden končujejo v Ormožu tečaj za gasilske podčastnike. Udele- žilo se ga je 43 gasilcev (od tega 10 žensk!). Trajal je tri mesece. Skupno je bilo 184 ur predavanj, po tri dni v tednu. Minulo nedeljo so imeU izpite. Ob tej priložnosti smo jih obiskali v prostorih osnovne šole Ormož, kjer so ves čas trajanja seminarja uživali gostoljubje. Tu smo se pogovarjali z Adolfom Jagrovičem, avtorjem več- jega dela , Gasilskega priročnika", Frančekom Puckom, predsednikom OGZ Ormož in enim najstarejših gasilcev, Edijem Stropnikom. S seminarjem, ki ga je pripravila občinska gasilska zveza, je gasilstvo na območju občine Ormož veliko pridobilo. Potem, ko so si društva^ nabavila kar precej nove tehnike, je bilo nujno poskrbeti tudi za višji strokovni nivo članstva. Bodoči podčastniki so se zato morali prebiti skozi veliko gradiva, ki je zajemalo predpise o organizaciji gasilstva, civilno zaščito, gradbeništvo, osnov- ne pojme o gorenju in gašenju, gasilsko preventivo in taktiko, prvo pomoč, gasilsko opremo ter redne in taktične vaje. Gasilci - tečajniki so pokazali izredno zanimanje za snov in še posebej za tehniko. Vsi so tečaj redno obiskovali in se tudi po svojih močeh trudili. Rezultat tega je tudi dober uspeh izpitov. Sedaj imajo samo še nekaj praktičnih vaj. Vsak gasilec, ki je absolviral omenjeni tečaj ho dobil spričevalo in odločbo o činu. Starostna struktura tečajnikov je relativno zelo nizka, poprečna sta- rost je 25 let. Podatek priča, da so vsi potencialni mladi gasilci, ki bodo še dolgo delali v gasilskih vrstah in svoje znanje prenašali na mlajše. Pomembno je tudi to, da so pristojni spremenih dosedanji način ko so takšni seminarji bili skoncen- trirani za vso Slovenijo na enem mestu, sedaj pa so z prehodom na občine postali dostopnejši širokemu krogu ljudi. Slovesno podelitev spričeval t)odo imeli gasilci v soboto. jr ^ Udeleženci seminarja ESPERANTO PO SVETU v tekočem letu bo v raznih državah Evrope 62 esperantskih srečanj, seminarjev, kongresov in konferenc ter drugih esp. prireditev. MeJ najvažnejše sodi 28. SVETOV- NI ESPERANTSKI KONGRES, ki bo od 28. 7. do 4. 8. pod pokroviteljstvom predsednika TITA v Beogradu. Do konca februarja je bilo prijavljenih 880 esperantistov iz 37 dežel (Ptujčani se niso med njimi). Omembe vreden je tudi rnedn. kongres slepih esperantistov, •^i bo tudi v Beogradu. V Sarajevu bo Medn. kongres esperantske mladine (21., 27.7. v Mariboru pa bo od 21.7. do 27. 7. usklajevalna konferenca za uvedbo esperanta v sole. 46. SAT kongres (SVETOVNE DELAVSKE ESPERANTSKE OR- GANIZACIJE) pa bodo imeli koncem julija v TORONTU (Kana- da). " J. D. 8 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 5. aprila 1973 O življenju in delu dr. Jožeta Potrča (7. NADALJEVANJE) Državno sodišče za zaščito države v Beogradu je oba ptujska komuni- sta dr. Potrča in Ivana Spolei^jaka obsodilo leta 1931 na zaporno kazen. Dr. Potrču je prisodilo dve leti. Potrč je prestal po preiskoval- nem zaporu 14 mesecev v zaporih v Požarevcu. Domov se je vrnil junija 1932. MED KMEČKIM LJUDSTVOM Kmalu po svoji vrnitvi v Janežov- ce je Potrča pokUcal sekretar PK KP za Slovenijo Boris Kidrič v Ratan- sko vas pri Rogaški Slatini. Ob tej priliki mu je dr. Potrč poročal o delovanju KP v ptujskem okraju, ki še ni našla svojega vpliva na široke množice. Kidrič mu je dal navodila, kako bi ta cilj dosegU. Za tem se je dr. Potrč po Kidričevih navodilih zavzemal za legalne oblike dela med kmečkimi in delavskimi množicami. Že ob Potrčevi vrnitvi iz Požarev- ca ga je Voda, sekretar celice KP V železniških delavnicah v Ptuju, obve- stil, da je sprejel v partijo kmeta Jožeta Lacka iz Nove vasi pri Ptuju, starega tedaj 38 let. Ker je bil Lacko partiji predan in požrtvovalen orga- nizator raznih akcij, je postal najtrdnejša Potrčeva opora pri poli- tičnem delu na kmetih. Leta 1933 je Potrč pridobil za svojega sodelavca kmečkega sina, 19-letnega Jožeta Zelenika iz Le- vanjc, sina mrzlega strica. Potrčev oče je otroška leta preživel pri Zelenikovih v Levanjcih, ko je komaj nekaj let star zgubil očeta in mater. Z bratrancem, očetom Jože- ta Zelenika sta še pozneje, ko je od hiše odšel v uk za peka, ohranila prijateljske stike in še nato, ko sta oba bratranca odrasla. Tako je dr. Potrč navezal z mladim Jožetom Zelenikom tudi politične vezi. Kakor se spominja Jože Zelenik, se je dr. Potrč po vrnitvi iz zapora povezal tudi s Tomažem Zelenikom iz Zasadov, Janezom Rašlom z Desternika, Francom Frankovičem iz Ločkega vrha in Janezom Horva- tom iz Trnovske vasi. Vsi so bili kmetje, najstarejši je bil Tomaž Zelenik, star tedaj 49 let, najmlajši pa kmečki sin Jože Zelenik. Sestaja- li so se največkrat pri Rašlu, včasih pa pri Antonu Zeleniku, sinu Tomaža, ki je stanoval v Dohču. Na sestankih je govoril dr. Potrč o delavskem gibanju in socializmu ter o političnem položaju v svetu in Jugoslaviji. Nekajkrat se je teh sestankov udeležil tudi Jože Lacko. Sestanki s to skupino so se odvijali od leta 1933 dalje. Čeprav se nobeden od skupine ni včlanil v partijo, so se vsi ogreU za socializem in se med vojno vključili v narodnoosvobodilni boj, že pred vojno pa podpirali napredne poUtič- ne akcije, predvsem ob vohtvah. Leta 1934 je Jože Zelenik pod Potrčevim vplivom vzbudil željo po ustanovitvi Društva kmečkih fantov in deklet na Desterniku in ga s prijatelji tudi ustanovil. Ob ustano- vitvi je štelo 8 članov. V nekaj mesecih pa je društvo naraslo na okrog 40 članov, naraščalo pa je še poznejša leta. Na prireditvah društva je navadno nastopal, kot govornik Jože Lacko. Društvo je gmotno izdatno podpiral dr. Potrč. Dr. Potrč je vzdrževal stike tudi s kmečkimi koministi v Leskovcu, predvsem s Francem Kmetcem in Jožetom Mercem, v Paradižu pa z Mihom Arbajterjem. Leta 1935 je pripravljal s sodelav- ci shod združene opozicije v Ljuto- meru. V ta namen se je sestal s komunisti Jožetom Kerenčičem, Ivanom Kreftom, Miškom Kranj- cem, Rudijem Cačinovičem in Ali- jem Kardošem. Po shodu 1. septem- bra 1935 v Ljutomeru so dr. Potrča in nekatere druge ptujske komuniste aretirali, jih vklenjene odpeljaU z vlakom v Ljutomer in jih tam surovo zasliševali. Ker pri tem niso odkrih nič protizakonitega so jih izpustili. Na Mestnem vrhu pri Ptuju se je dr. Potrč sestajal s komunistoma Francom Tuškom in Karlom Ro- škarjem. Oba sta bila kmeta in zidarja. Oba sta pridobila nekaj simpatizerjev za KP na Mestnem vrhu, kjer so se sestajali pri Roškar- jevih, Potrč pa jih je politično izobraževal, vzgajal in vodil. Na Grajeni je ustanovil celico komunistične partije bivši dijak ptujske gimnazije Rudi Ilec, leta 1933 zaradi komunizma izključen iz šole: dr. Potrč pa mu je ajal navodila za delovanje celice. Potrč je prek Lacka vpUval na idejo usmeritev Društev kmečkih fantov in deklet. Člani društev so prevzeU med vojno zaradi predvojne politične vzgoje vso težo osvobodil- nega' boja že v prvih dveh letih okupacije v ptujskem okraju. Močan je bil Potrčev vpliv na prebivalce pri voUtvah leta 1935 in 1938. DKFD je tedaj aktivno delovalo kot propa- gator združene opozicije, se leta 1935 zavzemalo za Ljudsko fronto in leta 1939 za Zvezo delovnega ljudstva Slovenije. Na Desterniku so leta 1939 celo ustanovili organizaci- jo ZDLS, ki pa ji oblast ni dovolila delovati, zato je hitro propadla. Leta 1938 se je dr. Potrč povezal s komunistom Francom Rajšpom, ključavničarjem. Takrat se je Rajšp z ženo in štirimi nečaki naselili na kmetiji, ki jo je kupil v Doliču. Bil je že prekaljen in marksistično izboražen komunist, ki je pogosto obiskoval Potrča v Janežovcih. Tudi Osojnik se je leta 1938 pridružil komunistom in se prek Lacka povezal z dr. Potrčem. Dalje prihodnjič V. R. Večje prispevne stopnje za potrebe otroškega varstva v preteklem tednu je bila v Slov. Bistrici 29. seja občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti Slov. Bistrica. Z nekaj manjšimi dopolnitvami je bil sprejeti dnevni red izveden po predvidenem programu. Tako so v uvodnem delu seje pregledali rezul- tate in izpolnjene naloge z 28. seje obeh občinskih zborov. Brez večjih pripomb ali dopolnitev so v nadaljevanju sprejeli osnove družbe- no gospodarske politike bistriške občine za letošnje leto ter proračun občine, ki predvideva, da se bo potrošnja v letu 197 3 gibala v okviru republiških meril. Nekoliko drugačnega mnenja pa so bih odborniki, ko so sprejemali odlok o stopnjah prispevkov za dnevno varstvo otrok v letu 1973. Glede na velike potrebe in nujnost izboljšanja organiziranega varstva, jredvsem predšolskih otrok v večjih crajih občine (gradnja vrtcev v Oplotnici in na Pragerskem) so bili mnerya, da je potrebno povečati dosedanji odstotek prispevne stop- nje za dnevno varstvo otrok. Dosedanja stopnja 0,45 odstotka od osebnih dohodkov in 0,40 odstotka od pokojnin je po mnenju odborni- kov glede na nakazane potrebe letos premajhna. Zato so odborniki izglasovah 10-odstotno povišanje prispevne stopnje od osebnih do- hodkov. Neizpremenjena pa ostane prispevna stopnja (0,40) od pokoj- nin. Odborniki so sprejeh tudi odlok o spremembi odloka o določitvi sredstev za financiranje vzgoje iz izobraževanja, odlok o davkih občanov ter odlok o dopolnitvi odloka o posebnem občinskem davku na promet proizvodov in plačila za storitve. Ker je dosedanjim sodnikom porotnikom občinskega sodišča v Slov. Bistrici potekel mandat, so na skupščini potrdili predlog 82 sodni- kov porotnikov za naslednje man- datno obdobje. _______ Viktor Horvat Ormož in Ptuj NA VRHU V SLOVENIJI Občinske organizacije zveze re- zervnih vojaških starešin SR Slove- nije že nekaj let zapored tekmujejo v zbiranju najboljše občinske in krajevne organizacije ZRVS v Slove- niji. Letos sta na vrhu najboljših organizacij pristala Ormož in Ptuj. Izmed krajevnih organizacij ZRVS pa je najboljša v Slovenija tista v Središču ob Dravi. Minuli petek je bila v Ljubljani seja republiškega zbora ZRVS Slovenije, kjer je bila svečana razglasitev in podelitev nagrad. Ormoška občinska organizacija ZRVS je kot najboljša v Sloveniji (2534 točk) dobila prehodni pokal in drugega v trajno last ter 7.000,00 dinarjev. Druga najbo^ša v Sloveniji; je občinska organizacija ZRVS Ptuj (1490 točk). Najboljša krajevna organizacija ZRVS Središče ob Dravi je dobila v trajno last pokal in 2.000,00 dinarjev. Ob tem, nedvomno velikem uspehu rezervnih starešin občine Ormož smo poiskali njihovega predsednika Edvarda Pajeka in ga povprašali, kje se skriva razlog zu tako velik in pomemben uspeh. Dejal je: „Menim, daje uspeh naše organizacije uspeh konkretnega de- la, da smo med seboj vsi enaki med enakimi. Vsi člani imajo za uspeh enake zasluge. Veliko pa je poma- galo izredno dobro delo krajevnih združeru ZRVS, Uspeh pride gotovo povsod tam, kjer je delo sad organizirane večine, ki se zaveda svojih ciljev. Pri takšnem delu so direktive nepotrebne. Med našimi člani se nikoli ne ve, kdo je prvi in kdo zadnji, med nami vladajo izredni tovariški odnosi. Nikjer v Sloveniji nimajo denimo organi- ziranega občindcega odbora združe- nja tako kot pri nas. Tisti, ki delaJ naj tudi odloča, je naše pravilo! Predsedniki krajevnih združenj moj rajo veliko storiti, zato so tudi vsi člani občinskega odbora." 1 Prepričani smo lahko, da povej dano velja z manjšimi spremembami tudi za Ptujčane. Vsem tretnj najboljšim v Sloveniji v imentf bralcev Tednika, iskrene čestitke! i Najvi§i pokal je zadnja „trofeja" ZRVS Ormož. Desno stoji pokal, ki so ga dobili v trajno last. Drugi so od prejšnjih uspehov. xednik — Četrtek, 5. aprila 1973 STRAN 9 RAZVOJ KULTURNIH DEJAVNOSTI TKS PTUJ Knjižničarstvo Iz razpoložljivih podatkov more- mo ugotoviti, da dosedanja pro- gramska predvidevanja na področju cnjižničarstva niso bila dosežena. Vzroke lahko iščemo predvsem v slabem materialnem položaju knjiž- nic, neustrezni organizaciji knjižni- čarstva in pomanjkanju kvalificira- nega kadra za delo v knjižnicah. V bodoče bo potrebno posvečati večjo pozornost spreminjanju vsebi- ne dela v knjižnicah, novim oblikam pnbliževanja knjige delovnim lju- dem, bogatenju knjižnih skladov, posodobljargu knjižnic in urejanju sistema denarne participacije obi- skovalcev. S takim delom bi lahko dosegli popolnejšo organiziranost in s tem večjo dostopnost knjig in publikacij. V novem programu srednjeročen- ga razvoja je na področju knjižničar- stva treba doseči in preiti na sodobne normative v knjižni zalogi, nabavo novih knjig (1 knjiga na prebivalca), ustrezno kadrovsko zasedbo (na 10.000 prebivalcev - en knjižničar manipuhst, višji knjižničar, (število bralcev) 20 % prebivalcev, povečano izposojanje knjig (3 knjige na prebivalca oziroma 3 do 4-kratna izposoja zaloge). Da bi v skladu z zahtevami moderne družbe omogočih knjigi kot osnovnemu sredstvu obveščanja kulturno rast in rekreaciji delovnega človeka večji vpliv in boljšo dostopnost, bi morali pri nadaljnjem razvoju knjižničastva upoštevati naslednje. USMERITVE : - razvijati sodobno organizacijo javnih splošno-izobraževalnih knjiž- nic, l,judska in študijska knjižnica Ptuj (LSK) naj postane nosilka novega razvoja mreže javnih knjižnic v občini in regiji ter se pri tem povezuje z vsemi drugimi vrstami Icnjižnic na našem območju; - mrežo šolskih knjižnic na posameznih šolah je potrebno učinkoviteje organizirati in razvijati tako, da bodo čimprej postale del izobraževalnega procesa. Šolarji naj pridobijo že v teku šolanja osnove literarne in estetske vzgoje ter ljubezen do knjige. Posebno skrb je treba posvetiti pionirskim in mladin- skim oddelkom ter knjižnicam v mreži javnih knjižnic; - v vseh vrstah knjižnic mora predvsem močno naraščati zaloga knjig, tako da bo prišlo 4,6 knjige na enega prebivalca, od tega v javnih Mižnicah 1,5 knjige na prebivalca.^ " tej zvezi bi morala tudi naraščati' sredstva za nakup knjig (30 % letno). V skupni masi knjig je potrebno opraviti premik v korist ^trokovnih knjižnic. Strukturo knjižne zaloge v javnih knjižnicah pa poviševati v korist poučne in kvalitetne leposlovne literature do razmerja 40 % leposlovja za odrasle, 25 % za mladino in 35 % poučne književnosti; - z naraščanjem knjižne zaloge in kvalitetnejšo izbiro povečati zani- "lanje za knjižnice vseh vrst in vplivati na zviševanje števila sposoje- nih knjig tako, da bo frekvenca aosegla približno 30% knjižne, zaloge študijske in 25 % knjižne zaloge ljudskih knjižnic. Ob tem naj LSK Ptuj zagotovi 65 do 80% literature za svoje uporabnike; - za učinkovitejše opravljanje delovnih nalog je potrebno povečati število delavcev v knjižnicah, v LSK Ptuj bo treba nujno namestiti enega višjega knjižničarja, enega knjižni- čarja, enega knjižnega manipulanta m enega knjigoveza. Pri vaških knjižnicah pa bo potrebno pridobiti knjižničarke in jim prek občinskega sveta ZKPO priskrbeti minimalni honorar za njihovo delo. Knjižničar- ski kader naj bo strokovno usposobljen in naj si pridobi znanje s prakso v ustreznih Icnjižnicah in s strokovnimi kvalifikacijskimi izpiti; neustrezni prostori in pomanj- kanje le-teh v mnogih primerih resno ovirajo delovanje in nadaljnji razvoj tako osrednje ljudske knjižni- ce in mladinskega oddelka kot podeželskih knjižnic, ki v največ primerih sploh nimajo lastnega prostora. Najčešče so omejene na omaro, v kateri hranijo knjižno zalogo. Zato bo treba prostorsko stisko podeželskih, šolskih in občinskih knjižnic reševati z adapta- cijami aU manjšimi novogradnjami. V skladu s sodobnim svetovnim razvojem, standardizacijo in mehani- zacijo v knjižničarski službi vsaj LŠK Ptuj sodobno opremiti; - v okvirih knjižničarske dejavno- sti bo nujno širiti popularnost knjige s prirejanjem knjižnih razstav, literarnih večerov, srečanj s pisatelji, publiciranjem knjižnih novosti in b ibliografsko-dokumentacijskega gradiva. Vijolica Vijolica, ti nežni cvet, v pomladni tvoj čar ves svet je objet; v zatišju opojno duhtiš, v vetriču lahnem drhtiš, v daljavo za njim hrepeniš. A prišel je fant razigran, utrgal te cvetko v zabavo, nato pa te odvrgel v zapuščeno travo. Zbežalo je sonce za temne meglice, utihnile so drobne ptice, kanOe so z neba solzice in vetrič milo je zajokal: „Vijolica, moja ubožica!" ^ ^ IZBIRA obdarila NAJMLAJŠI PTUJSKI DVOJČICI Pretekli petek so predstavniki trgovskega podjetja IZBIRA obiskah najmlajši ptujski dvojčici, Marjetko in Marto Emeršič, katerima so poklonili hranilni knjižici KB Ptuj z vlogama po 600 din, darilne pakete, posteljico z dodatno opremo, pralne praške in mila, ki jih je prek njih poklonil Zlatorog, izdelke maribor- skega Intesa in pleničke in komplete mariborske tekstilne industrije. Predstavniki podjetja Izbira so obljubiU, da bodo mladi družini pomagah poiskati primerno stanova- nje v Ptuju. Pionirski tisk Pionirji osnovne šole v Spodnji Polskavi in posebne osnovne šole Ptuj so nas ponovno presenetili s svojimi internimi glasili. V OS Sp. Polskava so izdali četrto številko glasila , Prve brazde" opremljenega z dovršenimi pionirskimi ilustracijami dijakov višjih razredov. Ker smo tik pred proslavami ..Kurirčkove po- šte", ki je letos pričela na Pohorju, so pionirji posvetili mnogo vrstic našemu legendarnemu Pohorskemu bataljonu in dogodkom NOB na pohorskih planjavah in gozdovih. Pionirji PO šole Ptuj so letos pričeli izdajati svoje glasilo, ki nosi ime ,,Črički' . Sklenili so: ,,Ker smo doma med Slovenskimi goricami in Halozami, kjer se vsako jesen oglašajo klopotci in črički, se naj naše glasilo imenuje Črički". Sklep, ki so ga sprejeli v začetku tega leta, so pionirji tudi izpolnili. Koncem marca je izšla že njihova druga številka glasila in kmalu bo v tisku že naslednja, kajti prispevkov je vedno dovolj. Pionirska dejavnost omenjenih šol in še nekaterih drugih je lahko ostalim pionirjem za zgled, kajti razen dobre volje, svinčnika in papirja mladim literarnim ustvarjal- cem kaj več ni potrebno; ciklostilni razmnoževalni stroj pa tako že ima vsaka šola ah pa kdo drugi v soseščini. Hiša brez sprave ZAPIS O UPRIZORITVI ŠVAJGERJEVE ,J)0MACIJE" Namen umetnikov je bil od nekdaj, je ter ostane, da naturi tako rekoč ogledalo drži, kaže sramoti nje pravo obličje, čednosti rvje prave črte, stoletju in telesu časa njega prave podobe. (Shakespeare) Desternik: Večina naše dramati- ke, razen nekaterih izjem, obravnava probleme, nastale med ljudi in v ljudeh. Svoj osnovni smoter je iskala v neposrednih oblikah prisotnega življenja in si tako izdolbla ugledno mesto sredi pričujočega bivanja. Prežeta s časom se je lotila človeka in ga spremeljala vse do danes. Upodabljala ga je v vseh njegovih pozah, mu urejala njegov notranji ritem in s tem oblikovala njegov zunanji izraz. Glede na razmere je prilagajala svoj stil in bila vedno predstavnik časa, poubdnik nap..d- nih idej, 'glasilo socialnih razmei in nenazadnje ogledalo umetniških prvin in duhovnih zmogljivosti. Naša tematika posega v obdobje I. svet. vojne. Razmere so dokaj neurejene. Lakota, bolezen in elementarne nesreče tlačijo ljudi. Človek je zbegan in se v vrtincu časa ne znajde. Preživeh pristopajo k času po svoji socialni strukturi. Meščanstvo se zateka v birokratsko poslovanje, deželan pa je prepuščen zemlji. Le-ta mu pomeni vse. Resnično, gruntar in zemlja sta dva neločljiva pojma, ki sta v zgodovini človeštva doprinesla drug drugemu toliko gorja. Kmet se zarije v zemljo, kot, da bi se hotel skriti pred razmerami. Toda cesarska Avstrija se tudi na podeželje splazi. Gre za fante, ki morajo v vojsko. Cesar je neusmiljen, prizanaša le edincem. da obdelujejo svoje kmeti- je. Zuranovo kmetijo v Slov. goricah )ahnejo takratne okoliščine v črno uč. 'Nad kmetijo se splazi sonce, kot krvavi madež.Sestri Mica in Kata se polastita zemlje, brat Mihael pa se s svojim sinom znajde na cesti. Obe luepenita strastno po zemlji, čeprav sta za delo dom.ala nesposob- ni. V hiši sledi spor za sporom in to spretno izkorišča sosed s pomočjo domačega župnika. Da je nesreča še večja, mora Mihaelov sin v vojsko. Čeprav poizkuša oče pregovoriti sestri, da bi vsaj formalno pripisale posestvo nečaku in ga s tem rešile pred smrtjo, vztrajata lakomni ženski pri svojem. Prav v tem prizoru prikaže Švajgcr nazorno kmetsko grčavost, slo po zemlji in kmalu po tem občutek nemirne vesti, ki je razpeta med krvjo in rodom. Zamotane v niz notranjih konfhktov se ženski zatečeta k alkoholu, da bi tešile nakopičena čustva in bol. Iz vojske pa prihajajo slabe novice - ljudje padajo, umirajo in ta novica prične babnice še bolj zreti. Nazadnje se ženski omehčata in se odločijo za prepis posestva nečaku, torej: človek ah grunt. In ko je čutiti, da zmaga razum nad pohlepom se pojavi Katina misel: ,,Saj bo grunt le n_ papirju njegov, jaz ga bom pa vedno v srcu nosila!" To je torej mentaliteta kmečke logike, ki se v trenutku sesuje v ruševine ničevosti, ko prispe sporočilo, da je nečak padel. S tem prizorom je dosežen vrh dramatičnosti, ki prikaže zem- Ijiščnika osamljenega v vsej njegovi bedi in skrušcnosti. Delo je režiral mojster umetniške dejavnosti Peter Malec. Čeprav je Švajgerjeva ,,Domačija" zelo zahtev- na drama, ki zahteva dokaj izurjene igralce, je Malcu le uspelo z mladim teamom iz Pesniške doline postaviti v sorazmerno kratkem času igro na oder. Mladinci iz Levanjc in Descnc so se potrudili in ob nabito pohii dvorani dosegh neverjetno lep uspeh. Posredovanje vlog je bilo zadovoljivo, le tu in tam seje čutila trema. Po predstavi se je Janez 2ampa zahvahl Petru Malcu za sodelovanje in mu izročil simbolič- no darilo. Tudi predsednik PG-DESNICI tov, Bodež se je zahvahl vsem sodclujočum. Kar zadeva občinstvo bi veljalo povedati, da se v kulturnih prostorih pokrivala spravijo z glave, kaditi pa je sploh prepovedano. MARKE2 10 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 5. aprila 1973 Dr. FRAN BRUMEN Spolne bolezni 5.. nadaljevanje Izginejo refleksi, posebno kolen- ski in pojavi se nekakšna ohlapnost spodnjih okončin. Podobne ohro- mitve lahko zadenejo tudi zgornje okončine, kadar je bolezensko srizadet pripadajoči predel zgornje irbtenjače. Vendar videvamo to obliko razmeroma zelo redkokdaj, V nekaterih primerih pride do močnejših nadražitev na pripadajo- čih živcih, npr. slika tako imenova- nih želodčnih in ostalih podobnih organskih kriz. Znane so zelo značilne bliskovite bolečine v spodnjih okončinah, ki električnim sunkom podobno spreletavajo noge. Take senzacije vodijo včasih do napačne domneve, da gre za išias. Med zgodnje znake tega obolenja spadajo občutki nadležnega mraze- nja, ki se pojavlja v obliki trup obkrožujočega pasu. Motnje pri mokrenju in v spolni zmogljivosti niso redek spremljevalec v kasnejši dobi. Posebna, neboleča razjeda na podplatu ter prav tako neboleče bolezenske spremembe v sklepih na nogah in hrbtenici so vodilni vidni znaki pozne dobe neuroluesa. Krvne in likvorne preiskave so v tem stadiju v ca. 70-80 % pozitivne. Toda negativni rezultati pri opaznih kliničnih znakih ne izključujejo specifičnega obolenja. Seronegativ- na tabes je znana. Cim pa pri takem bolniku opazimo motnje duševnega dogajanja, moramo pomishti na progresivno paralizo. In zdravljenje metaluesa, neuro- luesa - sifide centralnega živčnega sistema? Kakor pri sifilidi zgodnej- ših stadijev, je tudi tukaj v dobi antibiotikov penicillin vodilno iz- borno zdravilo, vendar ne zadovolji- vo uspešno. tretja SPOLNA BOLEZEN - mehki Cankar (Ulcus mol- le) je razmeroma redko obolenje. Klinična slika je toliko značilna, da ne dela preglavic pri razpoznavanju. • Okroglaste, plitke, zelo boleče razjede na spolovilu, ki niso obdane z nabrekhm tršim vnetnim robom, so na dnu prekrite z umazano, slanini podobno prevleko. Posebna značilnost teh razjed je oster, nazobčan, nekoliko previsen in izpodjeden rob. Takih razjed je običajno več in ne kot pri sifilidi le posamična. Za razpoznavo napram sifihdi je POSEBNO ZNACILNA IZREDNO KRATKA INKUBACIJ- SKA DOBA, KOMAJ 1-2 DNI Pripadajoče nabrekle žleze mczgov- nicc niso nanizane v obliki rožnega venca, kot pri sifilidi. temveč tvorijo večje, skoncentrirane masivne in zelo boleče, lahko otipljive bulice. Tako vnete žleze se včasih zagnojijo in napravijo dodatne ulceracije. Ker tudi tu ni izključena ISTOČASNA DVOJNA OKUŽITEV TUDI ŠE s SIFILIDO, jc potrebno biti do izteka inkubacijske dobe za .sifilis (21 dni) še v tej smeri oprezen. To bolezen navadno zdravimo s sulfo- namidskifni zdravili, da ne bi s penicillindm zakrili nastajanja nevar- nejše okužbe s sifilido. Četrta spolna bolezen SE IMENUJE LVMPHOGRANU- LOMA INGUINALE. Začenja se z majhnimi, le malo bolečimi površin- skimi razjedami, ki so skoro še najbolj podobne vročičnim izpušča- jem razpočenih herpetičnih me- hurčkov in nagibajo k hitri in spontani zacelitvi. Nato sledi eno ali obojestransko natekanje dimeljnih in kolčnih mezgovnic. za raz- poznavo je znaCilno na- brekanje žlez mezgovnic na obrobku medeničnih kosti, česar pri ostalih spolnih boleznih ne opažamo. Tako vneto zatečene žleze mezgovnice se navadno zagnojijo in mozoljasto odprejo. To bolezen spremlja zvišana telesna toplota. Kot poznej- šo posledico poznamo tako imeno- vaino elefantiastično razsežnejše gobasto nabrekanje spolovilnih de- lov in njegove bližnje okolice. Tu in t' nastajajo fistule s pregnojitvami v sosednje organe, strikturalne motnje z otežkočenim izločanjem. Tudi trda bulasta narasUna v debelem črevesu ni redka komplika- cija. Zdravljenje četrte spolne bolezni je podobno onemu pri mehkem Cankarju. Deloma pa je potrebna tudi kirurška obdelava prej navede- nih komplikacij. Penicillinsko zdrav- ljenje pri tej bolezni ni uspešno. Konec prihodnjič Podpis za gradnjo bolnišnic v četrtek, 22. marca 1973 je bil upravi skupščine občine Ptuj svečan : podpis samoupravnega sporazuma 6 0,75 odstotnem prispevku od bruto, osebnih dohodkov zaposlenih za! dograditev mariborske in ptujske bolnišnice. I Slovesnosti so se udeležiH, poleg j predsednika SO Ptuj Franja Reber-! naka in predstavnikov vseh družbe-! nopolitiČnih organizacij ptujske! občine, še dr. Ivo Koražija, direktor' splošne bolnišnice Maribor, dr. Mitja Mrgole, direktor splošne bolnišnice; „dr. Jožeta Potrča" Ptuj, Stane i GAVEZ, predsednik mestne konfe- rence SZDL Maribor in obenem! predsednik odbora za gradnjo obeh \ bolnišnic in Leo Cepič, predsednik i začasne skupščine zdravstvenega zavarovanja Maribor. K podpisu je bilo povabljenih 121 delovnih organizacij z območja ptujske občine, ki zaposlujejo skupno nad 12.000 delavcev, Samoupravni sporazum, ki se nanaša na 0,75 % prispevno stopnjo od bruto osebnih dohodkov za dobo petih let, to je od 1. januarja 1973 do 31. decembra 1977 je doslej podpisalo že 82 delovnih organizacij z območja ptujske občine; večina ostalih pa še ni podpisala zaradi tega, ker še v kolektivih teče javna razprava in zato samoupravni organi šc niso mogli sprejeti ustreznih sklepov. F.F,1 Otrokov denar Ko otrok prične hoditi v šolo, se moramo zavedati, da postaja samo- stojen in ne smemo misliti, da ga bomo, če se nas bo čimdlje držal za krilo, pravibio pripravili za življenje. Skušajmo ga navaditi tudi na ravnanje in gospodarjenje z denar- jem. Pravilno bi bilo, če bi otroku dajali vsak teden določeno vsotico, katero si bo plačal v šoh malico in da mu bo ostala malenkost, ki jo bo porabil za nakup novega svinčnika, zvezka ali za obisk kino predstave. Prav je seveda, da ga od vsega začetka učite varčevanja, zato mu podarite za rojstni dan hranilnik, mu razložite, da si lahko tako prihrani denar za pri bolj ške v počitnicah ali za nakup knjig. Starejši otroci naj si vse izdatke zapisujejo, saj se bodo tako najlaže navadili ravnanja z denarjem. Ne bodo si belih glave, kam je izginil denar in tudi vi boste vedeli, če je otrok z njim prav ravnal. Ni pametno, da razvadi te otroka in mu dajete denar, vedno, kadar zanj prosi, zakaj tako si bo otrok ustvaril mnenje, da si lahko vse privošči, saj mamica in očka vedno ugodita prošnji. Zato bo začel denar razmetavati in ga ne bo cenil. Ce pa bo otrok vedel, s kakšno vsoto razpolaga, bo svoje izdatke in želje temu primemo prilagodil in se naučil z denarjem pravilno ravnati. Kam na izlet? Marsikatero soboto in nedeljo se doma dolgočasimo in razmišljamo, kam bi se napotili, da bi odpravili monotonost in dolgčas. Se večji problemi nastopijo ob praznikih ali v času dopusta, ko zaradi nepozna- vanja turističnih razmer in drugih dejstev, ne moremo priti do prave preudarne odločitve. Mnogokrat se takšni izleti končajo z razočara- njem, družinskim prepirom in jezo. Kam pravzaprav lahko gremo? Težko, vendar rešljivo vprašanje. Vedno, ko se odločamo, da bomo svoj prosti dan ali dneve preživeli v tujem kraju kot turisti, moramo vedeti nekaj važnih stvari: 1.) Kaj je na dotičnem mestu možno videti, kaj nas zanima in če se najde za vsakega udeleženca nekaj, kar ga bo pritegnilo. Izlet, ali letovanje za katerega je navdušen samo en član družine, je že ■ na začetku obsojeno na polom. 2.) Vedeti moramo za vse možne poti, po katerih lahko pridemo dO cilja in vedeti moramo, s čim bom( potovaU. 3.) Ker smo kot turisti največkral odvisni od gostinstva, moraffl< vedeti, ? kakšnimi gostinskimi obrat in poslovanjem se bomo srečali. Vseh teh podatkov sami n( moremo vedeti, lahko pa j^ najdemo v letošnji posebni izdsw KARAVANE, ki je namenjeni turizmu. V tej številki reviji KARAVANA, so podatki in nasvet o naši turistični ciejavnosti, zaniin* vosti, o stanju cest, o gostinskil storitvah in še mnogo koristni! napotkov za posameznega turista, kam je najbolje potovati in kaj W imel možnost videti. Revija je ' barvnem tisku. XEDNIK — ČETRTEK. 5. aprila 1973 STRAN 11 V ČreSnjevcu ob praznovanju 400 letnice kmečkih uporov Preteklo nedeljo, 1. aprila 1973 se je v Domu kulture Crešnjevec zbralo okoli 160 prebivalcev z namenom, da bi prispevalo svoj delež k pomembni obletnici. Menijo, da je bil tudi kraj Crešnjevec pred 400 leti področje svobodoljubnih kme- tov, ki v takratnem dogajanju niso stali ob strani. Najprej je Miljutin Arko (direktor Matične knjižnice Slov. Bistrica) spregovoril o zgodovinskih dogod- kih pred 400 leti, za tem pa je prebral nekaj puntarskih pesmi domačin Miloš Urbančič. V zaključnem delu je moški in mešani pevski zbor iz Crešnjevca pod vodstvom pevovodje Franca Sušteršiča zapel več puntarskih in narodnih pesmi. Po številu obiskovalcev kakor po izvedenem prop:amu KUD-a Creš- njevec je prireditev v celoti dosegla svoj namen. S tem pa v kraju še niso končaU s prireditvami v okvuru praznovanja 400 obletnice kmečkih uporov. Viktor Horvat Tudi zdravniki Pretekh mesec se je v Chicagu končal kongres o medicinskem izobraževanju, na katerem so obrav- navali tudi osebne zdravniške pro- bleme, od katerih je odvisno zdrav- nikovo delo in uspeh. V zajetnih spisih so prišli do spoznanj, daje v svetu med zdravniki od 30- do 100-krat več uživalcev mamil in narkomanov kot med drugimi izo- braženci. Po skupnem ameriško-evropskem poročilu 15 % zdravstvenega osebja uživa mamila in alkohol. Profesor George Valiant iz univerze Harvard je pristavil še dva podatka, m sicer, da je največ nesrečnih zakonov v zakonu z zdravnikom in da v ZDA napravi nad 100 zdravnikov samo- mor, ftripravlja se mednarodni osnu- tek kodeksa, da se bo vsakemu zdravniku, za katerega se sumi, da uživa alkohol ah mamila, odvzela pravica opravljanja zdravniške pra- kse. KONČANO OBČINSKO PRVENSTVO V ŠAHU v soboto se je končalo občinsko osnovnošolsko prvenstvo Ptuja^ ki je bilo v prostorih OŠ , Tone Znida- rič" in na katerega se je odzvalo devetindvajset šolskih ekip. Med mlajšimi pionirkami je bila prva Tatjana Vaupotič, Grajena; druga Marija Topolovec, Leskovec in tretja Milica Rageno, I. Spolenjak - Ptuj. Ekipno je bila prva Grajena, VIII točk; drugi Leskovec, III točke in OŠ I. Spolen|ak I točko. Med starejšimi mladinkami je bila najboljša Vida Alič, OŠ I. Spole- njak; druga Breda Križan, Kidriče- vo; tretja Helena Seidl, OŠ F. Osojnik. V skupni razvrstitvi je prva OŠ Kidričevo, XI točk; druga OS F. Osojnik, isto število točk; tretja je OŠ I. Spolenjak. Mlajši pionirji: prvi med posamez- niki je Rado Beranič, Kidričevo; drugi Anton Vučina, Grajena; tretji Janez Vrbančič iz Gorišnice. Skup- na razvrstitev je sledeča: Grajena, Gorišnica in Kidričevo; vse ekipe so zbrale po 19 točk - vrstni red je določen po medsebojnih srečanjih in zmagah na prvi deski. Starejši pionirji: prvo mesto si je oriboril Boris Frajnkovič, OŠ t. Žnidarič, drugi je Jože Rižnar, Juršinci in tretji Danilo Polajžar iz Hajdine. Ekipe so zasedle naslednjo razvrstitev: prvi Juršinci 7,5 točke: drugi Majšperk 6,5 točke; tretja OS T. Žnidarič 5,5 točke in četrta Hajdina 4,5 točke. Na turnirju je sodelovalo 13 ekip starejših pionirjev in 5 ekip mlajših pionirjev. Pri dekletih je bila udeležba manjša; sodelovalo je 8 ekip starejših pionirk in tri ekipe mlajših pionirk. TAT V MLADINSKI SOBI Doslej še neznan storilec - ah pa jih je bilo več - je vlomil v prostor mladinskega aktiva Velika Nedelja. Mladinska soba je pod odrom v zadružnem domu. V notranjost je prišel skozi nezaklenjena (!? ) vrata dvorane v zadružnem domu, nato fazbil zaklenjena vrata mladinske ^bc. v katero se pride skozi dvorano. Odnesel je novi gramofon, likradel pa je tudi 80 gramofonskih plošč in nekaj drobnega inventarja - vse v skupni vrednosti približno 2-500,00 dinarjev. Domnevajo, da je bilo vlomljeno pred enim tednom, od srede na četrtek ponoči. Mladinci so vlom odkrili šele minulo soboto, prej ni nihče imel v sobi nobenih opravkov, ^cs inventar in druge ukradene predmete si je mladinski aktiv Velika Nedelja nabavil s sredstvi, ki Jih je pridobil z lastnim delom, zato Je tatvma člane aktiva toliko bolj prizadela. Za storilcem poizveduje- jo. ......jr Zakaj sem postala »lahka ženska« (2. nadaljevanje) 2. R. je stara komaj osemnajst let, ima otroka, ki ga ji bodo zaradi zanemarjanja odvzeli, vendar pravi, da ona tega ni kriva. KDAJ SI ZACELA ZAHAJATI V MOSKO DRU2B0? „Težko je reči, če sem sploh kdaj zahajala v moško družbo in v lokale, kajti največkrat sem se in se še družim s prijateljicami in tudi prek njih se seznanim s kakšnim moškim. Nisem prostitutka, ker se ne prodajam za denar, z moškimi pa hodijo tudi druge, pa jim nihče nič ne reče. Za to, kakršna sem, je kriva prva ljubezen in domači, ki so me zaradi tega vedno obsojali, pretepali, me imeli za pocestnico in zato sedaj ne morem več domov in prenoču- jem, kjer pač nanese. Pred njim sem že imela fanta, vendar med nama ni ničesar bilo. Z drugim sem zanosila, bil je uslužbenec v Mariboru in govoril mi je, da se bova poročila. Pustil meje. Z njim sta bih noseči še dve drugi ženski in z eno od njiju se je poročil. Ko se je rodil otrok, so me doma začeli zmerjati, vsega sem bila kriva, vedno huje je bilo in odšla sem. Otroka sem pustila doma. Kam pa naj ga dam? Pet nas je otrok, oče ni zaposlen, mati pa živi drugje. Posestva nimamo. Otrok je imel neko vnetje in sedaj je v bolnišnici. Pravijo, da mi ga bodo vzeli. Ne bi ga rada izgubila, vendar zanj skrbeti tudi ne morem. Službe ne dobim, zavapvanja nimam. Tudi otroških doklad nisem dobila, niti sodišče še sedaj ni rešilo problema očetovstva. Morda sem res slaba, vendar, takšno so me naredih. Doma sta še dve mlajši' sestri in tudi njima se ne obeta boljša prihodnost, kajti če rabiš pomoČ, te nikdo ne vidi." MISLIŠ DA TVOJEGA PROBLE- MA NE BI BILO MOGOCE DRUGACE REŠITI? , Verjetno ne. Moškim se preda- jam zato, ker mi je to še edino, kar mi je ostalo in ker pri njih najdem vsaj malo nežnosti in razumevanja, ki ga doma nikoh nisem imela. Vendar so skoraj vsi enaki, ko dobijo od ženske kar želijo, te pustijo, "ečkrat celo naženejo.' ZELO SLABOTNA SI VIDETI, ALI NISO ZDRAVA? „Slabo se počutim že leto dni, predvsem pozimi sem še slabša kakor drugače. To je zato, ker nimam redne prelirane in sem slabo oblečena. Tudi premalo spim, a kaj morem, r.tanovanja nimam. Včasih spim na kolodvoru ali v železniških vagonih ali v kleti bolnišnice. K zdravniku sploh ne upam iti, nazadnje sem bila pri ginekologu takoj po porodu zaradi vnetja, to je bilo pred letom in pol." Ce BI IMELA KAKŠNO SPOL- NO BOLEZEN, BI SLA K ZDRAV- NIKU? ,,Ne, ker bi me bilo sram. Moja prijateljica pozna neke čaje, ki pomagajo; lahko pa dobi tudi tablete. Moški bi morali k zdravni- ku, ker oni raznašajo bolezni, kateri je zdrav in kateri ni, pa res ne morem vedeti." MISLIŠ, DA JE PRAVILNO, KAR DELAS? , Kaj pa naj drugo delam, od zraka se ne da živeti. Kdo pa me še bo hotel vzeti? Ce enkrat zavoziš, potem je konec, ker te vsi poznajo; da bi šla drugam pa nimam denarja. Hotela sem iti v tujino, vendiar nimam denarja za potni list." ZAKAJ POTREBUJEŠ MOŠKE- GA? „Ne vem, ali se naj družim z ženskami, tisto bi bilo še slabše. Moški je za žensko vedno privlačen, ne glede na to, kakšen je, zato, ker je drugačen kakor so ženske. Moški ravno toliko potrebuje žensko, kot ona njega." CE BI SE Se ENKRAT RODILA, BI Sla po ISTI POTI? „Ne, mislim, da sploh ne bi imela otroka in moškim ne bi prav nič verjela, predvsem takrat, ko govorijo o ljubezni in poroki. Verjamem jim le to, da nas potrebujejo. Tudi šolanje bi nadaljevala, danes z osemletko ne moreš ničesar dose- či.' Ce BI TI KDO ZAGOTOVIL ZAPOSLITEV, ALI BI ZACELA drugaCe živeti? ,,Rekla sem, da imam otroka rada in če bi imela službo, bi gotovo bilo drugače, vendar bi pečat ostal na meni. Zato bi želela zaposlitev v tujini, kjer me nikdo ne pozna. Domov ne pojdem več. tudi če bi dobila zaposlitev, kaj naj podpiram alkoholizem in da me bo ata spet pretepal? Težko je živeti pošteno, še težje pa je živeti na cesti. Ni res, da pocestnice živijo lahko življenje; mislim, da je takšno življenje tako težko in polno razočar;inj, da bi vsaka, ki zabrede vanj, rada rešila in oprala s sebe umazanijo, ki si jo je naprtila." (Se nadaljuje) PODJETJE GUMIJEVIH IN KOVINSKIH IZDELKOV - SERVISI „SIGMA" V PTUJU, Rajšpova ul. št. 13 razpisuje PROSTO DELOVNO MESTO VODJE PRODAJE POGOJ: visoka ali višja šola ekonomsko komercialne smeri s 4, oz. 8-letno prakso Kandidati naj prošnje vložijo v 15 dneh po objavi razpisa in razglaša naslednja PROSTA DELOVNA MESTA: 1. KONSTRUKTER ORODJA POGOJ: inženir strojništva ali strojni tehnik, lahko začetnik 2. TAJNICA ORGANOV UPRAVLJANJA POGOJ: višja ali srednješolska izobrazba z nekajletno prakso 3. POTNIK POGOJ: srednja izobrazba zaželena tehnična smer z nekajletno prakso na enakem ali podobnem delovnem mestu, poseben pogoj lastno prevozno sredstvo 4. KONTROLOR DELA za servise POGOJ: strojni tehnik ali VKV avtomehanik z 2-letno prakso 5. STROJEPISKE POGOJ: administrativna šola 6. VRATAR - ČUVAJ POGOJ: osnovna šola, izprašeni gasilec 7. KOVINO.STRUGARJE POGOJ: KV ali PKV strugar z 1-letno prakso. Kandidati naj prošnje vložijo na gornji naslov v 10 dneh po objavi razglasa. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Pri moških kandidatih je zaželen odslužen vojaški rok. 12 STRAN TEDNIK — ČETRTEK. 5. aprila 1978 MINKA IN ZORKA VIČAR Obe sta dijakinji gimnazije v Ptuju. V šolo sta se dalj časa vozili avtobusom, kajti njun dom je v Jastrebcih 3 pri Kogu. Sedaj stanujeta v Ptuju. Imata še dva brata, od katerih starejši Janko (22 let) je zaposlen v Ljutomeru pri Vesni, mlajši Zorko pa ima komaj 10 let in hodi v osnovno šolo na Kogu. Njuna mama je gospodinja, oče pa je zaposlen pri , Kerenčiču" v Ormožu. V njunem sorodstvu sta edini dvojčici. Rojeni sta doma ob pomoči patronažne babice. Minka se je rodila četrt ure prej. Rojeni sta 25. maja 1955 v Jastrebcih. Dvojčici sta enako veliki, podob- nega videza, imata enaka prstana, enake čevlje, plašče - oziroma vsa oblačila, ker različnih sploh nimata. Njun uspeh v šoli je podoben. Večina prijateljev in predavateljev ju ne loči. V kolikor imata prijatelje ali kolegice, so to skupni. Tudi bolni sta navadno kar v duetu. Radi poslušata italijanske popevke, med- tem ko jima je v narodni glasbi všeč ansambel Avsenik. Po značaju sta mirni, toda zelo družabni. Obiskujeta drugi letnik gimnazije in nimata še določenih ciljev, kje bosta nadaljevali šolanje. Imata veselje do biologije. Prej, ko sta se v šolo še vozih, jima je za učenje ostalo zelo malo ča.sa. Sedaj ga imata več. Učita .se vsaka zase, enako delata tudi naloge, včasih pa se pripeti, da jih kar obe prepišeta v šoli. Zanimivo je tudi to, da sta tudi po horoskopu dvojčici. Tudi njeni bližnji sorodniki ju težko ločijo. Kadar je bilo d)ma kaj narobe, sta bili krivi obe. ali nobena. Vedno se zagovarjata. Povedali sta. da sta st že privadili na to. da ju zaradi njune medsebojne podobnosti za- menjujejo in narobe kličejo. Zanimalo nas je, kako se obnese njuna podobnost v gimnaziji. Njun razrednik profesor Pavhmč ju zamenja, profesor Zlatko Žirak' vpraša obe hkrati, profesor Žižek ju loži, prav tako ju pri telovadbi zaradi različnega izvajanja telovad- nih prvin loči profesor Milan Cimerman. Pri njem sta na drogu dobili celo prave žulje. Pri profesor- ju Lugariču se je nekoč nenamerno pripetilo, da je Zorka odgovarjala namesto Minke in tega ni vedel. Pri profesorju Matiji Maučecu se je javila za odgovarjanje najprej Zorka, teden dni kasneje pa še Mi.ika. Profesor jo je vprašal zakaj se ponovno javlja. Ko so gimnazijci imeli šolsko ekskurzijo na Planico, sta se v vlaku peljali ločeno. In mnogi, ki so ju videli so govorili: ..Zakaj pa se ta punca 'tolikolirat preseda? " Kljub svoji veliki podob- nosti pa še nista na ta račun nikoli poskusili špekulirati, ker pravita, da ju je stnh. ZA GRADNJO BOLNIŠNICE PTUJ so darovali na žiro račun Številka 52400-7651-46283 naslednji darovalci: Mestna le- karna Ptuj namesto venca na grob mr. Nežice Oražem 500,00 din; Franc Muzek iz ^Ptuja 400,00 din; Jože Rotvajn, Apa- če 79 100,00 din; Janez Ernest, Kidričevo 15 60,00 din. Vsem darovalcem iskrena hvala! NAMIZNI TENIS Končalo se je srednješolsko prvenstvo v namiznem tenisu občine Ptuj, na katerem je gimnazija Dušana Kvedra osvojila prvo mesto, drugi je šolski center za gospodar- stvo in upravo in tretji šolski center za kovinske stroke. Še vedno pa se nadaljujejo posamezna tekmovanja med sindi- kalnimi ekipami delovnih organiza- cij, ki sodelujejo v delavskih športnih igrah. ' Uredili so si pro- stor za relcreacijo v Kungoti nadaljujejo z akcijami, ki na vsakem koraku spreminjajo njihov kraj. Vsekakor je veselo, daje med prizadevnimi tudi mladina, ki je dosedaj že dokazala, da je sposobna prevzeti še tako zahtevne ikcije. V tem pa je tudi moč iskati njihove dosedanje uspehe pri ureja- nju kraja. V nedeljo so se dokončno odločili, da za kulturnim domom uredijo nekdanjo jamo za smeti, v katero so že pred tem navozili mnogo gramoza in zasuU, nato pa še lepo splanirah ter si bodo taffl urediU lepo športno igrišče. Martin Kiselak in predsednik KPD KungotJ Anton Intihar sta povedala, da sO prevoze materiala uredih na prosto- voljni bazi, denar (cca 2.500 din] kolikor bi to stalo pa so namenili ZS nakup športnih dresov in drugil rekvizitov. Mladinski aktiv se j« obvezal, da bo skrbno urejevai prostore in stalno skrbel za njihovC ureditev in koristno uporabo. F. M TEDNIK — ČETRTEK, 5. aprila 1973 STRAN 13 Šport ROKOMET - VZHODNA SLO- VENSKA LIGA 0RMOŽ:DRAVAA 15:11 (10:5) Ormož je svojo prvo spomladan- sko tekmo na domačem igrišču zanesljivo rešil v svoj prid. Lepo tekmo si je ogledalo okoli 200 domačinov in sodniški par mursko- sobške rokometne podzvezeje svoje delo opravil zadovoljivo. Obe ekipi sta igrali fair, brez izpadov in takšna srečanja bi bila še v bodoče zaželjena. Ormož je zmagal zaslu- ženo, predvsem v prvem delu je pokazal mnogo boljšo igro. VELIKA NEDELJA-RADENCI 19:17(7:9) Svojo prvo tekmo na novo zgra enem domačem igrišču je ekipa VellKe Nede^e rešila v svoj prid, Tekma se je pričela zelo nervozno in g)stje so v prvem polčasu vodili, omafiinl, ki so biU nevozni zaradi prve igre pred domačim občin- stvom, so se v drugem polčasu končno otreiU pritiska gostov in mluUno zmagali, Bilo le preeej netočnih In slabih strelov obeh moštev, vendar je i^a bili lepi in brez izpadov. Sodniški par iz Maribora je vodil srečanje odUčno. Velika Nedelja je dobrih sedem let igrala prvenstvena srečanja na tujih igriščih, ker niso imeli svojega. Sedaj imajo novo asfaltno igrišče, ki bo jravgotovo rešilo večletno krizo duba, ki ni moglo redno vaditi in igrati v domačem kraju. S tem se bo izboljšalo tudi finančno stanje kluba, ki je potrošil velika sredstva za dosedanja stalna gostovat\ja. KOŠARKA Pretekli teden se je končalo osnovnošolsko in srednješolsko prvenstvo Ptuja v košarki. Rezultati oanovnošolskln ekip so naslednji: Moški: l.OST. Žnidarič 2. OS F. Oiolnlk 3. OS Gorlinka 4. OS Podlehnlk Ženske: l.OST. Žnidarič a. OS F. Oiojnlk 3. OS Podlehnlk 4. OS Cirkulane Zelo zanimiv je bil sridnjaiolikl turnir zaradi inanačenosti ekip, ki lo sodelovale. Omenjeni turnir je poka- zal, da se je v zadnjih letih košarka v naši občini zelo napredovala, pred- vsem je kvalitetni dvig^dobro opazen pri ženskih ekipah in cas je, da se bo pričelo misliti tudi o tem, da se ustanovi pri KK Drava tudi ženska sekcija košarkaškega kluba. Rezuhati srednješolskega turnirja:' Moški: 1. Gimnazija I. 2. Šolski center za gospodarstvo in upravo 3. Gimnazija II 4. Kovinski center Ženske: 1. Šolski center za gospodarstvo In upravo 2. Kovinski center 3. Gimnazija Tekma med finalistoma - Kovin- skim centrom (bele majice) in Šolskim centrom za gospodarstvo in upravo; ženske. Foto: Ozmed GIMNASTIKA PTUJSKA GIMNAZIJA RE- PUBLISKI PRVAK Na republiškem tekmovanju sred- njih iol Slovenil« Je glmnaiUa Duiana Kvedra ia, Ptuja sivojila v ikupnl razvrstitvi prve mtite med ekipami; med posameinUci pa ss ptujski gimnazijci zasedli naslednja mesta: Rado Acimovič I. mesto, Beno Janžekovič III. mesto in Srečko Škrjanec V. mesto. Za svoj uspeh so prejeli pokal gimnastične zveze Slovenije. OBČINSKA NOGOMETNA LIGA V nedeljo, 8. aprila se prične prvo pomladansko kolo občinske nogo- metne lige Ptuj. Tekmovalne komisi- ja je izžrebala prve pare vzhodne in zapadne cone. VZHOD; Partizan Ptuj-Stojnci Vičanci-Grajena Markovci-Dornava Zavrč-Rogoznica Gorišnica prosta ZAHOD: Gerečja vas-Kidričevo Zlatoličje-Leskovec (igrišče Starše) Videm-Prepolje Lovrenc-Dravinja (igrišče Aluminij) Makole-Skorba Hajdina prosta Takmovalna komisija pri Občinski zvezi za telesno kulturo Ptuj na začetku pomladanskega tekmovanja ponovno opozarja vseh cca 290 aktivno sodelujočih tekmovalcev, da se m tekmah dovoljuje le uporaba navadnih gum^aitlh copat ali pa tistih z iumllastlml - menkiml čepi. Vsa ostala športna obutev, trda, s plastičnimi ali drugimi čepi, le prepovedana, da bi se preprečile poškodbe. Drugo kolo občlndte nogometne lige, v nedeljo, is. aprila odpade zaradi občinutega krosa. PREMIRANJE PLEMENSKIH TELIC ni območjih, ki nlio zajeta v organizirani odkup mleka v občini Ptuj Z odlokom o premiranju plemenskih tellc na območjih, ki niso zajeta v organiziran odkup mleka v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož In Ptuj, St. 10-112,72) Sklad za pospeševanje kmetijstva občine Ptuj nadaljuje akcijo premlranja plemenskih tellc, s katero spodbuja kvalitet- no rejo govedi tudi na območjih, ki niso zajeta v organi- ziran odkup mleka. Ne bo odveč, če ponovimo, da je namen premlranja ple- menskih telic v tem, da bi kmetje redili čimveč kvalitet- nih telic in jih primerno pripravili na telite v. Z enkratno premijo za telico določene kakovosti v znesku 300 din se izenačuje spodbuda rejcev za privezovanje telic, tudi na območja, kjer ni organiziranega odkupa mleka in prispe- va k postopnemu večanju števila kvalitetnih telet, ki jih bodo rejci uporabili bodisi za rejo plemenske živine, ali pa za pitanje. V skladu z odlokom je mogoče lastniku telice uveljaviti premijo ob naslednjih pogojih: 1. da je telica lisaste pasme ali pa načrtna križanka z lisasto pasmo, 2. da je telica ob izplačilu premije breja najmanj 6 me- secev, 3. telica mora biti potomka bika za osemenjevanje ali li- cenciranega bika, zato mora rejec ob pregledu predlo- žiti pripustni list krave — matere, 4. da je telica osemenjena ali pripuščena k licenciranemu biku, za kar je prav tako ob pregledu predložiti pri- pustni list ter 5. da mora telica biti za svojo starost dovolj odrasla, raz- vita in primernih telesnih oblik. Kakovost telic bo na določenih zbirnih mestih ugotavlja- la strokovna komisija, ki jo je imenoval Sklad za pospe- ševanje kmetijstva po naslednjem razporedu: v ponedeljek, 9. aprila 1973 ob 8. uri v Desterniku na od- kupni postaji za naselja: Dolič, Gomila, Gomilce, Jiršov- ci, Ločki vrh. Strmec pri Desterniku in Zasadi, 9. aprila 1973 ob 10. uri v Gibini pri Janezu Kostanjevcu, Gibina št. 26 za naselja: Gibina, Slavšina, Smolinci in Rjavci. 9. aprila 1973 ob 12. uri v Juršincih na odkupni postaji za naselja: Bodkovci in Senčak 9. aprila 1973^ob 14. uri na Polenšaku na odkupni postaji za naselja: Brezovcl, Lasigovcl, Prerad, Slomi, Strejaci in Strmec. v torek, 10. aprila 1973 ob 8. url v Stoperoah pri Francu Koržetu, Stoperce 76 za naselja: Sltež in Nadole 10. aprila 1973 ob 9. url v Preli pri Francu Taclngerju, PreSa 8 za naselja: Preša in Sltež 10. aprila 1973 ob 10. url v Narapljah pri osemenjevalnlci (Lorger Leopold) za naselja: Jelovice in Plajnsko 10. aprila 1973 ob 11. url v Nadolah pri Jožetu Potočniku,, Nadole 50 za naselje Nadole, 10. aprila 1973 ob 12. uri v Zetalah na odkupni postaji za naselja Žetale In Crmožlše; 10. aprila 1973 ob 13. uri v Dobrini pri Pletarni za nase- lja Dobrina in Kočice, . 10. aprila 1973 ob 14. uri v Zetalah pri Kolar Stanku, le- tale 80 za del naselja 2etale. 10. aprila 1973 ob 14.30 v Kozmincih na osemenjevalni po- staji za naselja Kozminci in Ložina; v sredo, 11. aprila 1973 ob 8. uri v Novi cerkvi pri gostil- ni za naselja Rodni vrh, Sedlašek in Strajna, 11. aprila 1973 ob 9. uri v Podlehniku na odkupni postaji za naselja Dežno, Gruškovje in Jablovec, 11. aprila 1973 ob 10. uri v Vidmu pri Ptuju na odkupni postaji za naselja Dravinjski vrh, Ljubstava in Majski vrh, 11. aprila 1973 ob 11. uri v Sovičah na osemenjevalni po- staji za naselja Dravci, Soviče in Vareja, 11. aprila 1973 ob 12. uri v Leskovcu na odkupni postaji za naselja Belavšek, Strmec, Berinjak, Gradišče, Mali Okič, Sp. Leskovec, Zg. Leskovec, Trdobojci, Gruškovje in Repišče, 11. aprila 1973 ob 13. uri v Mali Varnici pri Elizabeti Vi- dovič, Mala Varnica 15 za naselja: Mala Varnica, Velika Varnica, Veliki Okič, Skorišnjak in Gradišča, 11. aprila 1973 ob 14. uri v Cirkulanah na odkupni postaji za naselja: Brezovec, Cirkulane, Gradišča, Gruškovec, Mali Okič, Medribnik, Meje, Paradiž, Pohorje, Pristava in Slatina, 11. aprila 1973 ob 15. uri v Zavrču na osemenjevalni po- staji za naselja: Belski vrh, Drenovec, Gorenjski vrh, Goričak, Hrastovec, Korenjak, Pestike, Turški vrh in Zavrč. Lastniki oz. rejci telic lahko izbirajo sebi najbližje dogon- sko mesto. Sklad za pospeševanje kmetijstva občine Ptuj 14 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 5. aprila 1973 naša pisma PISMO Mrzlo zimsko vreme se je umakni- lo toplim sončnim žarkom. Zvončki so pobelili travnike. Po hribih je mnogo trobnetic. Grmičevje je pol- no mačic. Bilje 8. marec - praznik žena, ko sva se s prijateljico odpravili z drobnim šopkom, skrom- nim darilcem ter tojplimi besedami k stari ženici, ki je živela že vrsto let sama in zaradi jeseni svojega življe- nja onemogla, da bi lahko prišla na prireditev, ki jo prirejamo pionirji vsako leto ob prazniku žena. Zato smo se odločili, da bomo vse te onemogle ženice razveselili in jih spomnili na njihov praznik. S prijateljico sva zasoph in zmu- čeni, s šopkom, ki še ni imel več tako lepega videza, prispeli pred hišo. Okna so bila majhna z železnim križem. Streha je bila krita s slamo. Ko sva potrkali, je slaboten glas dejal: ,,Naprej." Stopili sva k ženici, ji voščili k prazniku in ji izročili šopek. Ženica je naju poslušala in strmela v naju. Njene oči so bile rdeče, po Učnicah pa sta ji tekli debeU solzi. Postalo mi je bridko pri srcu. Opazila sem, da jo je najin obisk presenetil. Rekla je: ,,Da se še sploh kdo spomni name? Do sedaj sem mislila, da sploh nihče več ne ve, da še živim. Vse me je zapustilo. Na 8. marec še pomislila nisem." Povabila naju je, naj sedeva in tudi ona je sedla zraven naju. Ženica nama je pravila o času, ki ga mi ne poznamo, o svoji mladosti. Najbolj sem si zapomnila njeno pripovedovanje, kako je izgubila moža in kako jo je ta izguba prizadela. Nato jo je zapustil še sin, za katerega je upala, da ji bo na stara leta pomagal. Nekega dne je odšel z besedami: ,,Mama, srečno, odhajam v tujino za boljšim kruhom kot ga imam na tein bregu." Po teh besedah ga ni več ne videla, ne slišala. Ze devet dolgih let je preteklo od takrat^ a od njega nobenega glasu. Nihče ne ve pove- dati, kje je aii se mu je kaj zgodilo. Kakor da se je izgubil v svetu! ,,Jaz pa životarim sedaj na tem hribu!" je končala svoje pripovedovanje. Za- mislila sem se: „Kako je le mogel biti ta njen sin takšen, da je šel sebi skrbet boljši kruh, mamo pa pustil na stara leta samo. Ali bo ta uboga starka res morala prej umreti, kot bo videla svojega nehvaležnega si- na? Takrat pa je nekdo potrkal na vrata. Drobna, sključena ženica jih je odprla. Na pragu smo zagledali posmonoša, ki je bil ves razgret in zasopel. Ženica ga je premerila s čudnim pogledom. Njeno lice je pobledelo, obrvi so se ji namršile. Pismono.ša je privlekel iz torbe pismo. Ženica ga je s tresočo roko vzela, nato pa ponudila nama, da ji ga prečitava. Prijateljica, pa je vzela pismo, ga odprla in začela brati: „Draga, ljuba mama!" Ženica je pozorno poslušala, obraz se ji je vedril, oči pa so se ji zopet orosile. Ko je prijateljica prečitala še konec: „Mama, še ta mesec se vrnek k tebi, tvoj sin," je ženica na ves glas zajokala. Nato pa je pismo ponudila meni in jaz sem ji še vse enkrat prebrala. Končno je pismo tesno privila k sebi ter govorila: ,,Oh ti moj sin!" Iz njenih velikih oči je odsevala njena velika materinska ljubezen, namenjena njenemu sinu. S prijateljico in pismonošo smo se spogledali ter se poslovili od nje. Zenica nam je ob slovesu rekla: „Kakšno čudovito darilo sem dobila za letošnji praznik." Dragica Plainsek, z. r., OŠ Makole POZDRAV POMLADI Tralalala, tralalala, tralalala, tralalala. Zvončki in trobentice, mačice, vijolice, tralala, tralala. Sonce je poslalo prve tople spomladanske žarke, ki so odtajali zamrznjeno vigred. Odtajana po- mlad z vso silo hiti kvišku, k soncu, ki se nam veselo smeje z razpetega sinje-jasnega neba. Vigred je tukaj! Tukaj je novo življenje; za zemljo in za nas, ljudi. Znanilce zime je sonce že odgnalo. Pripeljalo nam je nove, pomladne znanilce. Te opaziš na vsakem koraku. Kamor stopiš, povsod jih je polno. Travniki so pisani kot poletne obleke. Ste že opazili majhne, rumene glavice, ki kukajo iz zemlje? Saj jih je polno. Če jih prezreš, se ti nasmehnejo in zatrobijo za hrbtom. Utrgaš jo in zapiskaš nanjo. Da, piskajo kot male trobente. To so trobentice, ki so nam že dolgo naznanjale prihod lepe pomladi. Belo barvo na tej pisani obleki zavzemajo zvončki, norice in druge bele cvetke. Zvončki, te majhne glavice, ki pokimavajo v toplem vigrednem vetru. Kaj mislite, da s tem naznanjajo? Vprašajte jih, seveda, če jih boste razumeli. Vprašajte jih, če je pomlad že tu. Boste videli, da bodo prikimali. Tudi če boste vprašaU norice, vam bodo prikimale. Če boste šli na sprehod v naravo, se boste začudili: ,,Kaj, je to mogoče, da vse že tako cvete? " Videli boste, da je pomlad že tu, samo da je niste opazili. Tudi vijolice so tu. Bele in vijoličaste. Vse nam naznanjajo prihod vigredi. Vidite, vigred je tu! Še nekoga je to vigredno sonce obudilo in oživilo. To so ptice. Neprestano ponavljajo ta svoj čiv- čav. Kako so jutra sedaj lepa! Svetloba se razlije po dolini in sonce vstane iz postelje za hribi. Pri tem zaslišiš budnico. Kaj mislite, kdo jo poje? Ptice. S petjem se nam oddolzujejo za hrano, ki smo jim jo pozimi nastavljali na okna in v hišice. Vsa narava je oživela in ozelenela. Brstiči poganjajo, tu in tam pa se najdejo ze majhni svetlozeleni lističi. Vsa narava se je odela v lepo zeleno barvo, ki jo je pripeljala lepa vigred. Vzkliknimo: „Zdravo, vigred!" Ne bojmo se, saj je sedaj zares tu. Tralala, tralalala, sliši se prek dobrav, tralalala, tralalala, vigred je spet prišla. Bronja Mere. 6. a raz., OŠ ,,Martin Kores Podlehnik SLOVENŠČINA MOJ NAJ- LJUBŠI PREDMET Hodim v 7. razred osnovne šole ,,Tone Žnidarič" v Ptuju. Učim se dveh jezikov: slovenščine in nem- ščine. Najljubša mi je seveda sloven- ščina. Poučuje me dobra učiteljica Ida Emeršič. Naša prva vzgojiteljica in učite- ljica slovenskega jezika je mati. Povzela ga je od svojih staršev. Nas otroke je učila izgovarjati prve besede v slovenskem jeziku. Pripo- vedovala nam je lepe slovenske pravljice. Moja druga vzgojiteljica in učiteljica je bila dobra, se predobra tovarišica Marica, kateri sem glo- bo ko hvaležna za vse, kar me je naučila tudi o slovenskih pisateljih, katerih knjige učenci radi beremo. Vsak zaveden Slovenec rad govori svoj jezik in ga nikoli ne zataji. Tudi pozabi ga ne, čeprav odide v tujino m dolgo ostane tam. _ Dragica Dominko, 7. r. OŠ ,,Tone Žnidarič", Ptuj POMLAD Vesela in krasna je prišla pomlad, vijolice pod grmom so začele cveteti, se ptičke zbudile so, pojejo vse, radostno veseli se človeško srce. Po dolinah in gričih že zeleno je vse, otroci in starci, vse v naravo gre, za rožicami skakljajo in metuljčke lov( starci na soncu si ogrevajo ude stare. Na izlet se spomladi vsak rad poda, kjer narava prekrasna se mu smehlja, narava si lepa, slovenska zemlja, vsak naj bo ponosen, kdor tu je doma! Marija Eberl, 5. r., OŠ Ptujska gora MOJA NAJBOUŠA PRIJATELJICA Moja najboljša prijateljica je Vla- sta Jakopec. Doma je v Bišu. Je moja soseda. Dostikrat pride k nam. Nikamor ne moreva druga brez druge. Še bolje bo drugo leto. ko bo tudi ona šla v Ptuj v šolo. Je srednje postave. Ima dolge kostanjeve lase. Večkrat ima sple- tene v dve ali eno kito, ima pa tudi povezane v čo^e. Ima podolgovat obraz, plave oci in temne obrvi. Sedaj največkrat nosi rjave hlače in razne bluze. Je zelo prijazna. Kar ima ona, da tudi meni, kar pa imam jaz, dam tudi njej. Njeni starši lepo skrbijo za njo. Ima tudi sestro Adjco, ki se uci za trgovko. Želim si, da bi bili vedno tako dobri prijateljici, kot sva sedaj. Želim ji mnogo uspeha v šoli, da bi še dolgo tako napredovala, kot je do sedaj!. Majda Roškar, 6. c raz., OŠ „Tone Žnidarič'' Ptuli NAŠ ZAKAJČEK Imam malo sestrico. Stara je pet let. Kadar pridem iz šole, mi večino kaj novega pove. ,,lvica, jaz bom pa maškara!" ,,V kaj se boš pa oblekla? " ,,Ura bom, ali pa kozliček, ki seje v uro skril!" Komaj se ozrem po kuhinji, že se Mojca spomni nekaj novega. ,,Povej mi pravljico o Rdeči kapici!" Hitro ji začnem pripovedovati, saj vem, da sicer ne bom imela miru. ,,Zakaj pa je volk pojedel Rdečo kapico? " me vpraša, ko je bilo konec zgodbe. ,,Zato, ker je bil lačen!" ,,Zakaj pa ni pojedel koga druge- ga? " j,Ker ni nikogar drugega srečal." Se po nekaj vprašanjih zakaj, zakaj, zakaj . . ., je bila Mojca nazadnje le zadovoljna. Bila sem še nejevoljna, ker se nisem mogla najesti. Ko mislim oditi v sobo, me ustavi, „Greva igrati žogo!" ,,Nimam časa," ji rečem in grem naprej. A komaj v sobi sedem za mizo, da bi napisala domačo nalogo, že potrka na vrata. Nisem se ji hotela oglasiti. Ker mi pa le ni dala miru, sem morala odnehati. Zunaj sva brcali žogo. Hotela je, da bi igrali nogomet. ,,Potem še morava imeti gole/' ,,Saj ga že imava," mi reče in pokaže zaboj brez dna. ,,Dober bo. Ampak za to potrebu- jeva dva gola!" „Zakaj? " ^ ,,Ker boš ti brcala žogo v moj gol, 1 jaz pa v tvojega." ^ I ,,Samo kaj, ko nimava več takih zabojev!" No, tako sva igrali nogomet le z enim golom. Jaz sem brcala žogo od spodaj, Mojca pa odzgoraj. Igra seje končala 9:0 za Mojco. Rada hodi v šolo. Včasih je tovarišica, včasih učenka. S seboj si nosi moje stare zvezke in jih vestno popravlja. Takrat so jih vsa kletna okna polna. Učila sem jo tudi Kajuhovo pesem „Talci". Njej pa to ni šlo. „Karel Djestovnik Kajuh - Tal- ci," je rekla. „Reči moraš Destovnik," jo pou- čim. „Zakaj? " ,,Zato, ker se je tako pisal." „Zakaj pa se ni pisal tako, da bi jaz znala povedati? ,,Zato, ker hoče, da se ti bolj potrudiš!" ,,Kaj to pomeni? " Končno se je najin zanimiv pogovor končal. Odšla sem se učit. Mojca ima tudi prijateljico Simo« no, Alenko, Martino, Anico, Jožico in j)rljatelja Marjana ter Romana. Večkrat se skupaj igrajo. In če so skupaj, se skregajo. Ce ima Marjan obroč, ga hočeta imeti tudi Mojca in Anica itd. Celo stepeio se. Drug drugega zatožijo, drugi dan pa so si spet clobri prijatelji. Tako nas Zakajček raste. Komaj že čaka, da bo lahko šla v šolo. Takrat bo lahko besedo zakaj tudi napisala. Ivica Pučnik) 7. d r., OŠ Pohor. odred, Slov. Bistrica jEDNIK — ČETRTEK, 5. aprila 1973 STRAN 15 rezervirano za lujieka DOBER DEN FSEN FKUP jebal ga na iglin špic, včeraj sen glih s svojima kravicama no s plugon seveda prve brozde za krompir vreza. V Priekiji še je zemla malo špehasta, pa kaj si čemo s totin delon neje za čakati, saj vete kak provi en pregovor o merčoven no aprilsken vremeni: . Mere je pes, april pa ves . . ." Toto oroje me je tak zmotralo ke gnes celi den hodin okoli voglof puklasti no šajtravi kak, da bi me gdo z moclon po rebrah prebuta. Fcosik smo v Priekiji rekli, da je krompir smrkavo meso. V dosti primerih toti pregovor drži še gnešnji den. Ce de letos drgoč tejko kolovratskih hrošof, kak jih je bilo ioni, te de po letos boga krompirova letina. Jas van rečen, toti amerikan- ski hroši nan tejko škode naredijo, ke več ne ven, da se še spiočalo krampir saditi ali ne. Jas se še dobro spunin tistih let, gdo smo po vojsld totega hroša k nan dobili. V posebnih, dobro organiziranih akci- jah smo ga iskali po njivah no prafzaprav na začetki niti nesmo vedli, kak tota živod zgleda. Na račun totega iskaja hrosa_ blo je fčosik tudi dosti heca. Fčosik je keri nedužno pikapolonico najša pa se je začeja na ves glos dreti: ,,Ga ze mon, ga že mon, neste nož, ke mo ga zastihali . . " Pod krompirovo cimo smo tudi literske flaše vina nastovlali, samo zato, da bi vsoki ja dobro pregledna fsoki list krampe- rovce. Seveda se je zgodilo, da nesmo najšli ne vina no ne hroša. Neje nan trebalo dugo čakati, da so se toti kolovradari razmnožil kak, da bi mislili celi svet vničti. Zaj pa jih škropimo no zalevlemo z lindani, pantakani no z drugimi gifti pa fseeno dosti ne pomoga. Za fse, ki te začeli'v krotken krompir saditi, man jas en dober recept za vničovanje hrošof. Pod vsoki krim- pirov grm nastavte en kamen, ki ga morete s prpron posipati. Hroš de začeja kihati, de z glavoj po kmani vdara no hin pogina . . Na podoben način jas pozimi divje zofce lovin, ki mi hodijo sodno drevje glodat . ORMOŽONCI ROVLEJO KAK KRTI Vena ste culi no v cajstngah šteli, da praznuvle letos Ormož 700 letnico svojega rojstva. To pa je že lepa starost,, ki jo je treba tudi lepo proslaviti. Ce te sli tote dni kaj v Ormož, te te meli kaj viditi. Mesto je razkopano kak, da bi ga z bombami posipali. Na enen vogli delajo novo cesto, ua drugen kanalizacijo, na tretjen aftobusno počepalnico (z jovnin posrališon) no se pa še bi van lehko našteva ormoške novegradnje. Prav no lepo je tak, da se tote stvari enkrat vred sprovijo no, da tudi Ormož, ki je že tak lepo mestece dobi novi gvant, ki de seveda precik drogi. Ormožonci skos tak pomalen neke rovlejo no še kar lepo napreduvlejo. Spunte se samo na žobjo mlako pri vinski kleti ge je ^nešji den eno najlepših letnih kopalis. Ptujčani še so gnešji den zeleni od jeze no zavisti, da majo v Ormoži tak lepo čofotališče, v Ptuji pa niti zobje mlake nega. Vena pa mamo zavolo toga v Ptuju več ,,žob" kak v Ormoži. Če smo glih že pri kopališi van naj še to poven, da tudi v Ptuju zodje cajte toplo vodo za kopališč išejo. Vrtina na desnen bregi Drove je globoka okoli taužnt metrof. To pa je že skoro bluzik pekla ge je čista zagvišno vroča voda . . . TELEVIZIJA MI JE CERKNILA Zodjič sen van na dugo no široko pisa, aa mi je hčer televizijo kupila. To eno večer se je v toten teleti neke zabliskalo, te pa neje bilo več ne glosa no ne slike. Ce glih je televizor z nemškimi markami kupleni pa je vseeno domoče proizvodnje GORENJE. Lastno- nožno sen se s peciklon v Marprog odpela na servis ge so mi oblubib, da de priša tele-mehanikar najpozneje v dveh dneh pogledat, kaj je narobe. Premoj krščeni duši, čaka sen tri tjedne, trikrat reklamira, te še je kumer toti televizijski dohtar prisa iz Marproga. Zaj sen jas sklena, da mo se ša son za tele-mehanikara vičit. Mica mi je rekla: Tele si že zadosti vejko, mehanikar pa nikol ne boš. Srečno, vaš Lujs. jedila za izlete vikend pečenka Pripravite jo dan pred odhodom na izlet: 1/2 do 3/4 kg svinjskega mesa in govedine zmeljite na stroj- čku hkrati z manjšo glavico čebule in kosom zmehčane kruhove sredi- ce. Po okusu posolite in popoprajte, dobro premešajte in zvaljajte v obliki klobase na deski, ki ste jo potresli z drobtinami. Pecite v dobro pomaščenem peka- ču in ves čas prelivajte pečenko z njenim lastnim sokom. Po potrebi dolijte tudi malo vrele vode. Čez pol ure prelijte pečenko s kozarcem kisle smetane in pecite do konca. in Se kuhinjski nasveti provansalska jajca Hladna, trdo kuhana jajca razpo- lovite. Iz 5 dkg masla. 5 dkg moke, 2 dl mleka, 1 dl kisle smetane napravite dobro omako in jo solite po okusu. Medtem narežite tanke rezine suhega mesa ali hamburške slanine in jih naglo prepečite v ponvi. Nato jih položite v nepre- gorno posodo, dodajte jajca, vse skupaj prelijte z omako in posipajte z naribanim sirom. Jed je zelo nasitna in hranljiva; k njej odlično teknejo testenine, pire aH riž. JAJCA, POLNJENA S SARDINA- MI Vzemite eno ali dve jajci na osebo. Skuhajte jih trdo, olupite in razpolovite. V mleku namočite zemljo, jo zgnetite in zmešajte s trdo kuhanimi rumenjaki; en rume- njak si prihranite. Dodajte dve do tri sesekljane sardine, žlico kisle sme- tane in soli in popra po okusu. S tem nadevom napolnite jajca, jih zložite na ponev in jih prelijte z 2 dl kisle smetane, v katero ste vmešal^ preostali rumenjak. HLADNA POLNJENA JAJCA Trdo kuhana iajca razpolovite. Zgnetite rumenjake, dodajte 4 dkg masla, malo na kocke zrezanega suhega mesa ali slanine, prav tako na kocke zrezano kislo kumarico, nare- zano glavico čebule, petršilj, žlico gorčice in po okusu poper in sol. S tem nadevom napolnite jajca. Ponu- dite jih prelita z majonezo ali pa garnirajte z njimi francosko solato. 16 stran tednik — četrtek, 5. aprila 1973 tv spored NEDELJA, 8. APRILA: 9.35 Ansambel Rudija Bardorferja: 10.05 Mozaik; 10.10 Kmetijska oddaja; 10.55 Otroška matineja; 11.45 Delavski amandmaji; 12.15 Naše malo misto; 13.05 Poročila; 13.10 T V kažipot; 14.00 Ljudje in zemlja; 15.00 Športno popoldne; 18.00 Za konec tedna; 18.15 Poročila; 18.20 Bitka za Anglijo; 19.20 S TV kamero v kolektivih; 19.45 Risanka; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.30 3-2-1 in TV barometer; 20.35 v avtobusu; 21.25 Naši humoristi; 21.40 Športni pregled; 22.10 Poročila. PONEDELJEK, 9. APRILA: 9.05 Odprta univerza; 9.35 TV v šoli; 10.30 Angleščina; 10.45 Nemščina; 11,00 TV v šoli; 14.00 Madžarski TV pregled; 15.00 Svetovno hokej- sko prvenstvo v namiznem tenisu; 17.50 Srečni princ; 18,15 Obzornik; 18.30 Skrivnosti Jadrana; 18.55 Mozaik; 19,00 Mladi za mlade; 19,45 Risanka: 19,50 Cikcak; 20.00 T V dnevnik; 19,00 Mladi za mlade; 19.45 Risanka; 19,50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3=2 = 1 in TV barometer; 20.30 Pred viharjem; 21.40 Svetovno prvenstvo v namiz- nem tenisu;... Poročila. TOREK, 10. APRILA! 9.3S TVv teli; 10.40 Ruščina; 11,00 TV v lolii 13,55 Svetovno hokejsko prvenstvo; 16,45 Madšarskl TV pregled; 17,15 Delavski amandmaji; 17,45 Nino vam predstavimo; 18,00 Risanke; 18.05 Obzornik; 18,20 NaNl zbori; 18.50 Mozaik; 18.55 Epil@pslja v otroškem obdobju; 19,15 Mesta; 19.45 Risanka: 19.50 Clkeak; 20.00 TV dnevnik: 20.25 S TV kamero v kolektivih; 20.30 3-2=1 m TV barometer; 20.35 Diagonale; 21.25 Nos; 22.00 Stolet- je kirurgije; 22,25 Poročila. SREDA, 11. APRILA; 8.20 TVv šoli; 1 l.OO TV v šoli; 16.45 " Madžarski TV pregled; 17.40 Pot do nasmeha; 18,10 Obzornik; 18.25 Od filam do filma; 18.45 Mozaik; 18,50 Edvard Kardelj o ustavnih spremem- bah; 19.45 Risanka; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1 in TV barometei; 20.30 Rezerviran čas; . . . Poročila. ČETRTEK, 12. APRILA: 9.35 TV v šoli; 10.30 Angleščina; 10.45 Nemščina; 11.00 Francoščina; 14.45 TV v šoli; 15.40 Angleščina; 15.55 Nemščina; 16.10 Francošči- na; 16.45 Madžarski TV pregled; 17.40 Rdeča kapica; 18.15 Obzor- nik. 18.30 Tišina — na sporedu je nemi film; 18.55 Edvard Kardelj o vzrokih ustavnih sprememb; 19.45 Risanka; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 Kam in kako na oddih: 20.40 Četrtkovi razgledi; 21.40 Igralec je igralec; 22.10 Igre; 22.40 Poročila. PETEK, 13. APRILA: 9.30 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 14.40 TV v šoli; 16.55 Veseli tobogan; 17.25 Svetovno hokejsko prvenstvo; 19.30 Rezerviran čas; 19.45 Risanka; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 S TV kamero v kolektivih; 20.30 3-2-1 in TV barometer; 20.35 Iz zakladnice svetovne knji- ževnosti; 22.55 Poročila. SOBOTA, 14. APRILA: 9.35 TV v šoli; 11.00 TV v šoli; 13.50 Svetovno prvenstvo v namiznem tenisu; 16.30 Državno košarkarsko prvenstvo; 18.00 Obzornik; 18.20 Mr. Magoo; 19.05 Mozaik; 19.15 Humoristična oddaja; 19.45 Risan- ka; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2- 1 in TV barometer; 20.30 Moji gostje in jaz; 22.20 Mafija; 22.10 TV kažipot; 22.30 Poročila; 22.35 Svetovno prvenstvo v namiznem tenisu. Sporočam, da sem odprl Vošnjakova ulica 12 (v hiši dr odvetniško pisarno v Ptuju, Antona Horvata). Odvetnik Jane Peter Program radia Ptuj ČETRTEK, 5. APRILA; 16.00 Napoved sporeda z melodijo dneva; 16,05 Poročila; 16.20 Igrajo plesni orkestri; 16.30 Obvestila; 16.50 Gospodinjam v pomoč. 17,00 Z mikrofonom med mladimi; 17.30 Kar ste Izbrali, predvajamo. PETEK. 6. APRILA: 16.00 Napoved sporeda z melodijo dneva; 16.05 Poročila In obvestila; 16.15 Reklame z zabavno glasbo; 16.30 Pionirski studio; 16.50 Orkestralna glasba; 17.00 . Ne bom ti dala roke" - črtica Slave Rakove; 17.30 Na valu 198,5 metra. SOBOTA, 7. APRILA: 16.00 Napoved sporeda z melodijo dneva; 16.05 Poročila; 16.20 Čas za poslušalce; 16.45 Obvestila z zabavr^ no glasbo; 17,00 Reportala; 17.1 S Ekonomsko^propagandna oddaja; 17.40 Spored v prihodnjem tednu; 17,45 Za vsakogar nekaj, NEDELJA, 8. APRILA: 10.30 Veselo v nedeljsko dopoldne; 10.4S Odmevi tedna s pregledom poroeil; 11.IS Obvestila In reklame; 11.30 Na valu radia Ptuj; 11.4S Kmetijska oddaja; 12.00 Čestitke poslušalcev, PONEDELJEK. 9. APRILA; 16.00 Napoved sporeda z melodijo dneva; 1 6.05 Poročila In posnetki s svečanosti ob 704etnlcl rojstva dr, Joieta Potrča; 16.30 Šport z glasbo; 17,00 Iz delovnih kolektivov; 17.18 Ekonomsko-propagandna oddaja; 17,30 Nove plošče. TOREK, 10. APRILA: 16.00 Napoved sporeda In poročila; 16.20 Zabavna glasba, obvestila; 16.30 Iz naših krajevnih skupnosti; 17.30 Kar ste Izbrali^ predvajamo; V ostalem času prenašamo spred RTV Ljubljana. osebna hronika RODILE SO: Milena Srdinšek, SeUškarjeva 18 - Jožefa; Štefanija Lesar, Za kolodvo- rom 6 - Aleša; Anica Križanič, Rogoznica 2 - Roberta; Terezija Bac, Hum 57 - Branka; Ida Esih, Krčevina 21 - Vesno; Lidija Trop, Potrčrva 46 - dečka; Matilda Letonjaa, Breg 33 - deklico; Neža Mežnarič, Zabovci 44 - dečkal Marija Jurič, Pleterje 19 - Bernard- ko; Martina Celan, Pragersko n. h. - Mojco; Štefka Kunstek, Zakl 2 - Sonjo; Cvetka Ivanuša, Caherljeva 10, Ljutomer - Marka; Angela Veladžič, Gomilica 87 - Sofijo; Marija Gajšek, Podlehnik 61 - Simonco; Dragica Štumberger, Cir- kualne 32 - Antona; Nada Vamber- ger, Ob železnici 9 - Gregora; Albina Karlovčec, Cvetkovci 80 - Borisa; Marija Kolenko, Zamušani 32 - Roberta; Marija Bezjak, Kicar 98 - dekhco; Magda Puklavec, Jastrebci 55 - deklico; Anica Ferenčič, Lovrenc 12 - Andrejo. mali oglasi PRODAM odlično ohranjen avto- mobil škoda S 100, letnik 1970, prevoženih 3000 km. Naslov v upravi. PRODAM dobro ohranjen avto zastava 750, letnik 1969 in škoda letnik 1970. Naslov v upravi. DOBRO ohranjeno kompletno spal- nico, kavč, dva fotelja, dva tape- cirana posteljna vložka in štedilnik takoj prodam. Ogled od 14. do 16. ure. Naslov v upravi. DVE RABLJENI postelji z obnov- ljenimi vložki na peresa ugodno prodam. Naslov v upravi. RABLJENO spalnico poceni pro- dam. Stane Predovnik, Ptuj, Ciril- Metod dr. 8. FIAT 750, letnik 1969, ugodno prodam. Naslov v upravi. PRODAM VW 1200 - letnik 1962, na novo urejen. Zagrebška cesta 5, Ptuj. ŠKODA, Jetnik 1971, ugodno prodam. Čurin, Ciril-Metodov dr. 8, Ptuj tel. 77049, vsak dan od 15. do 16. ure. horosUop OVEN: Za vas ogreta oseba bo tri dni bliže. Pri jedi boste zvedeli, kgj namerava sorodnik. Potolažite se šele na sprehodu. V dveh sobah vaj čaka veselje, kot je bilo nekdaj, Pričakovanega ne bo. BIK: Tam, kamor boste kmalu povabljeni, vam bodo odredili prostor zraven prave osebe. Sorod, nik začne ustvarjati udobnosti, Blaga sorodnica malo moti, a koristi kljub temu. Lepi izleti in majhna zaljubljeriost. DVOJČKA: Po dobre stvari se boste peljali. Pametna, precej simpatična oseba se pojavi i pričakovanim. Dosti smeha ob mladih v naravi. Utrudljiv obisk nekaj da, še več pa odnese. Presenečenje pride s posTto. RAK: Pregovarjali vas bodo, da bi začeli znova. Ker Imate srčne pomisleke Je bojazen, da boste naredili neumen sklep. Pazite, da se ne zadušite z Izpušnimi pUnl, Novotarlja se posreči temnolasim, LEV: Urejenost, popoldanski počitek, lepi kraji in boljše ^dra^^e. Zanesite se na zagovorn co, Peljete M osebicl na ljubo In se vrnete srečni. Posejane rože boste rablU zs osvojitev srca. Kupite srečko I DEVICA! Prijizna družba. Prav zi vis pripravijo velikansko ree. Važen, a le kar zanimiv moški govori lepe obUube. Sestanek zmoti višja sili, Prlnod od daleč veliva na razpolože- nje pozneje, illkali vas bodo. TEHTNICA! Prijetnosti iz hiše ob flavni ulici, gabavnost sredi svojih. eitregU vam bodo, ker bi radi vrnili uslugo. Na lepo pogrnjeni mizi bosts našli darilo, ki ni vam namenjeno, Poljubi v veži,, , ŠKORPIJON; Oseba z lepim značajem bo boU umirjena In s tem še privlačnejša. Partnerjevi načrti so na srečo tako veliki, da niti niso nevarni; ^o nemogoči. Pomagali si boste s simpatijo od lani. STRELEC: Nadarienl sorodnik bo središče zabavnosti. Veliko boste hodili, glede Uubeznl ne bo nobenih sprememb, zdravje Je trdno kot dren. V službi boste lahko sedaJ dobili denar, Izrabite priložnost, KOZOROG: Simpatija se bo malo skrila. Znanka hoče nekaj nemogo- čega, a je ne boste užalili. Vse, kar imate je le za telesno ugodje, za srce bo treba še malo počakati. V kritičnem trenutku boste ostali brez besed. VODNAR: Sorodnik vas razvaja, sosed obožuje, znanka opravlja. S sodelavcem se okrepijo privatni odnosi. Samo tisto, kar boste zaklenili, bo resnično vaše. Trkali boste, a vas nikjer ne bodo sprejeli. RIBI: Z naglico boste zaceli, počasi nadaljevali in potem počasi nehali. Komodnost vase ljubezni bo v hipu zaustavljena, ker se bo za vas močno ogrel nekdo iz vaše bližine. Bo malo jeze, nato mir. ~> POCENI prodam spalnico. Zlato- ličje 71. PRODAM mlatilnico na eno čišče- nje. Sp. Velovlak 7. TRAKTOR ferguson 35 prodam. Rošnja 61, Starše. PRODAM dobro ohranjen globok otroški voziček. Vprašajte pri Kaučevič, Ormoška 1, po 17 uri. VPREŽNI OBRAČALNIK za senO prodam. Otmar Žerjav, Šalovci p. Središče. PRODAM simko 1000 v dobren^ stanju. Štuki 25. PRODAM 2 tisoč kg otave in Ustje v gozdu^o ugodni ceni. Marija Slanic, Rabelcja vas 10, Ptuj. > TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova 5. ' Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Anton Bauman. Izhaja vsak četrtek. Tek. račun pri SDK Ptuj, št. 52400-603-30458. - Tiska Mariborski tisk, Maribor, Svetozarevska u!ica 14. 7373�3