Borut Bober (dr. Ciril Žebot) 
Narod sredi Evrope Razprava o srednjeevropskem vprašanju s posebnim ozirom na Slovence. 
[Ljubljana] maj 1943,119 str., tipkopis, 15 zemljevidov 
NAROD SREDI EVROPE 
Razprava o srednjeevropskem vprašanju 
s posebnim ozirom na 
Slovence 
"Le Reich allemand n'aurait qu'& s'annexer 1'Autriche pour achever d'enceroler 1'Etat tchecoslovaque, depuis le sud-ouest de Breslau jusqu'au sud-est de Presbourg, nous fermant tout passage direct vers Prague ou vers Var-sovie, ferigeant h nouveau une barrižre germanigue entre les Slaves du Hord et les Slaves du Sud. 
II faut parer h. ce double peril. II faut aettre fin h. cette con.jonction germano-magyare qui a fetž 1'une de"š prinoipalescauses de la guerre. 
("Le Temps", Pariš 6 juillet 1919 Bulletin du jour: La paix avec 1 'Autriche) 
Maj 1943 
Vsebina 
ZA UVOD 
I. Srednjeevropsko vprašanje 
SREDNJA EVROPA -GLAVNI EVROPSKI PROBLEM 
Srednja Evropa Geopoliti=na podoba Srednje Evrope Motilni geopoliti=ni =inilci v Srednji Evropi Geopoliti=ne konstante Srednje Evrope Mednarodno-politi=ni problem Srednje Evrope Gospodarski razvoj Srednje Evrope 
AUSTRIAM ESSS DELSNDAM -POGOJ EVROPSKE REŠITVE PRED GERMANSKO NEVARNOSTJO 
Germanska politika habsburške monarhije in nje polom Srednja Evropa po pariškem miru 1919 Avstrija -Hitlerjeva odsko=na deska za drugo svetovno vojno Austria delenda est! 
NOVA SREDNJA EVROPA -OD BALTIKA DO EGEJA 
Južno-severna slovanska unija v interesu evropske var-nosti pred Germani Pomen te unije za prizadete slovanske narode Obseg unije Prakti=na oblika unije -Gospodarski pomen unije Kulturni in politi=ni pomen te unije med Zapadom in Vzhodom 
II. Slovensko vprašanje 
ZGODOVINSKI PREREZ SLOVENSKEGA VPRAŠANJA DO ZiOMA JUGOSLAVIJE 
v 
Slovenci prevzamejo mrtvo stražo Jadrana in Balkana Prva demokracija v Evropi Usoda Slovencev v Panoniji Germani ho=ejo preko slovenskih grobov prodreti na južno morje Prva rešitev -"seme izkrvavelega naroda" se reši v Jugoslavijo 
SLOVENIJA POD TROJNO OKUPACIJO 
Obrambna nesposobnost okrnjene Slovenije Borba treh okupatorjev za malo slovensko posest "Most na severni Jadran, prometno težiš=e Srednje Evrope, straža balkanskih vrat -ne sme biti slovenska ..." 
REŠITEV SLOVENSKEGA VPRAŠANJA PO SEDANJI VOJNI 
Geopoliti=ni pomen slovenskega ozemlja Gospodarska struktura slovenskega ozemlja Gospodarske silnice slovenskega ozemlja "The natural bulwark which blocks the German descent to the Adriatic Sea" Narodno-politi=ne težnje Slovencev 
ZA KONEC 
Kartografski prikaz (16 kart) 
Za uvod 
Sredi Evrope, na zemeljski širini 46° 53* -45° 25' in med 13° 11' -16° 37' vzhodno od Greenv/. , med jadransko oba-lo pri-Trstu, Furlansko nižino, glavnimi grebeni Vzhodnih Alp do Panonske nižine ob Rabi in Krki, med rekama^ Sotlo in Kolpo do Sušaka -prebiva narod, ki ga ozna=uje nekaj posebnosti, vsled katerih ima svojstven pomen med evropskimi narodi: 
1. 
Na njegovem ozemlju leži edinstvena to=ka v Evro-pi, na kateri se stikajo Romani, Germani in Slovani; poleg tega meji slovensko ozemlje na vzhodu tudi na =etrto evropsko narodnostno skupino, na ugro-finsko pleme (Madžari). 

2. 
Spada po narodnostnem sorodstvu in zemljepisnih silnicah v južno-slovansko skupino, a je po svoji kulturiii orijentaciji in višini ( nepismenosti toliko da ne pozna ) povsem zapadno-evropskega zna=aja in po tej strani najbližji severno-slovanski skupini. 

3. 
Tvori edino etni=no pregrajo, ki lo=i germanski sever od najbližjega vhoda v južno morje (Trst-Jadran-Sredozemlje) ter je vsled tega že tiso= let izpostavljen najsilnejšemu pritisku imperialisti=nega nemškega kolosa, ki ho=e to edino naravno pregrajo za vsako ceno odstraniti. 

4. 
Ha njegovem ozemlju se združita obe glavni železnici od Zapadne Evrope na Balkan, bližnji in srednji Vzhod: preko njegovega ozemlja gredo vsi dovozi iz Srednje Evrope na severni Jadran. 

5. 
Šteje nekaj nad 2 miljona duš, od katefin pa jih je po sklepu mirovnih in njim slede=ih pogodb leta 1919/20 moglo priti v Jugoslavijo le 58,8$; 23,9$ jih je trpelo pod Italijo, Avstrijo oz. Nem=ijo in Madžarsko, 22,3$ pa jih je 


•moralo oditi za kruhom v izseljenstvo širom sveta. 
6. <eprav je slovenska zemlja najmanjša okupirana dežela v Evropi, so nanjo navalili, si jo razdelili in še med vojno anektirali vsi trije glavni evropski partnerji sovražnega tabora: Nemci, Italijani in Madžari, ne da bi ji -razen 
deloma v "Ljubljanski pokrajini", ki so si jo anektirali Italijani -sploh, priznali slovenski zna=aj. 
7. Ga doslej svobodoljubni zapadni narodi niso dovolj poznali, -ker pa= sploh celo srednjeevropsko vprašanje še ni bilo dovolj doumeto sicer bi njegovo evropsko pomembnost, ki sledi iz notorne geopoliti=ne in strateške važnosti sloven-
skega ozemlja, ob sklepanju pariškega miru leta 1919 bili bolj upoštevali. 
To je slovenski narod. 
Pri=ujo=a razprava odkriva njegov problem v sklopu glavnega problema bodo=ega miru -Srednje Evrope, v katere težiš=u slovenski narod prebiva in zato njeno problematiko iz med vseh prizadetih najbolj usodno ob=uti. 
i 
I. 
SREDNJEEVROPSKO VPRAŠANJE 
"Why do we speai; oi "problems" of Central 
Europe? The answer is given oy a contrast; 
we never speat oi the "problems of Northern, 
iiiurope" ol* of tiie "prooiems of lestern Europe" in the same sense, because in tne 
JJorth ana in tiie tfest of Europe tne Liations 
are settlet, they are content witnin tne 
iimits oi tneir territories; because there is no overwhelming aesire 1'or d ehange. 
In lact, the problems of Central Europe may by expressed in one word: the d e-sire for ehange". 
(j.F.Vranek, Plans for cooperation in Central Europe, "Central European Stuciies", Praha 1937) 
SREDNJA EVROPA GLAVNI EVROPSKI PROBLEM 
Srednja Evropa. 
Srednja Evropa nikakor ni v oni meri dognan pojem, kakor je to Zapadna, Severna ali Vzhodna Evropa. <eprav se "bolj kot vsi podobni pojmi že skoraj dve stoletji postavlja prav v ospredje vseh idejnih, politi=nih in krvavih bojev na "bojnih poljanah, njegova vsebina še danes ni popolnoma dognana, njegova oblika še ni dolo=ena. Želja po spremembi ter v skladu z njo trajne menjave izražajo v razli=nih =asih razmerje bore=ih se sil, ne da bi se njihovi potencijali kedaj izena=ili in ne da bi se te sile kedaj umirile. Silna dinamika narodov na srednjeevropskem prostoru je sicer dokaz njihovih velikih življenskih energij , fcoda ve=ni boj ostvarja vedno znova nered in uni=uje vedno znova velike že ostvarjene vrednote evropske in svetovne kulture. Zato je potrebno, da faktorji, ki so interesirani na dolo=enem redu v tem prostoru ter na ohranitvi vrednot zapadne kulture, ki je ta prostor že enkrat v srednjem veku zajela, poskusijo ostvariti tak nov red, ki bo zbral vse zdrave sile, ki bo povezal vse nosilce in povzro=itelje teh sil, da bodo usmerjali svoje napore k temu velikemu cilju: ohranitvi evropske kulture. Vse sile, ki bi delovale v drugo smer, ali se ne bi dale pBJ.smeriti, pa morajo ti faktorji -in tudi =e bi se ostvarjal novi red izven srednjeevropskega prostora -zavreti ali odstraniti. 
Novi red mora izoblikovati tako podobo Srednje Evrope, ki bo varna pred izmali=enjem, v kateri bo zunanji mir le izraz notranjega soglasja, sodelovanja in sporazuma med narodi, ter kjer bo zunanji red le izraz ravnotežja sil, ki bo narode notranje ustalilo. Pri tako ustaljenih oblikah pa bo zavarovano nele uspešno življenje narodov, temve= tudi zdravo sožitje poedincev. Prav tako pa bo socialno in gospodarsko življenje iz trajnih kriz in revolucij prešlo k novemu ostvarjanju vrednost, ki edino more zagotoviti =loveški družbi varen obstanek. 
Kakor se je že zadnja svetovna vojna bila v veliki meri prav zajto, kdo bo obvladal prostor med štirimi morji, Severnim 
Baltskim, <rnim,in Jadransko—Sredozemskim — prav zato "bi ta 
prostor morda lahko še najbolj to=no ozna=ili kot "vmesno Evro
po" > bolje kot Srednjo Evropo -, tako in še bolj je to primer 
v sedanji vojni, v kateri širši koncepti o svetovni nadvladi 
lahko pridejo v poštev šele po doseženi odlo=itvi bo.ia za sred
njeevropski prostor. Tudi =e abstrahiramo posebne znake, ki jih 
daje današnjemu boju ideologija njegovih za=etnikov, Hitlerja 
in Mussolinija, vstajajo nasproti v ozadju sile, ki so se bori
le že stoletja za pravi obraz Srednje Evrope. 
Celotni problem Srednje Evrope je mogo=e popolnoma razumeti le tedaj, =e se upošteva vse faktorje, ki kakorkoli vplivajo na njen mednarodni položaj. Da je vse te faktorje le težko zajeti, ker leže mnogi izmed njih že v davni zgodovini, drugi pa ostajajo še skriti v najbolj tajnih na=rtih bojujo=ih se taborov za =as, ko se bo ostvarjal novi red na terenu, dejanskega položaja ni= ne izpremeni, temve= samo bolj zapleta. Kljub temu pa bi zavedlo predale= v zgodovinski opis, =e bi hoteli sedanjo sliko, ki pa se še vedno stalno spreminja, saj nekoliko popolno podati. Slede=i prikaz bo zato le en skromen pogled v veli=astno igro sil, ki so in bodo še odlo=ale usodo narodov na tem prostoru zemlje. 
Od geopoliti=nih =inilcev naj omenimo le najvažnejše: zemljepisno lego, prebivalstvo, gospodarske vire, socialni red in kulturo narodov na tem prostoru. Od zgodovinskih faktorjev zasluži posebno pozornost boj nemštva za nadoblast na tem pro-s=S^tru. Za sedanji zadnji boj za novo obliko in vsebino pojma Srednja Evropa pa ho=emo vsaj v najmanjšem obsegu analizirati medsebojno igro in borbo vseh navedenih sil, oceniti možnosti za uspešen razvoj in zaklju=ek te borbe ob upoštevanju še novih 
<inilcev, ]£i vsak =as nastopajo, ter poiskati možnost ravnote
žja teh sil in ustalitve napetosti. Pri tem se ho=emo ogibati vseh momentov, ki bi nam jih vsiljevalo =ustvo sofcvaštva ali maš=evalnosti, ki bi — smelo trdimo — pri tako težko preizkušenem narodu kot je ravno slovenski/ne bilo nenaravno ter vsaj =loveško razumljivo. 
-15-
Geopoliti=na podoba Srednje Evrope. 
Pod pojmom Srednja Evropa razumemo v tej razpravi pro-stor, ki so ga obsegale pred sedanjo vojno v glavnem: Poljska, <eško-Slovaška, Avstrija, Ogrska, Jugoslavija ter Rumunija. Nemški narodnostni prostor niti po svoji narodnostni, niti po svoji gospodarski ali socialni kulturi v ta sklop ne spada, =epr&v obravnavajo nemški geopolitiki zgoraj omenjeni prostor v splošnem le kot funkcionalno odvisen in nesamostojen del nemškega prosd[tra. Da ne bi bilo kasnejših zamenjav, je potrebno to takoj spo=etka jasno pribiti. S tem pa seveda no=emo re=i, da Srednja Evropa v vsej svoji zgodovini ni bila kar najbolj tesno povezana z usodo namškega narodnega prostora. 
<e posamezna manjša tervsebi zaklju=ena ozemlja vklju=ujemo v širši okvir, =e ostvarjamo nove pojme, kakor je tak pojem ravno Srednja Evropa, mora imeti to nek notranji razlog pa tudi nek zunanji smoter. In res, po sili razmer so navedene dežele postale ta skupen pojem, po svo.ji zemljepisni le^i v Srednji Ev-ropi , še mnogo bolj pa po svo.ji posredovalni funkciji med velikimi prostori Zahodne in Vzhodne Evrope, med njihovimi narodi, gospodarstvi in kulturami. Ta posredovalna funkcija je postala usoda posameznih dežel, ki sestavljajo Srednjo Evropo. Zaradi enake ali podobne usode pa je tudi upravi=en nastanek skupnega pojma, ki naj bo izraz vsega, kar zadeva življenje in umiranje teh narodov. Kajti eno je gotovo: naj tudi na tem prostoru v trajnih borbah en ali drug narod izgine in naj stopi na njegovo me-sto njegov nasprotnik, moral bo pa= ta za njim prevzeti njegovo dosedanjo funkcijo posredovalca med Vzhodom in Zahodom, nalogo, ki bo še mnogo generacij zaposlila s težkimi boji in trudom celo tedaj , =e bi se po sedanji vojni ostvaril tudi najpopolnejši no-vi red. Usoda Srednje Evrope je dana in vsa njena vsebina iz=rpana v premikih, ki jih povzro=ajo stalne napetosti med Vzhodom in Zahodom, dinamika narodov ali sile, ki sploh predstavljajo 
življenje samo. Kultura krš=anske Evrope ter zahodna civilizacija sta v skrajnih posledicah sad in smisel življenja in smrti narodov 
Srednje Evrope, kakor nam ga prikazuje zgodovina zadnjih poldrug tiso= let. Odkar so prišli narodi, ki danes žive na tem prostoru, v nove kraje, je bila vsa vsebina njihovega življenja ve=ni boj na mejah kulturnega sveta z najrazli=nejšimi sovražniki narodov zapadne kulture. V tem boju se je iz=rpavala njihova živa sila tako, da so ti narodi ob nezadostni podpori ter nerazumevanju zapadnega sveta za njihove potrebe dejansko zaostali v kulturi, še bolj pa v civilizaciji. To pa tem bolj, ker je ve=ni boj neprestano uni=eval njihove kulturne spomenike, ki so jih ostvarjali v redkih trenutkih miru in zatišja. 
Avstrija je po svojih zemljepisnih pogojih bistven, po svoji etnografski sestavi pa tuj element v svetu Srednje Evrope. Avstri.ia .ie tisti del gredn.ie Evrope, ki si ga je,germanski pritisk iz osrednjih frankovskih in švabskih dežel prisvojil med-tem, ko so slovanski narodi na bližn.jem Vzhodu krvaveli v živem zidu, ki so ga tvorili proti vdoru Turkov in Tatarov. Avstrija ali z drugimi besedami germanska habsburška dinastija ter po njenem vplivu germanizirani Slovani so eden najvažnejših faktcr jev v zgodovini zadnjega tiso=letja na tem prostoru. Na tem dejstvu ne more ni= izpremeniti nobena tendenca, pa naj bo Habsburžanom prijazna ali sovražna. Avstrija je tudi tisti =inilec, ki je vendarle v glavnem posredoval ostalim narodom v svojem sosedstvu vrednote zapadne kulture ter ostvaril spomenike trajne vrednosti. Vse to so dejstva, ki jih ne gre osporavati. Toda, kar je preko teh ugotovitev, je lahko predmet stvarne razprave. Gre namre= za to, ali .je germanstvo -ki je po pretresljivem Forsterjevem pri=evanju tekom stoletij , ko so slovanski narodi Srednje Evrope krvaveli v obrambi vrednot krš=anske omike, grozotno odpadlo od te iste zapadne kulture -po svojem predstavniku upravi=eno iz tega naslova prvotnega posredovalca kulture in civilizacije zahtevati od sosednih slovanskih in drugih narodov še nadalje pla=ilo in nagrado, =eprav je že skozi tiso= let uživalo vso slavo in vse sadove, ki so bili plod tujih krvavih žrtev; ali pa so morda prav ti narodi za svoje tiso=letno trpljenje, za to, da so skozi stoletja tvorili živi obrambni zid evropske in krš=anske kulture, ki je mnoge od njih približal že na rob smrti, upra
-15
vi=eni od tistih, ki so uživali sad njihove "borbe, zahtevati vsaj priznanje svojega obstoja, priznanje najosnovnejših pravic do življenja. Tako se nam smisel tiso=letnih borb in premikov sil na srednjeevropskem prostoru zopet pojavlja na ozadju današnjega silnega boja. To je problem, ki naj ga sedanja krvava ter s tolikim trpljenjem tudi v zaledju spremljana borba dokon=no in pra-vi=no odlo=i. 
Srednja Evropa pa je tudi ve= kakor enota po svo.ji skupni zgodovinski usodi« Ta prostor mora biti tudi enota po svo.ji geopoliti=ni nujnosti, mora biti enota po svojem poslanstvu izravnavanja napetosti med Vzhodom in Zahodom, po svoji kulturni misiji, po nujnosti, da ta mo=na enota tudi živi polno življenje zato, ker je od njenega obstoja odvisna usoda bodo=ih rodov in evropske kulture sploh: mo=na in organizirana Srednja Evropa, prosta vsakega nemškega ali ruskega varuštva, je temelj evropske varnosti in miru, mora biti temeljni kamen novega evropskega re-da. 
<e zasledujemo zgodovinski razvoj posameznih srednjeevropskih dežel in narodov, vidimo, da jih veže res vrsta pojavov v najrazli=nejših življenskih podro=jih od politike do leposlovja v enoto. Vendar so vsi ti pojavi ostali skczi stoletja zgodo-vine pod površino zgodovinskih dogajanj, ker jih sile, ki so po =udnem naklju=ju obvladovale ta prostor, niso pustile do veljave ter so s silo zakrivale njihovo pravo podobo in obraz. Prevzem krš=anske vere, uni=enje narodnega plemstva, podjarmijenje narodov in odvzem njihove politi=ne in gospodarske samostojnosti po tujih gospodovalcih z Vzhoda ali Zahoda, zasedbe in vojne, ki so pustošile dežele, kmetski upori, verski boji in revolucije itd. vse do dobe narodnega prebujenja, borbe za osvobojenje ter za=asno dosego svobode, ki je niso mogli polno in koristno izrabiti , -so taki zgodovinski pojavi in izrazi usodne skupnosti teh dežel. <eprav se ta skupnost izraža predvsem v pasivni obliki, =eprav ji nikdar doslej ni bilo mogo=e dati trajnejše zunanje oblike, jo preliti v dolo=ene življenske politi=ne tvorbe, kjer bi mogla izžarevati svoj svojstveni duh, vendar zato ta usodna skupnost ni manj pomembna. Najboljši dokaz za to je prav nemir, ki traja že stoletja na tem prostoru in ne bo prej prene
hal, dokler se ne ostvari tvorba, ki bo mogla tudi tem narodom 
zagotoviti varno življenje in v okviru katere bodo mogli uspe
šno tekmovati v plemeniti tekmi z ostalimi kulturnimi narodi 
svojega sosedstva ter tudi z oddaljenimi. 
Ne imeltii bi mnogo pomena, podrobneje se zadrževati pri posameznih geopoliti=nih faktorjih, ki so dolo=ali življenje narodov Srednjeevropskega prostora v teku dolgih let evropske zgodovine. Ti faktorji se namre= =esto menjajo ter s=asoma izgubi eden ali drugi svojo veljavo. Zato se moramo zadržati le pri tistih, ki veljajo še danes, bodisi da nudijo izgled na ugodnej-. ši razvoj v bodo=nosti, ali pa tisti, ki še danes drže svoje hi-poteke na tem prostoru ter se kr=evito upirajo vsaki spremembi razmerja sil. , 
Motilni geopoliti=ni =inilci v Srednji Evropi. 
Pariški mir je v Srednji Evropi ostvaril vjfeto novih držav -naslednic (namre= nekdanje Avstro-Ogrske , =eprav to ni povsem to=no ). Te države -naslednice karakterizira najboljše prav dejstvo njihovega kratkotrajnega življenja. No=emo zakrivati o=i pred dejstvi notranje-politi=nega zna=aja, ki so po svoje pripomogla k kratkotrajnosti. Zlasti po krivdi in podpori francoske zunanje politike je bila oblast v teh državah po ve=ini izro=ena vojaškim ali civilnim skupinam, ki niso imele v svojih narodih nobene ali le malo zaslombe. Ta oblast je po svoje pripomogla k notranjemu razkrajanju, ki se je v mnogih teh držav vršilo pred njih zunanjim razpadom. Vendar pa ni nobenega dvoma, da do tako hitrega razpada ne bi bilo prišlo , =e ne bi te države ob samem rojstvu bile morale prevzeti v upravo preobremenjene ded-š=ine. 
Nastanek Sovjetske Rusije z vsem mogo=nim aparatom za svetovno razširjanje komunizma je v zadnjih dvajsetih letih bistve-no spremenil obraz Evrope in =ezoceanskih dežel, lahko si je mi-sliti , kako silno je ta hipoteka morala težiti mlade države evro^ke sredine, neposredne sosede Sovjetske Rusije, in kako težko je bilo v takem okolju utrjevati prepotrebno narodno in državno zavest, si je lahko predstavljati. Le velikemu delu kmet
skega prebivalstva se je zahvaliti, da razkrajalni komunizem ni 
zajel teh držav v celoti, kakor je zajel druge, ve=je narode, 
ter da se je v njih komunisti=na revolucija v omejeni obliki mogla sprostiti šele v =asu in ob aktivni podpori sovražne oku
pacije. 
Kakor je komunizem ob sodelovanju ekstremnega kapitalizma sejal seme razdora med razredi ter povzro=al težke krize v socialnem življenju, tako in še bolj je obnovljeni germanski imperializem, ki ga pariški mir ni zadel v živo, postal vir razkroja politi=nega življenja ter stalna nevarnost za oborožen spopad med narodi. Po izgubljeni svetovni vojni se germanstvo niti najmanj ni odpovedalo ideji svetovne nadvlade. Vse politi-=no življenje Nem=ije je stremelo le k temu, da se država toliko oja=i, da bo sposobna zopet pri=eti odlo=ilni boj za premo= 
na svetu. Kot prva žrtev tega boja so bile izbrane prav te nasledstvene države, ker je tu nemški imperializem =util smer 
najmanjšega odpora. Nele, da se germanski element, vajen tiso=
letne nadvlade nad sosednimi slovanskimi narodi, ni mogel vživeti v vlogo enakopravnega, =lana v teh državah, temve= so mu 
tudi mirovne pogodbe poleg gospodarske mo=i, ki jo je tudi še po izgubljeni vojni v vseh državah Srednje Evrope neomejeno ob-
držal, zagotovile^, še številne druge prednosti, ki jih niti ve-
=inski narodi sebi niso mogli privoš=iti. Zgrešena tendenca, 
pridobiti si na ta na=in hvaležnost ali vsaj znosno sosedstvo 
z nemškim Rajhom,se je šele sedaj za zahodne narode izkazala kot 
slaba, da celo usodna. Katastrofa, ki je zadela Evropo s sedanjo 
vojno, bi bila lahko prepre=ena, =e bi se mir leta 1919 sklepal z resni=nim interesom do pravi=ne zadovoljitve potreb in želja 
srednjeevropskih narodov, =e bi se tedaj germanskemu imperiali
zmu presekale žile, ki so vodile njegovo strupeno kri proti Vzhodu in Jugu, namesto da so se podvezale z gumijastimi obro=i, bi se nemški naval v letu 1939 ustavil že na prvih nemških mejah. 
Nemška Avstrija, tuje telo po svoji narodnostni strukturi, po svojem politi=nem in gospodarskem konceptu, v telesu 
Srednje Evrope, ni imela druge nas/ode kot pripravljati nemštvu iT 
ponovno pot h kon=ni zmagi. Kakor je Nemcem uspelo leta 1918
1919 pridobiti zaveznike za okrnjeno, a vendar dovolj elcspan
zivno Avstrijo, tako je po vojni z inflacijo uspelo regeneri-r 
rati vso industrijo ter jo usposobiti za poslednji boj, ki smo mu danes pri=a. Oba elementa skupaj, pospešena gospodarska ob-nova ter silni dvig industrializacije, pa politi=na rešitev vsenemške ideje, oprte na dolo=eni svetovno politi=ni koncept nadvlade, v Avstriji, pri =emer je obenem bila izpodbita stra
teška možnost obrambe proti germanskemu navalu, ki so jo sicer nudile =eške dežele, -sta šele omogo=ila nemštvu ostvaritev tiste udarne mo=i, ki je svet tako presenetila v dvajsetem letu po izgubljeni vojni. Obstoj Avstrije, za katero je bilo vsa povojna leta videti senco vstajajo=ega nemškega velikana, je mrtvil še tisto politi=no delovanje nasledstvenih držav, ki bi 
se sicer javljalo in bi morda vendar vodilo kon=no k zadovolji-vi utrditvi notranje mo=i ter ostvarilo prepotrebni jez mo=nim 
silam z Vzhoda in Zahoda, da ne bi mogle vdirati v ta prostor. 
Tretja velika hipoteka, ki jo je svetovna vojna pustila na ozemljih Srednje Evrope je gospodarskega zna=aja. Nele, da nasledstvene države niso smele svobodno razpolagati z lastnim narodnim premoženjem, ki si ga je njihov predvojni gospodar per nefas prisvojil,nele, da ni bilo mogo=e izvesti u=inkovite agrarne reforme, nacionalizacije indiastrije, kar je ostalo vse slejkoprej v rokah tujcev, ve=inoma Nemcev, ker te mlade države ni-so uživale v zahodnem svetu dovolj zaupanja, da bi se jim moglo dati vsaj del tistih ogromnih kreditov, ki so bili izgubljeni pri obnovi nemške industrije v lastno nesre=o in s katerimi bi te države vse to odkupile (kako lahko bi Nemci iz teh sredstev obnavljali svojo industrijo, =e bi imeli poštene namene!), -temve= je bila stavljena hipoteka celo na vsak predmet njihove teko=e produkcije, na vsako njihovo delovno uro. Da poleg že omenjene kreditne politike, omenimo še carinsko, politiko umetnega zniževanja cen za produkte teh držav, dovoljevanje in pod-piranje nemške ter druge sovražne gospodarske ekspanzije po kolonijalnih metodah v vse te dežele pod patronanco svetovnega kapitalizma, neizvzemši mnogih današnjih nasprotnikov Nem=ije. In 
=e bi kon=no vendarle še kak izdelek ali pridelek teh držav ušel biri=u, ki je ob izhodu iz delavnice že prežal nanje v imenu svojega tujega gospodarja, so bili tem deželam odvzeti vsi izhodi na svetovni trg. Tudi ta del=ek mednarodne trgovine ni bil prepušeen državni ali druga=ni samostojnosti teh držav in narodov, temvež so bili tudi v tem popolnoma prepuš=eni milosti svojih prijaznih sosedov: Rusije, ki se je skrivnostno zapirala \£se ter ni dovoljevala nobenega vpogleda in možnosti gospodarske izmenjave; Nem=ije, ki je obvladovala Baltik ter po Avstriji prevoz na jug proti Jadranu in Balkanu; Italije, ki je vzela v zakup vso ja
dransko plovbo in pristaniš=a. 
Oropane vseh sredstev so vse te dežele pokazale naravnost =udežno voljo do življenja, vztrajnost, ki ji ni najti pri-mere drugod. Bolj kot je po zunanjih ovirah zadrževana oblast mogla vršiti delo gospodarskega dLviga in napredka, je notranji impulz narodov sam ostvarjal in gradil dvajset let pr\e temelje svoje resni=ne samostojnosti. Nastanek lastne narodne industrije, ustanovitev novih pristaniš= ter drugih važnih prometnih zvez, ki so prvi= v njihovi zgodovini potekale po resni=nih silnicah njihovih gospodarskih ozemelj, so zunanji izraz te njihove neuklonjive volje po samostojnem živijenju, spo lastnem ustvarjanju. Ta zagon se brez škode za evropsko kulturo in civilizacijo ne sme ve= ustaviti. Ta razvoj se ne sme ustaviti tudi zaradi rešitve Evrope sploh, ker bi druga=en razplet brez dvoma že po kratkem prestanku rodil novo in hujšo vojno od sedanje, ki bi res pahnila v pogubo velik del Evrope. 
Geopoliti=ne konstante Srednje Evrope. 
<e lahko pravkar opisane vplive imenujemo s skupnim imenom mobilne faktorje, potem moramo šteti v vrsto pozitivnih faktorjem, ki jih mora upoštevati tudi vsak nov red, tiste, ki jih lahko imenujemo geopoliti=ne konstante. 
Taka konstanta je prostor, ki ga zavzema Srednja Evropa, prostor v najširšem pomenu besede, ki vklju=uje v sebi že faktor dolo=ene obljudenosti. Zgodovinski razvoj je privabil in ohranil 
_\ -20
na srednjeevropskem prostoru predvsem slovanske rodove, ki so se nekateri mogli šele v zadnjem stoletju razviti v narode v polnem pomenu te besede, to je, ljudske skupine z dolo=eno zavestjo enake in skupne kulturne misije med evropskimi ljudstvi, Pretežno 
slovanskega zna=aja sradnjeevropskega prostora ni mogo=e tajiti. Le najbolj neobjektivni autorji nemškega, nacionalnega socializma 
zadnjih let so mogli iti tako dale=, da zanikajo naravna dejstva, 
da taje obstoj celih narodov. Tisti pa, ki ho=e ostvarjati pravi novi red, katerega osnova je bila za novo Evropo dana z Atlanstko karto, ki brez dvoma odgovarja zahtevam pravi=nosti v smislu na
ravnega in božjega prava, mora s tem dejstvom ra=unati kot s kon-r 
stanto. V kolikor bo tedaj novi red urejeval na novo razmerja med posameznimi narodnimi skupinami, bo ob pravi=nem upoštevanju prevlade tega slovanskega elementa lahko našel bazo za kar najpopolnejšo rešitev. Germanski otoki po vsej Srednji Evropi, ki jih je nemštvo v stoletjih svoje nadvlade umetno ostvarjalo zaradi ohranitve svoje neomejene mo=i in oblasti, so v organizmu Srednje Evrope tuje telo, kar so ob=utili v zadnjih letih celo Nemci sami 
ter so jih deloma pri=eli klicati domov. Kot važen motilni faktor, ki je bistveno pripomogel do sedanje vojne ter do za=etnih nemških uspehov, jih .je treba tudi s stališ=a evropske varnosti dokon=no 
likvidirati. 
Druga važna konstanta srednjeevropskega prostora je njegovo gospodarstvo. <eprav bo o tem govor še v posebnem poglavju, lahko tu povzamemo ugotovitev, da nudi prav gospodarstvo v najširšem pomenu te besede, ki vklju=uje tako naravne zaklade, raz-" položijiv kapital, prometna sredstaV in še neizrabljena prometna pota, produkcijsko kapaciteto obratnih naprav in delovnih rok, kar najugodnejše pogoje za enoten nadaljni razvoj in to tem bolj, ker je tako življensica raven prebivalstva,kakor tudi stopnja tehni=nega napr.edka na vsem prostoru razmeroma zelo izena=ena. 
Tretja konstanta je duhovna in civilizacijsica sorodnost srednjeevropskih slovanskih narodov. imperialisti=no miselnostjo neobremenjeni krš=anski univerzalizem teh narodov bo morda eden najvažnejših faktorjev, ki bo zagotavljal njih uspešno in harmoni=no sodelovanje ter jih vodil k višjim ciljem evropske 
enotnosti ter k skupnosti vseh narodov krš=anske omike. 
<etrta konstanta je prostor kot toriš=e politi=nih in kulturnih vplivov razli=nih svetov. Po zgodovinski in razvojni . nujnosti konvertirajo v srednjeevropski prostor najrazli=nejši vplivi z Vzhoda in Zahoda, pa naj bodo ti vplivi zdaj na eni, zdaj na drugi strani evropski kulturi prijazni ali sovražni. Srednja Evropa je in ostane kresalo duhov, pa naj se ostvari kakršenkoli nov rad. Treba pa ji je dati organizacijo, ki bo mogla te razli=ne vplive spraviti v sklad zji lastnimi interesi ter z interesi prizadetih sosedov. Srednja Evropa mora postati samostojna posredovalka vrednot zapadne kulture Vzhodu ter samostojna izvrševalka poslanstva, ki bo Evropi odpiralo ter približalo Vzhod.Dokler bo to nalogo vršila za tuj ra=un ali dokler jo bodo tuje sile vršile na njenih tleh, ni mogo= v Evropi trajen mir in ni mogo=e misliti na mirno sožitje narodov. Ozir na velike kulturne vrednote, ki se ob velikih spopadih in vojnah uni=ujejo danes še v vse ve=jem obsegu kot kedaj v zgodovini, more imeti le autohtono ljudstvo, ki je te vrednote ostvarjalo ter ima do njih primerno spoštovanje. Tuji narodi na tuje vrednote gledajo druga-=e kot na svoje lastne. Zato ozir na evropsko varnost in na ohranitev miru imperativno nalago dolžnost kar naj skrbnejšega upoštevanja tega osnovnega dejstva. 
Mnoge izmed sil, ki nastopajo v medsebojni igri ter oblikujejo usodo Srednje Evrope, imajo svoje prijemališ=e izven njenega prostora. Pri slede=em opisu bomo osvetlili vsaj nekatere, ki se nam zde danes najvažnejše. 
Mednarodno-politi=ni pomen Srednje Evrope. 
Posest srednjeevropskega prostora je v svetovno-politi-=nem pogledu neizmerne važnosti. Velesila, ki bi si zagotovila njegovo trajno posest, bi bila skoraj sinonim za Evropo, brez dvoma pa za kontinentalni del. Njen vpliv pa bi bilo =utiti tudi dale= preko evropskih mej in tudi s svetovnih morij ga ne bi bilo lahko izlo=iti. 
<e motrimo položaj z gospodarskega stališ=a, ki je tudi 
-22
za razplet sedanjega konflik&a t kar zadeva germansko ekspan
zijo -najbolj merodajno, lahko brž presodimo dalekosežnost 
in pomembnost pri=akovane odlo=itve. Priklju=itev Avstri.ie k 
o Nem=iji leta 1938 je/nemogocila vsako strateško pomembno obrambo evropskega vzhoda in jugovzhoda. Popolna zasedba <eške je do-polnila nemški vrhunski oboroževalni program in omogo=ila nagli razplet vojne s Poljsko. <etrta delitev Poljske je bistveno oja-
=ila nemško agrarno produkcijo ter odprla najvažnješa pota do davno zaželene Ukrajine. S posestjo vsega 3alkana, s prihodom do samih vrat Trsta, so se odprle Nemcem prej neslutene perspektive možnosti napaaa na bližnji Vzhod, rastel je apetit in rodila se je ideja germanske svetovne nadvlade. Oprt na vse te pridobitve se je Hitler s prepri=anjem v zmago lotil težavnega napada na Rusijo ter bi kot Napoleon našega =asa tudi uspel, =e se ne bi posre=ilo še v zadnjem trenutku s skrajnim naporom zdru' 
ženih narodov položaj na drugih to=kah bistveno popraviti v svojo korist. Nobenega dvoma nx, da bi Nem=ija z odprtimi rokami 
sprejela danes tudi najmanjšo možnost miru, pod pogojem, da lahko obdrži vsaj glavni del svojih pridobitev v Srednji Evropi. To bi ji omogo=ilo, da bi po krajšem oddihu svoje imperialisti=ne 
na=rte izvedla brezkompromisno do konca. Pa tudi, =e se Nemcem njihov zadnji namen ni posre=il, je vendarle dejstvo, da tvori Sredn.ja Evropa ter v nje.j zasužnjeni narodi skoraj neiz=rpen vir zakladov in delovnih sil, ki so vprežene v nemški pojni voz in ici vsaj posredno omogo=ajo in povzro=ajo dolgotrajnost vojne, 
strahotno uni=evanje ter obuDožanje veiiicega dela Evrope. <e bi zmagovalci po kon=ani prvi svetovni vojni pravilno in pravi=no ocenili pomen Srednje Evrope, bi bila možnost seda
nje svetovne vojne verjetno minimalna. <e je usoda , ki vlada med naroui in njihovimi voditelji, dopustila, da je prišlo do 
današnjega stanja, potem moramo z višjega evropskega stališ=a 
sprejeti z neizmernim spoštovanjem do strahotnih žrtev sedanje vojne ta njen sklep na znanje z zavestjo, da morajo pasti prav miljoni žrtev zato, da bo iz njihove krvi vzklilo seme novega evropskega miru in reda, predvsem tuai za slovanske narode Srednje Evrope, ki najve= trpe. 
Kakor nam je razumljiva iz zna=aja vsega hemskega naroda težnja germanskega imperializma po brezmejni ekspanziji, po brez obzirnem podjarmijenju arugin narodov, ki jih smatra zgolj za ma? tev objekt njegovega živijenskega prostora (geopoliti=na tenden-ca, ne zgolj trenutni svetovni nazor!), po svetovni nadvladi,po plutokratiziranju lastnega sistema, tako in ni= manj bi se nam zdel narave**vdor v ta prostor v danih okoliš=inah od nasprotne strani, od Vzhoda. Tudi za ta vdor bi bili merodajni isti nagibi odlo=ile isti razlog nezavarovanosti prostora zaradi nepopolne organizacije, ki je na njem obstojala. <e se to ni zgodilo? ni 
zasluga niti prvega, ki je prehitel, niti drugega, ki je zamudil svoj =as. Za varnost Evrope in za mir prinodnjm rodov je važno, da se ta. možnost ve= ne dopusti. <e je igra usode zaenkrat zapletla v uni=ujo= boj vse sile, ki so ogrožale mir, še ni re=eno da se bo taka usodna igra ponovila ob priliki druge potrebe. 
Razkosanost ozemlja po kon=ani vojni leta 1918, mnogi notranji nesposoDni režimi, siaootna francoska zunanja politika, ki je vsiljevala svoj vpliv v Srednji Evropi poa kriteriji sekundarnega pomena -svoje lastne varnosti:? vse to se je sedaj dovolj jasno pokazalo kot pomanjkljivo, kot nevredno delo. V izogib prihodajih napak je treba novi reci postaviti na zdrave in nravne 'temelje, ki so dani v naravi stvari samih. Atlantska karta je prvo in ce se v ceioti izvede, najtrdnejše .jamstvo za sre=en za=etek.Ni= ni, kar bi moglo položaj v Srednji Evropi bolj razbistriti, ni=, kar bi moglo vse pozitivne sile v tem pro štoru boljše usmeriti k istemu, skupnemu evropskemu cilju, kot prav princip pravice za vsak narod, pa naj bo majhen ali velik. Pri tem ne vidijo ti narodi prav nikake ovire, da ne bi v ve=jih skupinah za naloge kontinentalne ali svetovne važnosti skupaj in dogovorno nastopali v evropskem svetu. 
Gospodarski razvoj Srednje Evrope. 
0 pravem gospodarskem razvoju Srednje Evrope vsaj v omejenem oosegu lahko govorimo pravzaprav šeie po letu iyib. Vse, kar so te dežeie pomenile pred tem <asom v gospodarskem pogledu, 
ni "bilo ve=, kot najosnovnejši za=etki racionalnega agrarnega gospodarstva ter prvi zametki industrializacije v najnaprednejših deželah, zlasti na <eškem ter v nekaterih predelih Avstrije. To zaostalost v gospodarskem oziru si lahko razlagamo deloma tudi iz reakcionarnosti in konservativnosti nekdanjih režimov, ki so vladali v teh deželah. 
Po svetovni vojni so novonastale nasledstvene države vsaj v neki meri bile res svobodne in samostojne, vsaj kolikor se ti=e gospodarske iniciative. To iniciativo so te države sicer v glavnem razvile, toda ne tako, da bi s tem mogle svoj go-spodarski položaj bistveno spremeniti. Težiš=e srednjeevropskega gospodarskega problema je bilo umetno preloženo na politi=no podro=je, M pa sta ga prav prvih petnajst let po vojni izvrstno obvladovali obe premagani državi, Nem=ija in Avstrija. 
Kakor že zgoraj omenjeno, so nemške manjšine izvencl okvi
ra omenjenih dveh držav poleg polne politi=ne, narodnostne in kulturne zaš=ite, imele še to prednost, da so obdržale v svo
jih rokah domala vsa posestva in ves kapital, ki so ga imeli pred vojno kot umetno naseljeni nemški otoki na razpolago od države, da bi se germanizacija autohtonega prebivalstva kar najbolj pospeševala. Poleg tega sta obe nemški državi uživali vso možno finan=no podporo zmagovalcev za svojo gospodarsko obnovo ter predvsem tudi za obnovitev tekme v oboroževanju. <e bi se vsaj nemškim pe tim kolonam v nasledstvenih državah bila omejila njihova vsemogo=nost, bi mogle te države s politi=nimi sredstvi prepre=iti dotok denarja, ki je bil potreben za to, da je izpodkopal notranjo mo= teh držav in da je do popolnosti izgradil pe-to kolono, ki je postala usodna celo za ve=je tvorbe. 
Z izjemo nekaterih poedincev, ki so našli milost v o=eh predstavnikov tujega, predvsem nemškega kapitala, so male države životarile in ne živele polno življenje samostojnega naroda. Pa-dale so iz ene gospodarske krize v drugo in =eprav se to ni kazalo na zunaj v taki obliki, da bi ljudje umirali od lakote -saj so bili ti narodi po veliki ve=ini zadovoljni že z najskromnejšimi živili -je bil vendar narodni dohodek tako nizek, da so že samo po tem spadale v kategorijo držav druge vrste. 
Cena kmetijskih pridelkov, ki so predstavljali glavni pridelek teh držav, je bila pod nivojem proizvajalnih stroškov. Razlika je šla seveda na ra=un znižanja življenskega standarda prebivalstva. Znižanje tega standarda je iladalje povzro=ilo ponovno zmanjšanje javnih dohodkov, kar je zopet onemogo=alo vsaka pomembnejša javna dela, tembolj, ker tujih cenenih kreditov prav tako hi bilo na razpolago. Položaj je moral voditi v katastrofo na en ali drugi na=in: bodisi v socialno revolucijo, bodisi v popolno gospodarsko sužnost tujemu kapitalu ob žrtvovanju vsake lastne gospodarske samostojnosti ter kot posledice tudi politi=ne samostojnosti. Toda, kakor se v podobnih prime-rih rado zgodi,se je tudi to pot. "Rešitev" j,e prišla v tretji najbolj svojstveni obliki. 
"Obnovljena" Nem=ija je v svojem skrajnem gospodarskem realizmu prinesla v mnogih ozirih popolno razjasnitev pojmov. Oprta na svojo mogo=no industrijo, ki je bila s tujo pomo=jo izpopolnjena do najvišje možne mere, je lahko producirala vse, kar je evropski jug in vzhod potreboval. Iz zakladnice svojih revolucionarnih pojmov pa je potegnila svojstven koncept novega gospodarskega reda. Ob popolni desinteresiranosti zahodnega sveta je Nem=ija pri=ela organizirati gospodarstvo v Srednji Evropi z najbolj preprostim in cenenim sredstvom. Z odpravo zlate podlage ter z uvedbo dela kot podlage denarja je bila na neizrabljenem srednjeevropskem trgu ostvarjena najširša možnost plasiranja novega denarja. Na tem trgu kupljene surovine so bile zaradi industrijske predelave izvožene v Nem=ijo ter tam kot superprodukt skoraj brez stroškov predelane v finalne izdelke, ki so bili zopet izvoženi nazaj na jug in vzhod. Vse to je bilo doseženo res samo s pomo=jo izrabe nad potrebo velike kapacite-r te nemške industrije. Ker je tako Nem=ija nenadoma razpolagala z ogromnimi dohodki, je mogla tudi mnogo ve=" trošiti ter poleg tega še pri=eti z zbiranjem zalog kmetijskih pridelkov. Pri=ela je tudi z dviganjem cen -kar je iz istih razlogov nadpovpre-=nega dobi=ka lahko st/orila -in v Srednjo Evropo je navidez prihajalo blagostanje. Nivo kmetskega prebivalstva se je pri=el dvigati nad beraške razmere. Politi=na nevarnost, ki je grozila 
-26
zaradi tega razvoja k popolni odvisnosti od nemškega narodnega gospodarstva, je bila sicer dovolj zgodaj opažena, toda demo-kratske države v svoji finan=ni politiki niso mogle dovolj hi-tro najti rešitve, ki bi predstavljala zadostno protiutež tej nevarnosti. Dumping, ki ga je SSSR vodila nekaj let preje pro-ti gospodarstvu malih držav Srednje Evrope, je skrahiral ob iz-=rpanju za=etnih zalog in pustil za seboj edino sled: cene, ki so požirale samo substanco narodnih gospodarstev kmetijskih držav. Proti nemške^. gospodarskemu navalu navidez ni bilo u=inkovite obrambe -kfekor tudi ne proti njenemu vojaškemu navalu v prvih letih sedanje vojne. Uv& dboL lcliringov ter deloma trojnih kliringov je skoraj hermeti=no izklju=evala vsak vpliv svobodnega gospodarstva na kroženje dobrin v deželah Srednje Evrope* Ta krožni proces bi lahko še dokaj =asa trajal, =e ne bi Nem=ija v svoji oboroževalni mrzlici pri=ela zaostajati s svojimi dobavami industrijskih izdelkov. Zaradi dolgih =akalnih terminov je pri=ela kupna mo= marke kljub pogodbeno fiksiranemu stalne-mu te=aju zopet popuš=ati. Toda v tem trenutku je razvoj že tudi prišel do svoje popolne rešitve, kakor so si jo v svoji genijalnosti zamislili voditelji nemškega gospodarstva: Nem=ija je s sredstvi in žulji narodov Srednje Evrope nakopi=ila v svojih rokah vse dosegljive zaloge blaga, zlasti kmetijskih proizvodov. Produkcijska kapaciteta teh držav s svojim po=asnim razvojem ni mogla slediti tempu, s katerim so naraš=ale potrebe in apetit Nem=ije. Poleg tega je razmerje med ceno,še nepla=ano množino kupljenih zalog ter možnostjo protidobav kazalo na nemško stran klirinškega ra=una optimum. Zato je prišla ura, ko se to razmerje lahko še malo popravi v nemško korist. Z vojaško zasedbo malih držav je prišla Nem=ija nele zastonj do posesti vseh že nakupijenih zalog, temve= je mogla s svojo politi=no oblastjo v teh deželah tudi poživiti voljo za dvig produkcije, ki je že zelo padla. 
V dostojni razdalji .ie nemškemu gospodarskemu pritisku 
sledila tudi Italija. Ko so zahodne velesile uvidele vso nevarnost v polni meri, so jo poizkusile prepre=iti s posojili in predujmi tistim državam, ki so jih vso povojno dobo obravnavale s tolikim nazaupanjem, medtem ko so trajno skrbele za ravno
-27
težje in zdravje nemških., madžarskih in avstrijskih financ. Bi-
lo pa je prepozno. V tem trenutku bi bilo mogo=e vsaj ostanek 
zalog še rešiti le tako , =e se ne "bi zahtevala sploh nobena 
jamstva. Proces kreditiranja je bil mnogo prepo=asen v primeri 
s hitrejšim blagovno-kompenzacijskira obra=unavanjem. Tako je nujno sledila usodna posledica, da je Nem=ija ob lahkomiselni neinteresiranosti Zahoda, ki je prepustil v eksploatacijo vso Srednjo Evropo, ostvarila in zbrala prav iz tega prostora sred
stva, ki so ji omogo=ila njegovo zavojevanje in zasedbo ter ki 
ji še naprej omogo=ajo ali vsaj bistveno pomagajo k nadaljevanju vojne. Nobenega dvoma ni, da bi se Hem=iji ta manever ob zadostni pazljivosti drugih narodov izven srednjeevropskega prostora lahko ponesre=il. Kljub vsemu njegovemu špekulativnemu zna=aju pa mu vendar ne moremo odrekati gotove mere genijalnosti ter predvsem izrazitega realizma, ki je znal nad vse stvarno oceniti vse v poštev prihajajo=e psihološke in druge faktorje, ki so 
šele v podrobnostih utemeljili njegovo prakti=no uporabnost in veljavo. 
Iz vsega povedanega je jasno, da v novem redu srednjeevropski prostor kot zakladnica prirodnih bogastev in delovnih rok tudi v gospodarskem pogledu zasluži posebno pozornost. Zaradi njegove izredne pomembnosti, ki jo lahko smatramo tudi za strateški faktor prvega reda, je nemogo=e ter v interesu evropske varnosti nedopustno, da bi ta prostor obvladovala ali po njem širila svoj neomejeni vpliv katerakoli oadajajo=ih ga velesil. Treba ga .je marve= kot celoto izgvzeti iz velikih gospodarskih in imperialisti=nih tvorb Vzhoda in Zahoda, ga organsko formirati ,pri tem pa izlo=iti iz n.iega dosedanje razkrojevalne vplive ter ga nato gospodarsko in strateško mo=no utrditi. Pravtako ga je treba potem, ko bo vse to izvedeno kot celoto vgraditi v sistem novega evropskega gospodarstva, toda organsko in odgovarjajo=e njegovim naravnim funkcijam. Dokler pa bo predstavljal tako kot po zadnji vojni še vedno neke vrste res nullius, do-kler bo vsem mogo=im tu.jim silam služil za toriš=e njihovih bojev. dokler bo nesamostojen regulator napetosti med Vzhodom in Zahodom, toliko =asa pa bo ostal punctum dolens vsega evropske
r 28
ga prostora. Njegova osrednja lega, njegova naravna pota in zakladi "bodo stalen mik velikim zunanjim silam, =e ne bo zavlada-lo okrog tega prostora ozra=je, ki veje okrog mo=nih, državnih tvorb in v kakršnem ozra=ju gola realnost "brž prežene vse sla-be misli. "Sanitarni koridor" .je danes bol.j utemeljen kot kda.ikoli poprej, le njegove dimenzije je treba pove=ati tako, da bo razmerje med silami, ki ga bodo branile, ter onimi, ki ga bodo napadale, zagotavljalo varno ravnotežje. 
+ 29
AUSTRIAM ESSE DELENDAM 
POGOJ EVROPSKE REŠITVE PRED NEMŠKO NEVARNOSTJO 
Germanska politika habsburške monarhije in n.ie polom. 
Po revolucionarnem letu 1848 je pri=ela habsburška mo-narhija izvajati najostrejšo germanizacijo podložnih slovanskih narodov, posebno na izpostavljenih obrobnih to=kah kot na primer na Koroškem in je s tem tudi z notranjimi politi=nimi dejanji dokazala, da je njena velikonemška koncepcija pa= bolj german-ska kot prusko malonemštvo, ki^$ svoji nepo=akanosti in kratkovidnosti, zaletavosti hotelo Nemško Avstrijo potegniti iz njenega "misijonskega" srednjeevropskega podro=ja. Danes to priznavajo tudi Prusi sami in je zelo zna=ilno, kar pravi o tem 
K. Wirth v svoji knjigi: "Der grossdeutsche und der mitteleuropaische Traum von 1815 bis 1938" na strani 25: "Ueberblidct man 1848 in seiner Gesamtheit, so muss man festellen, dass im Grunde die nationale Sehnsucht der Deutschen den Sieg davongetragen hat. Die Schmalerung des Gebietes, die ein Gelin^en der preussischen Unionsplane bedeutet hatte, .mrcie vermieden: Oesterreich wurde" angetriebenf sich v/ieder lebhaft auf seine deutschen Eigenschaften und Pflichten zu besinnen, was in der absolutistisch-germanisierenden Epoche von 1851-60 und in der liberal-A-ermanisierenden von 1861-65 zrna Ausdruck komat." 
Rojstvo avstro-ogerskega dualizma leta 1867 se je izvršilo v znamenju oslabitve dinasti=ne mo=i. Poraz pri kraljevem Gradcu je prisilil Habsburžane, da so dokon=no pristali vsaj na kvazi parlamentarni režim, ki je sic.er ohranil vse fevdalnostanovske usedline ter nemški zna=aj avstrijske vladavine in uprave, ki pa je vendarle nekoliko oslabil nemško, nadvlado nad 
Podonavjem; v polnem razmahu je germanizacija pa= mogla cvete-ti le pod popolnoma absolutisti=nim režimom. Toda kljub vse. iu se iz "Nemške zveze" izklju=ena Avstrija ni reformirala v federalisti=nem smislu, kur so soglasno zahtevali s^lovanski narodi, ki so tvorili v monarhiji absolutno ve=ino nad vladajo=imi Nemci in Madžari ('Nemcev cca 11 miljonov, Madžarov cca 6 miljonov, Slo
-30
vanov pa cca 22 miljonov) , temve= je bil uveden namško-rnadžarski dualizem, ki je razdelil monarhijo v dve polovici ter parceliral slovanske narode med namško in madžarsko hegemonijo. V ogr-
ski polovici uvedeni režim se sploh ne bi smel imenovati niti kvazi parlamentarni, ker je madžarska manjšina gospodovala in 
strahovala ve=ino (Slovake, Slovence, Hrvate, Srbe, Romune itd.) na na=in, ki bije v obraz vsakemu parlamentarizmu. Germanizacijo 
je tu zamenjala madžarizacija. Za uslugo pa so Madžari postali iz dotedanjih sovražnikov najzvestejši zavezniki nemške politike. Obnovila se je zveza iz =asov kralja Arnulfa in Rudolfa Habsburškega. 
Dualizem je prepre=il federalizacijo Avstrije. Tako se je Nemcem posre=ilo obdržati odlo=ilen vpliv na vodstvo države-Monarh je bil po izjavi Franca Jožefa v prvi vrsti "nemški knez". Tudi kraljevograški poraz ni izmodril dinastije, ampak je nadaljevala s svojo velikopotezno in dalekovidno germansko politiko in še naprej podpirala nemške težnje za germaniziranje Sredaje Evrope. Trajalo je še celih štirideset let, predno so mogli av-strijski narodi z enako volilno pravico ugotoviti -nemško manjšino. 
Prebujenje avstrijskih narodov je vkljub vsem nasilnim in umetnim oviram, ki so tako kmalu zopet nastopile po letu 1848, napredovalo. Nemški nadvladi so se izpodmikala.tla-. Sprva je kot protiutež proti frankfurtskim tendencam pridobivaloLna terenu takozvana "avstrijska" miselnost, ki so jo zastopali pred^yem avstrijski Slovani. <eh Palacky je izjavil, da bi bilo treba Avstrijo ostvariti, =e je še ne bi bilo, s =emer je hotel re=i, da je geo-in prometno-politi=na ter gospodarska povezanost Srednje Evrope tolikšna, da že priroda sama zahteva tudi državno organizacijo. Zgodovinski pomen te miselnosti in P&la-ckyjeve izjave pa je seveda mogo=e pravilno razumeti samo v njenem antagonizmu proti velikonemškim tendencam. 
Toda namško-madžarski absolutizem in hegemonizem je bil kakor dinamit, ki je razganjal slovanske narode. Vsi ti narodi so polagoma pri=eli iskati svojo rešitev izven okvira monarhije. Zato so se za=eli pojavljati na=rti za reorganizacijo Avstrije. Ker pa noben obnovitveni na=rt ni mogel zajam=iti nemško-madžar-r 
ske nadvlade, zato so bili vsi že a priori obsojeni na neuspeli, ker jih je nemštvo odklanjalo. 
Tako je mora# Franc Ferdinand svoj trialisti=ni na=rt pla=ati z glavo, =etudi ta na=rt še od dale= ni predstavljal pravilne rešitve srednjeevropskega vprašanja, saj .je Franc Ferdinand reševal le dinasti=ni problem, ne pa srednjeevropskega. Vkljub temu pa je bil nevaren nemško-madžarski hegemoniji pa tudi vsem onim, ki so le v razrušenju monarhije zrli možnost pravilne rešitve narodnih problemov. Zgodovinsko še ni to=no ugotovljeno, kateri izmed obeh faktorjev ima ve=ji delež pri njegovi smrti; razjasnjeno pa je vsaj toliko, da takratni nemško-madžarski oblastniki niso brez odgovornosti. 
Zadnji avstrijski cesar Karol je kon=no sprevidel, ko je bila država že v agoniji, da za njo ni druge rešitve kot federalizacija, Toda tudi ta zadnji poizkus ob dvanajsti uri monarhije so zopet bas avstrijski Nemci soglasno odklonili. F.W.Forster v svoji znameniti knjigi "Europa und die deutsche Frage" takole slika propad te zadnje možnosti za rešitev monarhije leta 1917: "Bevor in diesem Sinne der Plan (za federalizacijo mo-narhije po narodnostih -op.) endgiiltig aufgegeben war, hatten Lammasch und ieh im Einverstiindnis mit dem Kabinettsdirektor de3 Kaisers, von Polzer, die Fuhrer samtlicher osterreichischer Nationalitaten zu einer Versammlung eingeladen, wo wir sie er-suchen vvollten, fiir ein in dem oben prazisierten Sinne umgewandeltes Oesterreich eine Loyalitatserklarung abzugeben. Alle waren bereit, nur nlcht die Deutschen... Unter Fuhrun^ des Prin-zen Auersperg verliessen sie demonstrativ den Saal".(Str.2i5/&) 
Toda zakaj se je nemštvo tako kr=evito in vztrajno borilo proti federalizaciji Srednje Evrope? <e se upošteva, da bi imeli Nemci v federaciji nele zajam=eno enakopravnost, ampak z ozirom na posest najvažnejšega prometno-politi=nega prostora tudi dokaj priviligiran gospodarski položaj, potem je zapddnemu demokrati=nemu =loveku pa= težko razumeti zakaj Nemci niti ob 
dvanajsti uri monarhije na federacijo niso pristali. Nemci tega niso storili iz dveh razlogov, ki so danes vsemu svetu že popolnoma jasni. Prvi in glavni razlog je tista 
-32
usodna nemška miselnost, ki se je preko prusovstva in "švarcenbetgovstva", razvila v vsenemštvo in hitlerizem. F.lV.Forster je v svoji že omenjeni knjigi nastanek, razvoj in zna=aj te miselnosti tako prepri=evalno in mojstersko opisal, da lahko odpade vsako nadaljne objasnjevanje. Enakopravnosti in svobode drugih narodov Nemci enostavno ne prenesejo« posebno ne Prusi ter ob-robni koroški ter štajerski Nemci. Zanje so merodajne devize 
o gospodujocem narodu (Herrenvolk) , "sila gre pred pravico" in podobno. V nemškem narodu kot celoti so se porušili temelji kr-š=anske omike. Državna skupnost drugih narodov z Nemci na temelju enakopravnosti in svobode je postala nemožna stvar. Edina izjema je Švica, kjer pa je taka enakopravna skupnost že od vsega po-=etka cb stojala. Pa tudi ta skupnost je bila že v resni nevarnosti . 
Da so tudi avstrijski Nemci in Habsburžani bili že sredi 
19-stoletja velenemško nastrojeni je izpovedal sam avstrijski cesar Franc Jožef, ko je jeseni leta 1862 izjavil na kongresu nemških juristov na Dunaju; "Ich bin vor allem Oesterreicher, aber entschieden deutsch und v/unsche dan innigsten'Anschluss Oesterreichs an Deutschland." K.Virth, iz =igar že omenjene knjige posnemamo to izjavo, jo tolma=i tako: "Diese v7orte zeigen, wie .^rossdeutsch damals ^rossosterreichisch bedeutete..." 
Isti avtor na osnovi analize mišljenja in delovanja vodilnih nemšjcih politikov habsburške monarhije -posebno Schwarzenberga -zaklju=uje, da je zgodovinski pomen habsburške Avstrije za razvoj nemstva v tem, da je s svojo mogo=no državno organizacijo, ki jo je popolnoma obvladala nemška manjšina, iz katere je bila tudi dinastija, vršila -germanizacijo Srednje Evrope: "Gerade das habsburgische Reich ist ein anschauliches Musterbeispiei fdr das langsame Werden des Nationalen, die Moglichkeit der Beeinflussung durch den Staat... Die Sindeutschung der Slawen durch die Ostsiedlun/š des Mittelalters be-weist diese Tatsache unwidersprechlich. Schwarzen'cer^ hatte sie auf das Scharfste erfasst." (StroT/8). Za Schwarzenbergom pa vsa Hemška Avstrija, ves nemški"Herrenvolkn habsburške monarhije, ki je od tedaj ostal zavestno velenemški in se je razvil posebno v obrobnih predelih Koroške in Štajerske v vsenemšisega in 
-33
hitierjonskega. S tem so razložene vse "skrivnosti" avstrijskih 
protifederalisticnih tendenc, volilnih sistemov, šolstva, uprave in tako dalje in kon=no tudi "skrivnost" enodušne odlo=itve Nemške Avstrije za Anschluas leta ±9^6 in "skrivnost" najbolj fanati=nega hitlerizma, ki je domoval baš v -Nemški Avstriji. 
Madžar Eotvos je v svoji razpravi "Ueber^ die Gleichberechtigung der I=tionen in Oesterreich" (Pešta 1850 str.19) 
napisal: "Die Grunaiage aller nationalen Bestrebungen ist das 
€ GefUhl hoherer Begabung, ihr Zw()ck ist Herrschaft. Dem wider-
spricht es nicht im Geringsten dass dort, wo die Interessen verschiedener Volker sich kreuzen, nicht die eigene hohere Be-gabung eines einzelnen Volkes, sondern das Prinzip "Gle<-ichberechtigung" aller Nationen aufgestellt wird. Ich frage: Hat man je aen Ruf. nach Gleichberechtigung von einem Volke vernom-men, das entweder eine vorherrschaft oder auch nur die Gleich
berechtigung wircklich besass? Die nationalen Bestrebungen sind unvereinbar mit den Grundsatzen der Freiheit und Gleich^heit und kontien ihr Ziel nur durch Auflosung aller .ietzt (1850) be-
stehenden Staaten errelchen." 
Da so si Madžari ta Eotvosov naujc "temeljito prisvojili in postali tekom 19.stoletja zastrupljeni s podobno hegemonisticno obsedenostjo kot Nemci, je drasti=no razvidno na epizodi iz zadnjega poglavja Tiszove politi=ne k^njere, ki jo opisuje Kleimvachter v svoji knjigi: "Der Untergang der Oesterreichisch-ungarischen Monarchie" (str.71): "Wenige Monate vor dem Zusammenbruche der Monarchie fuhr Graf Tisza in einem Tone, der vielleicht der Dienerschaft auf seinem ungarischen Landgute ge
geniiber moglich war, eine sudslav/ische Abordnung mit herrischen Worten an und schrie ihr ins Gesicht i Wir werden euch zerschmet-tern..." 
Pri taki nemško-madžarski, miselnosti bi se nig-o mogla porušiti vsaka srednjeevropska federacija, pa naj bi bila oatvarjena z an urez njihovega pristanka, ce bi ta federacija vsebova-la tudi Nemce in bi bila osnovana na na=elu narodnostne enakoprav nosti in svobode. 
Drugi razlog, ki Nemcem ni dovoljeval pristanka na 'lede
34 -
racijo, pa je bila zavest, da so priseljeni na ozemlje, ki je 
bilo pred nekaj stoletji kompaktno naseljeno po Slovanih, zla
sti Slovencih. V resni=no enakopravni in svobodni federaciji bi 
se morda slovansko jedro izluš=ilo iz germanskega okvirja ter 
bi mogla Nemcem postati ogrožena'posest tistega ozemlja, ki je 
geopoliti=no in gospodarsko najvažnejše v Srednji Evropi. V ko
likor je bil ta strah prazen, je drugo vprašanje. Dejstvo pa 
je, da so se Nemci tega resno bali (Hitler: Mein Kampf). Vsaj 
njihova propaganda o nevarnosti slavizacije je uspešno delova-
la. Brez dvoma pa je pri Nemcih zmagala misel, da bi federaci
ja utegnila hoditi druga pota kot Nem=ija in bi popolnoma usta
vila njen pritisk na vzhod (Drang nach Osten); potem bi jim se
veda udeležba pri federaciji mogla le škoditi. Razbitje monarhije bi jim ve= koristilo, ker bi jim omogo=ilo združenje z Nem-=ijo in bi njihovo avstrijsko ozemlje služilo kot najodli=nejše strateško izpadno ozemlje v bodo=nosti. Sedanja vojna je te nemške ra=une v celoti potrdila. 
Nemcem torej kako iskreno sodelovanje s srednjeevropski-mi slovanskimi narodi v nobenem slu=aju ni konveniralo. Rajši vojno kot federacijo. Zmaga bi jim prinesla dosego cilja, poraz pa le njeno odložitev. Federacija, nasprotno, bi pa bila mogla dokon=no prepre=iti njihove osvajalne namene. Prisilno ostvarje-no federacijo bi, kakor že povedano, sami porušili. 
V vseh nemških kalkulacijah pa igra ozemlje Gornje Štajerske in Koroške ter dunajski prometni vozel najodlo=ilnejšo vlogo. Dokler so Nemci v neosporjeni posesti tega strateškega 
prostora, morejo usodepolno vplivati na vso Srednjo Evropo. Ta prostor pa so pridobili le z nasilno germanizacijo. Za ta pro-
stor gre ve= ali manj nepretrgana borba med Nemci in srednje
evropskimi Slovani, predvsem Slovenci, od devetega stoletja dalje. Slovenci so bili tekom stoletij potisnjeni skoraj do Drave, vendar imena prebivalstva, zemlje in naselij vkljub na=rtni germanizaciji kažejo še danes slovensko poreklo in izvor. Tu je Gradec ponem=en v "Graz", tu je knežji kamen na Gosposvetskem polju, ki jasno pri=a o svobodno voljenih knezih samostojne slovenske Karantanije. Tu je vojvodski stol, ki dokazuje, da so 
še pozni srednji vek vplivali slovenski obredi ustoli=enja celo 
X# i na nemške vladarje 7*itd, Itd. 
Nemška armadna icomanda je Izdala letu 19*1-1 popis osvobodilnih bojev na Koroškem po letu 1918. V predgovoru podaja kratko zgodovino naselitve tega ozemlja po Slovencih in priznava -po-dobno kod-co.. že spredaj citirani KP.virth -, da je kralj arnulf v svoji ^ollti=ni dalekovidnos11 izvajal germanizacijo tega _.odro=ja. V resnici je bil tu cl-..^n vogelni kamen za vse nad^.Ijno nemško osvajanja Srednje Pvrope. 
*T 
Ni =uda, =e je kon=no taka nemška politika doživela z raz
sulorn habsburške monarhije svoj zgodovinski polen. Jvalndvajset 
milj onov avstrijskih Slovanov j.e spoznalo, da je njih funkcija v 
habsburški monarhiji sa.xO ta, da tvorijo "misijonsko" podro=je za 
germanizacijo, ki jo je od va.a ^.o=etka izvajala nemška manjšina, 
gnana po svojih pangermanisti=nih stremljenjih, germanizacijo, ki 
se ji je' pozneje pridružila tudi madžarizacl-ja. In odlo=ili so se, 
da v takem državnem nestvoru no=ejo ve= prebivati. 
Srednja Svropa uo -parlžicem miru 1919« 
V pravo Srednjo žvropo spadajo predvsem Poljska, <eško-Slovaška, Ogrska, Avstrija, Jugoslavija in Rumunija. Z vsem tem ozemljem razpolaga v sedanji vojni os, bolje Nem=ija. <e bi Nem=ija Imela neosporjeno to podro=ju, bi ga v k-atki dobi z znanimi nasilnimi sredstvi popolnoma zgermanizlrala in bi si ostva^ila tako velesilo, ki bi jI prej ali slej pripadla nadvlada sveta. 
Ve=ino predpogojev za to pot je ostvarll pariški mir sam. Br^z dvoma je antantina diplomacija imela najboljšo voljo, da _repi'-=l nemško .nevarnost. Prepoved oborožitve Nem=ije, prepoved pri
ši. ) Glej stran "74 si. 
klju=itve Avstrije, ustanovitev narodnih držav kot Poljske, <eškoslovaške, Jugoslavije itd. to dokazujejo. Vendar se je vsa ta diplomatska zgradba v kratki dobi zrušila, in se je zdrušlti tudi mo-rala. Kaj je pogrešila mirovna konferenca? 
Antanta ni upoštevala tiste nemške miselnosti, ki je sprožila že _rvo svetovno vojno. Proti tej miselnosti ni postopala z 
vso nujno doslednostjo. Vse, kar si je Nemci,j a s silo -rldoblla, bi se ji bilo moralo zopet odvzeti. Poljakom, <ehom, Slovakom in, Slov.licem bi ae bile morale priznati narodno-z&odovlnske Zahteve. Vse strateške anomalije kakor Poljski koridor, nemška vzhodna Pru-sija in Nemška Avstrija in podobno bi morale odpasti. 
Predvsem je bila Nemška Avstrija najbolj nesre=na tvorba pariškega miru; =etudi je imela geopoliti=no najvažnejši prostor Podonavja, ni mogla pritegniti nase novih nasledstvenih držav v kako zvezo, ker je bila nemška miselnost še vsem sosedom v preži-
Z 
vem spominu in Habsburžani skrajno zasovraženi. Zato je neodoljivo silo že od vsega o=etka mislila le na priklju=itev k Nem=iji. 
<eško-Slovaška'j e imela ravnov radi ostvaritve Nemške Av-strije tako neugodno strateško lego, cla ob krizi leta 1938 na us-pešno obrambo niti misliti ni mogla» Še slabši strateški položaj pa je imela, kakor smo.Že videli, Jugoslavija, posebno Slovenija. Pariške konference niso upoštevale niti skromne želje po Ozkem koridorju med <eško—81ovaško in Jugoslavijo skozi Gradiš<ansko,=eprav seveda tak simboli=ni koridor ne bi bil bistveno rešil strateškega vprašanja. 
Od avstrijskih dežel sta bili samo severna Tirolska in Solnogr^ška =isto nemški deželi, do=im sta imeli Gornja ln Nižja Avstrija, posebno Dunaj znatno =eško manjšino, Južna Staje, ska in Južna Koroška pa autohtono slovensko prebivalstvo. 
<eški kralj Otekar je v boju z Eudolfom Habsburškim izVubj 
"i7 -
Gornjo In Klžjo Avstrijo. Leta 1918 pa -bi ju pravilno morali Ce-hi dooltl od Nemcev nazaj, ker ...o topot bili oni zmagovalci. 
. Parišlca konferenca ca je n.pr. Slovencem vzela še to, kar jim je celo nemški habsbui 5ki monarh kon=no sam _-riznal. Odre a .i "i a je nesre=a-plebiscit za Južno Korušmo, nI ,]c po ua.niaam ocaaijw, Karla bila priznana Sloveniji. x.) 
s.) Glej str. 37a 
-37a 
"manif-st cesarja K,-;~ria a dne xo. oktobra l9l=5 se gibali 
"Eojim zvestim avstrijskim narodom!" 
Avstrija naj postane po volji svo.jih narodov zvezna država, v kateri tvori vsak narod (Volkstamm) na ozemlju, kjei .je nase1jen svojo lastno državnost. 
Do narodov, na katerih samoodlo=bi bo osnovana nova država, se obra=am s pozivom, naj pri velikem delu sodelujejo z narodnimi sveti, ki naj -sestavljeni iz državnih poslancev vsakega naroda -uv ljavljajo koristi narodov med seboj, kakor tudi v ob=evanju z 1. jo vlado. 
Dunaj, 16.10.1918. 
Kari, Soi". Hussarek, s.r. 
(Ta manifest povzemamo iz "Lalbacher Zeitung 1 18o10.1918. št.240.) 
+ 
Koroški Slovenci so imeli enega državnega poslanca, ki je bil Izvoljen v volilnem okrožju Velikovec In bi bili torej zastopani v slovenskem narodnem svetu ter bi tvorili skupno z ostalimi' Slovenci lastno državnost« 
Ce bi -Nemci uveljavljali na=elo, naj bi v slovensko državo prišlo samo velikovško okrožje, kjer je bil slovenski koroški poslanec izvoljen, bi pojtem na=elu pripadlo slovenski državi tudi vse ponem<eno ozemlje volikovškega volilnega okrožja severno od Velikcvcao Zato bi bilo glede Južne Koroške gotovo prišlo do kompromisa tako, da bi se volilna okrožja formirala po narodnostih. Volilna okrožja na Koroškem so bila namro= namenoma narodnostno _omešana in je vsako okrožje imelo del Južne in del Se-verne Koroške, da ne bi Slovenci ime^i poslancev. 
Avstrijska republika niti tedaj ne "bi imela jamstva za 
obstoj, =e avstrijski Nemci ne bi bili prežeti z vsenemško in hlt
lerjansko miselnostjo in bi bili soglasno proti priklju=itvi« Tu-
di v tem teoreti=nem slu=aju bi se bila Izvršila nasilna priklju-
=itev kakor hitro bi se Nem=ija zadostno okrepila. Na avstrijskih 
tleh je bil pa= klju= do vse Srednje Evrope. Dokler so Nemci v po
sesti štajerske in Koroške ter suvereno obvladajo tudi dunajski 
prometni vozel in imajo povrhu še po vsej Srednji Evropi raztreseno svojo peto kolono, se Nemci osvojitvi Srednje Evrope ne bodo 
odrekli in bodo ta strateški in gospodarski klju= svojega Imperi
alizma hoteli imeti za vsako ceno v svojih rokah. 
V Društvu narodov se je napol oflcloznO razpravljalo o 
popolni razdelitvi Avstrije, potem ko so merodajnl uvideli, da je 
bila njena ostvaritev v vseh ozlrih pogrešena stvar. Do pravo=asne 
razdelitve pa ni prišlo, verjetno tudi radi tega, ker niti <eško
slovaška, niti Jugoslavija ne bi bili hoteli sprejeti Nemcev v svo> 
je okrilje kot polnopravnih državljanov, ker s ca nemško mentali
teto le preve= dobro poznali. Tuai takrat se z ozlrom na mentall
teto Nemcev niso bili napravili logi=ni zaklju=ki. 
Nemškega naroda od .te usodne miselnosti nI mogo=e druga=e 
ozdraviti, kakor tako, da se z njim postopa na isti na=in, kot si 
on zamišlja m izvaja postopanje z drugimi narodi. Jasno je pove
dal Forster, 'dass es nur durch elne vollkommene Nledervverfunfr 
eter deutschcn Ilacht m6gllch sein v/erae, der ,/ahrhelt Luft zu schaf-
fen und elner kunfti^en Yerstandl;. un^; den Jer; zu berelten". (str. 
495)» Vsaka sentimentalnost bi bila škodljiva'ln bi znova postala 
usodna za vso Evropo ln za svetovni mir. 
Madžari so v miniaturi vodili in mogli voditi isto hege
monisti=no politiko kot Nemci predvsem zaradi ozemeljsko politi=ne 
neposrednosti z njimi. Zavedali so se, da tvorijo skupno z Nemško' 
Avstiljo zagozdo med severnimi in južnimi Slovani. Ta zagozda je 
-39
po prvi svetovni vojni onemogo=ala uspešno-vojaško sodelovanje Hale zveze še v korenini. Poleg avstrijskega je madžarsko ozem
lje služilo Nem=iji za pritisk proti < ško-Slovaškl in Rumuniji 
ter za vojaški pohod proti Jugoslaviji, rudi, =e bi Madžari hoteli voditi druga=no politiko -takih stremljenj na Madžarskem ni manjkalo (Teleky) bi bila radi Izpostavljenosti nemškemu 
pritisku obse jena na neuspeh. Tudi s tega vidika je evidentno,da ni mogo=e misliti^ na solidno, pravi=no in evropsko varnostno ure
ditev Srednje Evrope, dokler bosta Štajerska in Koroška v nemških 
rokah in dokler bodo Nemci suvereno obvladovali dunajski prometni 
vozel. 
Geopoliti=na in gospodarska povezanost Srednje Evrope je 
jasna« Vsi številni povojni na=rti in poizkusi za gospodarstvo in 
politi=no povezano.t tega prostora izhajajo bistveno iz tega os
novnega s_oznanja. Vsi na=rti pa so se v glavnem razbili na tem, 
da tc skupnosti ne bi bilo možno ostvaritl brez ozna=enega germa
niziranega dela Avstrije. Z Nemci pa razen morda Madžarov nobena 
nasledstvena država ni hotela sodelovati. Njihovo odklonilno sta-liš=e je bilo utemeljeno. Pojavili bi se poizkusi restavracije zasovraženih Ilabsburžanov In z njimi poizkusi za nadaljevanje sta
r. nemške imperialisti=ne politike ali pa-bi Nemci to državno tvorbo minirali tako, da bi prej ali slej postala plen Nem=ije. 
Ob pomanjkanju logi=ne in neizprosne doslednost1 je mirovna konferenca bila prisiljena opustiti misel na srednjeevropsko federacijo in je zato razdrobila to geopoliti=no in gospodarsko celoto. Zato j e seveda postala nemogo=a smotrona medsebojna politi=na in gospodarska organizacija tudi ostalih nenemških nasledstvonih držav in so vse te držav-polagoma postale igra=a nemškega osvajalnega pohlepa. Poljska se je <utila sicer toliko mo=no, da je videla le ogromnost drugih, pa se je s tem sama pokopala-* 
Balkanske države bi se bile brez dvoma rade naslonile na ve=jo 
srednj eevropsko federacijo, ker bi se v širši federaciji lažje medseboj sporazumele kakor izolirano s svojimi neposredni..1 so-
sedi. Tako pa je tudi Balkan ostal razcepljen na manjše skupine«, 
Bešltev. srednjeevropskega vprašanaja je bila torej na mi-
rovni konferenci iz temelja pogrešana. Nemci so bili doslednejši. Se predno so to vojno dobili in =e-piav morajo ra=unati s tem, da jo bodo iz.-.ubili, so vundar takoj po zasedbi slovanske orednje Ev-rope ..ri=ell z izvedbo svoje,-^ na=rta. Zaceli so selili loljak. In Slovence Iz podro=ij, ki jih. smatrajo za strateško važne. Zonje je srednjeevropski problem jasen in laJiko rešljiv br.z'vseii sen-timentalnosti . Ali bo to za stvarilee prihodnjega miru dovolj jasen kažipot? 
Avstrija -Hitlerjeva odsko=na deska za drugo svetovno vojno» 
Da samostojna Avstrija ne more obstojati poleg mo=ne Nem-=ije, se je moglo predvidevati od vsega pe=etka. Z okrepitvijo Ueu=lje se je moralo tudi ra=unati z priklopitvij o Avstrije k njej Prepoved priklopitvo je avstrij .ki liitlerizem le .še bolj krenila. Ves razvoj hitlerizma .<r:,kazuj , da srednjeevropsko vprašanje po prvi sv tovni .vojni ni jlic pravilno r ...o. Za impeilalieti =en in vsenešmški nacionalizem je bile Avstrija najbolj zapeljiv.. Vaba, kot si jo j ; mof.no mislitit Pose,-1 vsega avstrijskega oze. JLja pomeni posest riajva 'ne j a _,e sta ate,'-kega ozemlja v srednji Avropl. 
Avstrija jlii je spominjala na ve=stoletno nemško nadvlado nad 
aa-amijo —j\'...-epo. Injej oOvideli iia3paimexij.sjso £roc.o i/vo Za iiaple porušenj a tolike-osoVrc "-enega pariškegt miru in možnost zopetne 
uax" aoaoncne -■ *-ojitve c.le mvr-Oj. e . Dejansko seVje za=ela tu in ne v Sudetili ali pri Gdanskem cira^cu. bvo uovj.1o v ^jnv.• ~ci j o ociovisoiici o j_ jlnu. o"blioli"tc*v" 06— itO"*Oi.OYc. ''-i.^ -LJ.l jDO 11J OJ udalJ-l %jCi 0a S O J vj llC-LCi.<l-1-j w V « L 
VGJj.lu i-1j-« i»x uU^GoIo . 1j1 j-ii G..daja, I.ti* jtf xia.uj.ti i. -Cj.ja 3.22 .*•» .rS"G2-X— 
o ~ odprta _.c o ...kozi acarsko v Idanunijo in dlol; . ijo tei obenem 
*:j -l G G HiejO a JUgG i.la/V 1j'0 « is.VSfcj_ljtjkO eze lje j tedaj i-i GLi— cij_l gulG^g=ilo naiuvno^i, letnico"eno zavojeve.njc eol u_sui^j; dvio— 
i-u pr~ g oistv .niii vo jae Gib isguD ; italijansko sod.G-lovt.iij g j g oi— -e^1 si^ *jo ong jj j...fc»no' • ju jt. >jfc^j,* u.j_ L-voj^a c^v? l..j.-ij . ..n. „ str..'iedkega h,nuik. j/, ohranile sv^jo vojaško' llo skoro neokrnje-
no s... n_ d_:.. jno v. j ....;„ v,.;, j , negle&e m to/ da j svoj v, j. „:i, predvsem pa vojno-gospod^rsl:l potencijal bistveno pove=ala. 
Avstrija je tor-j služila Hitlerju za ono odsko=no de&ko, s pomo=jo kato^. . je v -• ^ vojni ;o covo dosegel svetovni i* . ...ad v Cbva j_;,ivju. .;a n„jod3 i=nej ill stia.te ki _ olodaj je Hitlerju cotvaril pa 1 -i.i~.ii_i .. a— • j~<>. fc.e je aonoija. . .c< d... caam j.^.. .ko odlo=iti za drugo svetovno vojno, je r^vne Avseaija bistvene pripomogla. ITe:.=ija je upravi=eno in ^ra/llnc ra=enala. s t......, -...njo odli=ni... atratu^kia. poloecj o:;. C e .dvstrlje ne .1 bilo, in bi v nebnih str -teT:ko najvidnejših pr£dieli:..i n~ dlv^li d ... cl, -i „o .llo d ; .-cxj~ aveti ko..je ocilo=iui \jjno. ^ xv.v ^o og~vo u ux eil ntek 
» vojn .. -.awo ugodnejdi zc ogrožene narode. Ostvoritev i,"eiižke .iv-
Je :
^.-Ij'-bi 1^.. tod.. ; n^.jueodnej d.: mpa. S;. p. ri'd-:o._p miru. dn j o z..a..,. ...a d;ru g ev.:.tovi.'j . jne . 
Austria aelenda est! 
Kolikor de _rej ni bilo jd.,.no, je sedaj za vs^kegt evi
trn , d-bi 17orne1 _.ol: germanižira1-1 e. le Srednjo Jvie c , i/ oe i Dlil v ;__ejsnji ali bi v tej vojni znagall. 1:1 dovolj , <e 
v 
°fc 
J ® 'kUj. tuj ni s, v ObOdol-jubili sve(t _ iv .1»i te_.au. Žr -rjcltl su te— 
■■  g  '/.  ■  .  -C^.L.  ,  =  ..  ...,.  oni;.;  n,  d^-.,  s..  a e_  
:1--L'-- 1  "  zaiiG»--_L'jIv-,  oormap...  liak  a  :  -aot-i;  svetovni  _alo d..j  bi  
i- -^  *°1  1  tenkrat  ujeli  in  u. o_a. .111  za  zavu j overijo  ^  

Lvi p . =e "bi stokeat propadli, "bi _;Olzku Ili s stoenkrat, do-
kler jim no bi uspelo. Lc =e bodo pro"oni n.rodi'Srednje Jv.. . 
po tej vojni dobili geopoliti=ne, strateške in gospodarske pope-
jt m :iv onost u=inkovito obrmibe proti germanskemu imperializnu, 
bodo ITo^ci kon=no mor.. II opustiti take poisku. e. 
_ _o _„o..O o O^ -■ oO C'j — -.; ... _L. .11 -o.OJ . O^Ov... 'Lt~]e Sp--opO 
i;.a,,ll,.. i ob,".. ibj.o teb.-.j, =e se Izbijo ne> oko-:-.:ad:d . o.es s. , p
5u^ med .juonimi in .severnimi slovanskimi n-rodi Sre-unj o bov-reso . 
*ja. jl v j—i—i:.w j-o . _l uo 0 a_ o o.—.j ■ O v Vj_.;a a Ua _.io O oiiu. .. C o <r 
prevelika.» isoj oo e ,u«%lco ideal,tih in dosl£lclli& rc . ittv sr&dnj eev— 
rbps&aga v^rašanj^''komaj . odtehtala hekatombe žrtev in krvi, ki _ 
jih j ts-per; lanski Imperializem in njegov fui'or ter.tonlcus povzro-
v 
=il slovanskim narodom Srednja hvrope, vsej ostali omikani avropi 
in vsemu mlroljuonemu svetu, tekom stoletij,, predvsem pa v obeh 
o / 0w . a.1iii QQ33.dxx». 
Iro.viliii reSilrtl siifi 1 so n^oti 
E --— TIca« CzO.«PXXQ € b ICo j-O >. kŠiil j (SO3£XXk., oj v. j o'_:-b_;.ci— h v-... _.. .... [te$2i Vdi-J '*-•— -a v — a^ai.0 *. xao-v i_~0O V y J.i-. ^ ^ ... j.iVsJu..J-<Li ^U.sili'—j — .. i —/. uj.—io_ — aorciVesm via iiu y • »nio^i, kj. sice_ cutajo, o._. jo rs.v tu 
La.... u -a— i.—j . o ^ a ^.._iijj, j.^ j_± ■ .L--L_j.—t-^_i._n<. se ou oal o Lno....vo.o.— 
..-j.iij -o.,; uL^itivi 01 jjo iifivit ij -L vojni s to. m o< Oiii<; !l ,ustavij o In ne 
. —---Ua» O. .. —..A ■'-v>;j ■ 1 .U,;J^1 r|O IJJ.' 0! -... I^ 00 n-j .• o dvo.-x..„ x,o tej .ao bil-vojni kon=no varna . L ;uvi...i nasilnimi x..oizkO!.si e;o_j .kioske nadvlade, an jo o l;ollklli brvoVib Vojnih izi-eumij d^nes op Omoms ja.,no in is vrhov:.ia interesov ev
brutl=n .. . o; _ .: i l v,-.v ■ it 1 
. .'•" :■'. .:. ~p ■ :.ost, a. naj .o o Svr v bodo=e varna ^rm-d novi::: ^eram.,.o;im navalom ln njemu usodno slede=im svetovni:.. klanjem. 
V . .Tvir.i. te^a o o.ieoia st_. 0 b v plavilo .. dv^ la = l::i o. -luoiji: 
_L« _'O -j. G v . -.. 1-^. ^ C^L. . JlL -1-— 
J.'I60=i U-l\~ u __ -^ ui Ca "V .or—iJ 0 aV— . . o^-i' u.OUv_i. uJ , oC >-■_■. AV£0xij Coi~i£i| Goi'ix|j^ j.psi£p-<e-'j—j o xxi Jažne Gradi— ^Go.iloivvj U. iCJ ijlC v-J--J-J — } OO v' -0 1 J_ u.i-: C-.UU ---v-i^>l'\J 
vt. r&l. 
v o. rlhorp, TirOl. I .-.1 oar; I:. -odlne L.at;litonc nemšlce dežele bivše Avstrije in ki leSe izv-n strateška najvažnejše: cone n~ j hi ,„o. _ rleLellle cielo;i. \ viclj ' a-lo^. Ju''ni 
I: .»..ci j i. 2 o Ir-cMlt. v 1;i.vL;ih r-./jiv_ le-•.-ne. 1 , 1:1 jih 
^ :, l-to j nt. n clu.., vl_ '....; z. ostale iTeiace pa opcija za pro-stovoljno izselitev ali prilagoditev državni :-ti hr. .; :.ia.._='
—w. .a-C* v 20s>lecLa* in aor.iiitp. hi seveda hlla le' p rva \-arijentaj 
> druga oi poiienlla ironproals, ki., pa je, s n^-2tvou vedno nevtron, , ' 
^s~h:.u p. " ., a-. 0ra z-.. -a,.. :: In n. jv a. j".. _ :.■ lele aia-aiij 
i-ope. ■ •J .: 
"*■ ) Z w-1j_ ...■'L 3 ?_ o ^ iCc-i£02.' liiijico 116 oi jIIi vo c na: -. .\cl. 
-
0is... .• .—O_i_c«_L—-•-— ^i_,O *>.•.,t... KJv'oLL>—0J_ k«.-Le.;Va-%iil -e-J --L,J 1 --►-—■ V c«-L -j 
v.a-a-JO dVL-3-£'J v -•..jJ0X'-Ll0 Jci-1J-iaO u »a .■ vJ •i"v \/eux J 
-> V J .-..v>_ . _-Jj.^ •J • 
1_L* ■— uJ C; ■ > „L,,iv v.-i*! • »jv-lO w. .i -a_ -».Ca-^t' l/^ .--i -■ CtaJC « 
jana^ra.:— zvezlai "Geopolitil:e'? Iz letu 1341 Izvaja Eons -Joti-( > lila Voip-u eh r, ti-iv^ ... 1u prce.t^: . :... 71 " 1, d,.. .^0 ,v^ ^ :1 , 
:.11j;vel" ( ^indain, 11". .) pred■ 'p::.'itl;. ::oi:. na..:'-:ih r.:-dov aor^li 
v:."..  1  ;1  In ,d.  j  tv  hj.n  '  j  '  ~  z i  v,  - 1.  :..^Gcl-'Virw- .  
j-*1— ■■  ^  - 1  •  v '.'.  J.'  j. | -J, ^  .L^i-ai-j.  u  U^u.  i  -L.  
,"  
-ineix  _iw»u,  ...._ *  cnuci.,  b.o  ie  eine  onge  lijoniiunA,  iui  
ssel  proste  Ih: .llien  zu  J treit  und  L,  a  // fnhrt,  ,.  jii..,  -so  l.  ee  i...  

lahen der Yolicer0 Drcht :in Voli: in eine:; lare.i-'si.i er^ticlzen, nur // // 
-.. :il -l..-r.. "ol :• i: :' • irid:.a:\; ., .iu .. .. _ 7 hI. ;ll-_
*1 ' 1 -/ 11 ti'..1:1 4 h. 
:c.) 
2. niad'/,cLrlzucij o ^j.o vuoii.^ <ug^^j--.-vunj 
'J±\T'' . _ ■' ". --< ..1 S~ ~j,O
veftsko -£r je, posetmo pa zu por&bsko-.-sloven&ko •,© 
,it . -".* (--~' T01Q r •v• •:i-
X-»J--J-Oa.U ^ ,1Cti -~'Y --J •x'•/ ~'~" X' '■ "^^ci 
o<.j. —--J Wv o* — N—-—(iC 11w,"U w c* CiO x.-"O . .. jlC-iij J -L. 0... .i'uC u_, w. i-w»vS». ._0 j. . . — ^ _1_ O..'-.L ^ J--i— ----■ ^^ w.-i. w'OJ... Oe o.lX ILJ.-. O_L.Vjr -—J. 
b Ciio Olo tdLtliCcl CiOii .. J-V •-•-! 0X13-.^ J-i.'-j-.'u& »•»'• — a-'-...-sJ-LC V uj.v uC ^ ^ J_'• ^ « 'U— Ov--_'L/. _L U --o L -..• j.0L-. 0 w 0o 
uheie ure; doselil of i eu^r^ubi;, Inte^stlng c,.-..j3 v/li:-rc :LI,.,~ 'trifcts are c:v ; ilng .Ijuc:: agaliit the ^ounger g^netatlon ^peaJes ^Icval: g::c1ubIvo1o ; tlv o_;l ov-:r 3 -■>-'■■■ ^:o.d >_<Y -"o"«• 0 . ■_■ r uC/ Uvtj-.i U iuL ^L»<.•*--Lw-uj j _j_ w-_ v -u v_^— . __. Jij.u u J.u.--J-V-L-.. ■■■•■' -j-J.• -L -■---—;~ -• — • >-w <j i"' v-'. u ^>|r--_ 
A-p•-.-' -.• v• w-" ~^. 
'■J-.i« .«-jJJ ~^j-o.-'^ ''•-' — '""'' ? —• ■-* J•■■ JA-• r-7\ v 
-IJ) C, 
-j .. »,l.ivLj J,vUi'.L v... OCi V uliv =„,--U-_L 0 J-O —~ i fwC-.-t •—li j!lX' k.GlC !,'UV V . ^ .JC.j.i 'J-. ^ « fV, ---..... n---T * 
V--Jkl V -U-L -LJ J-• ... vi. v ui-J.L. ...J .. vi••; — -.-'V-•• „O ■. _Cc* -...Id.L.' ...i1L vj ^X0': _ J. li^;k,''C-J.i 0 lllL J)j_ —•uO— J V j...C I61 «-SO OO naknadno vsilili dejansko le Kamci. Logi=no in dosledno njiliovim lastnim na<eloh morajo biti vrženi•ven ali pa se v prostoru zadušiti • .. 
Tr\ba je že na tem mestu povzeti smisel naših poznejših "j lzvujaaj v drugem delu razprave, da so Korošci in Štajerski Kemcl kot predatraze nemšlcega prodiranja preko slovenske zemlje na severni Jadran najbolj zastrupljeni del nemštva sploh, bolj prušovslci kot Prusi s......i. Tod je imelo po letu IS48 svoj"e najmo=nejše postojanke avstrijsko velensmštvo, tod so bili in so še proslull 
instituti za germanlzacijo slovenske zemlje (.Sudmark -ustanova za gospodarsko germc,nizacijo -Schulvtrein -ustanova za jezikov-no germanizacljo, itd«.), tod j t najbolj odmevalo strupeno geslo velenemškega liberalizma 'Los von Som", tod je po prvi svetovni vojni hitlerizem zajel' vse, tukaj avstrijski krš=ansko—socialni režim ni imel nobene zaslombe. To so n s om„, dejstva, ki jih ne more izbrisati nobena avstrlj skajpropagan&a, ker je ohranjenih vse 
prevs= dokazov. » Sam hemec.Porster je v svoji knjigi priznal: "Der unbe
lehrbare germanische '/lile zum Doninieren mussti it d "... 
..111 ~I ■_ d d/ld^a Ins.. Is..p... ziv..-,.aai-aprili "r 
tu d  Mit  d.1  aasscslo:..: golt BUroga=  ~  Le]  n  dd.l  •  .  
■'--T S i .  -t-'_L  -n  r>li .  f-fon J tli ,  ■■ T TO S i U t/_ » l J  
te  
loti do:...  ji.  \  c. j. .  sv  tV.  tucli  dovolj  j,  - 1 svod  1:  

-j.j. •*--■--—^ c u.«i.v_ . — — .a. —«— — _i_o v.--. oa . \j-V.w \j ... H -... Man furchtet, ■ dass dann selbst gegsn den ,7111en des Habs-
burgers vveiteste osterreiehlsche und ungarlsche Kreise sich ans 
,/erk. machen vmrden um aus der Rest^uratlon Habsburg elne Restau
ration dar alten Crdnun.:.; der Slnge zu machen" . (Str.473) Nato pa dopolnjuje: ' "Wer dle Dokumente und Koment&re aufs slch wiricen lasst, der wlrd verstehen, dasa CesteTreichs Ilitgehen mit den grosspreusslachen Kriegsverbrechern es begreiflich machte, 
dass das "t/eltgoricht dle. grosse und glanzende EpIsode Habsbur^ 
in der europaischcn Geschlchte abgi.schlossen hat"» (Str.476)» 
..n.. trla delenda est je pogoj za sistematizacijo "bodo=e Srednje Evrope, p'ogoj za' ohromitev germanskega imperializma, po goj za bodo=o ev^opsito varnost In svetovni mir. Likvidacija Av<strije v naznacenom smislu je predpogoj za osnovanje rešilne srednjeevropske unije o=i Baltika do Egeja® 
1 
NOVA SNEDNJA EVROPA -OD BALTIKA DO EGsJA 
tjj.žno—severna slovanska unija v interesu evropske varnosti -j.;red. Germani, 
5e razmotrivumo možnosti bodo=ih državno-politl=nlh tvorb 
v Evropi, ne moremo mol=e mimo nakate. ih dejstev, ki jih je postavil razvoj zadnjih let pred vojno ter tudi potrdil poteh vojne. Taka dejstva so: 
1./ Pari; 1 mir ter njemu slede=a .o, odoe tedaj ,..ostavlj nega problema nemške nevarnosti niso v celoti in zadovoljivo rešile Predvsem je Nem=ija deloma s pomo=jo Avstrije in svojih umetno na
seljenih manjšin rešila v novi <as vso svojo gospodarsko mo=. Z efektivno pomo=jo zahodnih sil in Amerike' pa ji je "bilo celo omo-go=eno, obnoviti popolnoma svojo industrijo ter postati prv-gospodarska in vojaška sila na kontinentu. V dvajsetih letih je iz premaganca postal zmagovalec. 
2./ Oistem razkosanih centr. listi=nlh ter strateško nezavarova.nl.i nasledi cvenih držav se ni obnesel. Prav tako ne sistem regionalnih paktov in zvez, ki so bile ustanovljene za varovanje ali za dosego ciljev nižje. vrednostne kategorij (Mala zvezu, • Balkanski pakt Itd).'Te države so novznotraj ve=krat pozabile na svojo glavno nalogo: zavarovanje pravic =lov.ške in narodnostne osebnosti, na zunaj pa so se lovile za drugotnimi cilji mimo glavnega: zavarovnaje državnega obstoja. Ena skupna nevarnost je ogrožala vse skozi dvajset let. In vendar se ni pojavila niti ena u=inkovita skupna reakcija proti tej. nevarnosti. 
3./ Tuji vplivi, tudi v kolikor so bili nasprotni nemške-mu, so bili obenem tudi škodljivi narodom tega prostora. Z iskanjem zgolj lastne varnosti -so pozabili zavarovati ta prostor ter so tako bistveno: pripomogli h katastrofi. Razkroj ovalnega boljše
višicega vpliva, ki ga vodi nagib svetovne revolucije, niti ni treba po sebe. j navajati. -, 
4./Nemška nevarnost .je 11, K o slina in v vsakem =a -u tako aktualna, de. .je treba proti njej najti tvorbe, ki bodo sosebne trajne, a In mo=nega odpora. Nevarnost mora biti odstranjena na vsej sti=ni <rti germanskega prostoru, protlprltisk pa trajno do-volj mo=an. 
5 o./ Motiv, ki more narode voditi k odporu ter k boju za zavarovanje dolo=enega ./rostora, je izklju=no le motiv lastne samostojnosti In svobode. Da je ta motiv dovolj mo=an, mor ta biti oba predpogoja res preje uresni=ena. Prizadeti narodi morajo biti^ -kakor je pravilno spoznala Atlantska karta -samostojni In svobodni."1!! -jb.lj bistvenim znakom tega pa spade. tudi gospodarska samostojnost, ki je doslej ti narodi še nikdar niso uživali. Seveda samostojnost ne Izklju=uje združevanja v višje organi<ne skupnosti in svoboda ne pomeni anarhije. Podreditev skupnim višjim interesnim enotam ter vezanost, kadar gre za upravi=ene interese drugih, sta najvišji obliki zrelega samostojnega in svobodnega naroda. 
6./ Iz nujnosti, ki jih bo nalagal novi socialni red ter Iz možnosti, ki jih nudi z^ take na=rte velik prostor, sledi, da se morajo tudi nove politi=ne tvorbe grupi-L-atl pod dolo=enimi / o-spod,.rsklrai vidiki v bolj zaklju=ena podro=ja. Pojem gospodarstva na velikem prostoru -analogno kot pojem zavarovanja na celot; i fr nti -je sicer narodni socializem prvi dolo=eno imenoval, re-da v politiki velikih zahodnih narodov je bil ta pojem že davno znan in Izveden. <e se je nujnost njegove uvedbe tudi na gospodar-ski prostor kontinentalne Evrope šele sedaj pokazala, bo vendar zasluge tistega, ki b. to novost pravi=no pLn smotreno upeljal ve-=jej kot-tistega ,* ki je potrebi dal ime, a jo krivi=no in le zase smotrene Izvajal. 
7o/ Srednja Evropa more poslat 1 regulator miru in evrop
skem^ ravnotežja le tedaj, =e je nasproti velikim, silam avojih sosedov na Zahodu In Vzhodu organizirana v mo=no gospodarsko In vojaško skupnost, vsaj dokler ne bo evropski mir a drugimi sredstvi zadostno zavarovan. Toda tudi to funkcijo more uspešno vršiti le todaj, ce bo ušivala vso podporo velikih zahodnih sil. Vse to velja za <as, ko bodo predvidoma sosednji lmperializmi vendar še nevarni ter dokler še ne bo najden višji skupni cilj evropskih narodov, ki bo gotovo neko= ovzro<il, da se bodo iz
gladlla med njimi dosedanja bistvena trenja. 
Rešitev srednjeevropskega vprašanja po kon=ani vojni je zelo preprosta. Ali ostane ta prostor neurejen ter kot tik postane plen enega ali drugega ve likih sosedov, ali pa se združi v velik enoten blok, ki bo zanesljiva Izoli: .1 napetosti med Vzhodom in 
t Zahodom. Nobene druge možnosti ni. t -se Germ~-. .akl pritisk ne zajezi z enim samim mogo=nim jezom ed Gdc.nska do Trsta, od Baltika do Egeja, =e se mu .usti le ena sama odprta viat;., kakor se je to zgodilo leta 1916 z ustanovitvijo Nemške Avstrije, potem bo v nekaj letih ponovno iz oako aii ves varnostni si tem, pa naj ga jam=i kakršenkoli varnosten pakt. Prav lato velja za drugi slu=aj. <e se boljševizem spusti-preko njegovih predvojnih mej v Srednjo Evropo j:a n^j bo to na eni sami to=ki, je zastonj vsak trud za za
varovanj e evropskega miru. Ostala bi še ena možnost, kakor je bila že nekajkrat, v zgodovini, predvs na poljskem primeru uresni=ena: delitev Srednje Evrope med obema imperializmoma. Ta rešitev bi sl-\, v 
cer oira coraz vsaki pravi=nosti z ozlrom na male narode, .ki bi-vajo na tem prostoru, toda kakor je pokazala prav sedanja vojna po delitvi Poljske tudi evropskemu in svetovnemu miru ne bi koristi-lo,. Za Srednjo Evropo pa=. ni drug e rešitve kakor stvoritev mo=ne
ga bloka autohtonih ljudstev, poleg t .ga pa še u=inkovito jam
s uvo zanodnega ^.-ve ua z<-i ohrani c v takega a uanj^ . Le pri taki 
ureditvi se bo mogo=e Izogniti novlu krvavim konfliktom in le pri talci ureditvi po mogo=e .približati novi red na=elom pravi=nosti. 
Južna—severna slovanska unija .je najvažnejši postol.,t danažnjega <asa. -'Ta unija je edini In najtrdnejši jez pred novim navalom Germanov« Vse, kar bi prihodnji mir ostvarII manj kakor to unijo na najpopolnejšem obsegu, 'bi bilo polovi=no dela, ki ne bi obdržalo trajne veljave. Sistem r glonalnih blokov ali skupin držav-, :zt ne bi zajel vseh sosedov Nem=ije, bi bil brez vrednosti, kakor sta bila brez vrednosti Mala antanta in Balkanski pakt. S stališ=a evropske varnosti gotovo nI najboljši na=rt kakor si ga zaml lja n. pr. =lankar v reviji "Nineteenth Centurv' (November 194?;, ki ho=e ustanoviti ve= blokov držav, severnega pod vodstvom Poljake, srednjega pod vodstvom nekdanje =eško-Slovauke ter južnega pod vodstvom Jugoslavije. Ta na=rt predvideva med drugim še nastanek nove Avstrije, =eprav pod nadzo. stvom <eŠko-Slovaske. Re-klo bi se, da smo . ree:.^ll zadnjih' 25 let evropske zgodovine, <e še ne bi izbrisali z zemljevida najnevarnejše nemške tvaibe v osr-=ju Evrope. 
Nemška -nevarnost v Svrapl ne bo odstranjena, dokler ne bo ppf ženo m.njlš=e vseh velenemšklh t ib-nj in izhodiš=e vseh germa-.iZaClj.aih Valov, Dunaj ter njegovi juInl ekspozituri Gradec in Celovoc (fe-^az in hl<..,\enfurt. Oživljati Dunaj ter mu daj~ti znova v =ji politi=en ali tudi Saao kulturni ^omen, bi se reklo nagraditi zlo=inca za nj ova slaba dela. Zato moramo zlasti srednjeevropski Slovani vnapi=j odkloniti vsako misel na r .žitev srednjeevropskih problemov v taki smeri, ki bi dvigala _..omen Avstrija.-
Avstrija je po vojni leta 1916 imela dovolj prilike in razlogov, a bi dokumentirala svojo privrženost stvari skupne evrop-• ske kri,ure.11Anschluss", dvajsetletno stražilo vseh narodov, n. k.terega Je avstrijske Nemce privezala že prva (in to celo socialisti=na!) ustaVa Nemške Avstrije in njeno ime samo, je njen dvojni 
obraz dokon=no razgalil. Država, ki j -uživala toliko gos;. odar— 
sko podporo vsega kulturnega sveta, pa= ne more. dokazati, da je 
storila to, na kar se je dvajset let duhovno in psihološko prlprav-
lj,.l , v doh-i veri -in to ne elede na vso neporavnano kriv-
; do avstrijskega nemštva iz =asov habsburške monarhije. Z ozirom na tradicionalno vsenemško nastrojenje avstrijskih Nemcev, po letu 1&4-8,. na njihovo duhovno predanost ideji "Anschlussa" še pred nastopom hitlerizmu ter na fanati=no prldiu
žitev ve=ine avstrijskega nemstva 1 liltlerizmu, bi lahko na av-
strijsko nemšivo primenjali besede h. Tschupplka, Nemca osamlje
nega forsterj-vega kova, -ki jih je. on namenil Nem=iji -: 
"Kan kaiin dem Europaer nicht plausibel machen, dass ein Vola voii 
funfundso chzlg Hllllonen ge^en semen i/lllen barbarlsleii v/orden 
sel" . Pravi vzrok duhovnega Anscalussa je treba iskati v v. likonem-.skeii zna=aju avstrijskega nemštva, v nje^-ovsii <utu za "mlsl.-jon
stvo" gex-manstva. že navedeni Histdricus pravi v svoji razpravi 
o Srednji Evropi tako-le: "Ma un uopolo non passa aalla dignita di Impero a quello agiato e borghese di picola repulEiche11a albeighiera specialmentt auando il depositarlo degli ideali germa
nlcl di cui Vi -na era stat,.. |..oi taliti secoll la ileccc, era un 
altro potentlsslmo Stato. k nuova generazione. sposava fatalmen
te gli interessi del Reich; a venfanni si sognava di dlventare 
luogotenenti del grande Neich e non segretari di on alber^o nel 
Salisburghese". (Str.61/6„). 
Težiš=e rešitev sredn.jeavropskoga problema .je ravno na
sprotno prav v tem, da .se niti ene.... ffalcu germanstva ne dovoli, 
da bi prebil blokado na svoji vzhodni meji, =rta G-dansk-Trst mo-
ra. biti na vsai poseku :,rosua v^ake nemške suverenosti. 
Iz Avstrije preko Ogrske in Rumunlje ter Bolgarije v Tur-
=ijo so I-Iemci prebili blokado v prvi svetovni vojni; Avstrija je 
postala odsko=na deska za naval na Evropo v sedanji vojni. Ce se. 
Evropa zdaj U6 bo u=inkovito zavarovala. potem ..ostane Avs urija tretji= in norela poslednji= njena usoda. 
Slovanski narodi, neposredni nemški sosedje, bodo morali znova prevzeti težko nalogo obrambe Evrope, topot pred germanskim barbarizmom. 5e Jim bo ta naloga zaupana brez pridržkov in brez 
skritih misli in zlasti, =e jim bodo dana na razpolago vsa potrebna sredstva, zlasti pa ugodne stra,oeske me^je, po cem jim oo bllzanju ev. nove vojne ko-tastrojTe. ne bo treba zardevati ocl sramu in xjv— ropi ne trepetati» Kajti zavedati se je treDa vedno, da se "ven-darle že ob sklepanju vsakega miru rodi nova vojna.' Zato naj se sklene tak mir, ki bo vsaj <as njenega izbruha odložil za ve= kot eno =loveško generacijo. 
Obe svetovni vojni sta imeli za=etek v Srednji Evropi, 
ker so pa<tndi njuni najbolj nep srednl vzroki ležali v srednjeevropskem prostoru. Obe svetovni vojni sta se za=eli pod oznako germanske težnje po -absolutni nadvladi nad vso Srednjo Evr po. Obakrat pa se je tudi pokazalo, da ne^-germanskaLSrednja Evropa*, ni imela v svoji lastni strukturi politi=nih, gos&darsklh in strateških pogojev za uspešno samoobrambo proti germanskemu navalu. Za-to sta se oba, v bistvu srednjeevropska konflikta nujno razširila v svetovni vojni. 
Ozna=ena južns-severna slovanska unija od Baltika do Ege
ja bi za bodo=e to prepre=ila. Ne bi n.mre imela, le zanesljiv 
strateško politi=en položaj, za uspešno obrambo z lastnimi voja-
i i—*—iffi M ■' n.i.i... i. —.luni m škimi silami (<rta Odia-Sudeti-Ture), temve= tudi nadvse ugodne 
•poboje za lastno vojno gospodarstvo; izhod na štiri morja (Gdansk, Trst, Solun, ev.tudi Varna in Konstanca); velike plovne reke in kanale ("Donava, Visla, Odi'a, Sava, Varda-t itd.) 5 bogate zicne predele ( Poljska, Morava, Panonija, Banat itd.); vse glavne rudnine 
in surovine (železo, baker, premog, petrolej, železne rudo itd.); 
razvito Industrijo z vsemi napravami in z vsem potrebnim kvalifi
clranlm osobjem (<eška, Poljska, Slov...nija itd.)„ 
Ob talcih perspektivah bi si Nemci pa= temeljito premi
slili pridno bi se upali v tretje spustiti se v novo evropsko 
vojno. 
Pomisliti je namre= tudi tr.ba, da je ves srednj.. evropski 
vojn*.-gospodarski potencial v obeh svetovnih vojnah služil nemške-
mu vojnemu gospodarstvu In to kot njegov neobhodno potreben bi-
stveni sestam del ( žito, petrolej, =eš&. industrija,' delovna 
.armada itd.)» brez kater. bi Nem=ija s loh ne mogla misliti 
na kako da..jšo, kuj šele; uspešno zaklju=eno vojno. 
Pomen južno-severne slovanske -gnije za prizadete slovanske narode. 
Ozemlje, ki so ga naselili zahodni Slovani, je zelo mno
govrstno in v priroai razkosano na ve=je ali manjše kotline. Pri
roda ni pospeševala državnih tvorb širšega koncepta. Gorovja so 
bila mogo=ne i =llnice, ki so eovi^zo=lle razli=en kulturni in go-
soorarskl razvoj ter razli=no politi=no usodo teh slovanskih rodov. 
Prostor, ki ga zavzemajo Poljaki, je izmed vseh teh kotlin najobsežnejši. Njihova državna tvorb« je skladno s tem tudi najve=ju; ima pu to napako, da je nezavarovana napram nemškemu in ruskemu prostoru, do<im jo od <ehov in Slovakov lo=i gorovje. Kljub tej neugodni geopoliti=ni legi, vsa njihova zgodovina dokazuje njihovo državotvorno sposobnost. 
Cehi so imeli lepše zavarovane meje, zato pa manjši pro-stor, ki je sicer dopustil mo=no državno tvorbo, ni pa mogel traj-no obraniti državne in narodne svobode. Kakor je zna=ilno za Poljake, da so si skušali zavarovati hrbet z drugimi naodl kot na primer z Ukrajinci, tako so tudi Cehi iskali opore pri Slovakih in pO prekinitvi zvez z jugom vsejld vdor« Obrov, pozneje pa Nemcev 
ln Madžarov tipali tudi proti Slovencem (kralj Samo, kimlj G-toka_ , te^iil stlici rnsd =esškiml ln slovenskimi parlamentarci v habsbua škl monarhiji, ILla antanta). Hemško-madžarska zagozdi pa je bilu ^remo=na. 
Vdol-ebrov j a najtežje prizadel Slovele^; ln Slovence, pod njih pritiskom so se Slovaki morali umalcniti v Gornjo Ogrsko nižino ter v Podkarpate in Karpate, Slovenci pa v Vzhodne Al: , potem , icc-so jih lungob^rdl prostovoljno zapustili, obr. . :i pohodi so razred=ili Slovence posebno ob Donavi. Fra.11kovske vojske pa so potem omogo=ile nemSko kolonizacijo. Kiti Slovnici, niti Slovenci zuradi geografske la.zkosanostl niso mogli ostvariti ve=jih in trajnejših državnih tvorb. Don..veka 
■vr^ta so bila odprta na dve strani. Najboljše jo bile zavarovana koroška kotlina. Zato je Koroška postala zibelka in sre-. dlace samostojne slovenske držav , Imenovane Karuntanija, pod svobodno volj enimi, slovanskimi knezi,' ki je obsegala skoraj vse po Slovencih naseljene vzhodno-^lpske koliine. Te kneževina -je uživala neodvisnost kakih sto let, potem ko se je s pomo=jo Ob: ov ubranila Bavarce. Eo pa so Obri zopet ogrožali Slovence, so Zu pomo= zaprošeni Bavarci zlor bili to priliko, podvrgli Slov nce in jim vzeli talce. Od tedaj traja boj za zgodovinsko slovensko ozemlje vse do današnjih dni. Poznejši vdor Lladž^iov v Ogrsko nižino-je uni=il tudi panonsko slovensko icneževlno ob Blatnem jezeru ter povzro=il'še leta 117G poraz krblja Ot-karja pri Suhih Krutih. Ch.kc o je nogi-izvršiti ,r sr :lzaclj: -..cpolltl=no na jv_. 'ne .j§eg prostora v Sre.." -.i I Svrcpi. Slov. hi in Jlov nci £.o dvena sovr. rnikeri ••• -11 ;o j kar ac bili po. s gozdi že lo=eni ln tudi vsled g ogr.. f la r aior . .a ti oz . .lj. ovirani pri organizaciji svojih sil. Od C~hov jo Slovence lo=i
Bolj ugodne zemljepisne poboji, so Imeli Ervatl, Srbi In Bolgari. Zato ko vsi ti trije rodovi mogli ustanavljati mo=nejše državne tvori),, pa tudi 'balkanskio-ozemlje je toliko razkosano, 
da se pred nastopom islama zedinjevanju nI moglo uspešno razviti in Izvršiti. 
aaj.~1 ali. .Lila ^~]^ vajn.X.--al xie—'-i-o auu. Vsi srednjeevropski slovanski narodi so Instinktivno iskali okrepitve. Po-ljaki so iskali rešitev v tem, da so si prlkloplll del Ukrajincev in Bulorušov, Cehi so. si podvrgli Slovake in podicarpatske Ukrajinec , velesrbski skrajneži bi "bili radi posrbill in poprave slavili vs^ Jugoslavijo. Vsi enako ogroženi so sklepali med seboj razne zveze, toda te zveze so bile vse jalove', ke^ je zagOzda trdno dr
žale. . Med severom.in jugom ni bila mogo=a nobena realna zveza. 
Ako r>a bi zat~:ozda odpadla, bi mo,.;li val zahodni slovanski narodi stopiti v severno-južno unijo, ne da bi bilo treba Poljakom ali = liom ali Sruoa kae.jitl svojega .oložaje z nasilnim ujedlnjevanjom lastnih slovanskih bivtov. Vsi bi dobili v skupni federaciji tako veliko državno silo, da bi se medsebojne hegemonistl=ne težnje izkazale celo kot kv^ne. Pokazalo bi se, da bi n-pr. Slovenci tvorili naraven _ rehod do' Slovakov in <ehov, ne da bi se s tem oddaljili od južnim Slovanov. Ravnotako pa bi Slovaki tvorili prehod proti jugu, ne da bi -se oddaljili od severnih Slovanov. io funkcijo pa bi mogla oba le tedaj pravilno vrniti, ce bi bila enakopaavn« Slana f..deraclje. 
Veaska razcepljenost bi politi=no Igrala le še podrejeno' 
% vlogo. Katolicizem In pravoslavje ol Imela približno ravnovesje,. 
Se se ra=una tudi z Rumuni In Grki. Ielam pa ne bi ve= nlkoga^r 
motil, ker ob enakopravnoati Srbov ln Hrvatov ne bi bilo treba ve = Iskati s voznike. 
ILsbepila bi naravna konsolidacija zahodnih Slovanov, ki 
1)1 postala blagoslov za celo Srednjo Evropo, Vsi srednj eevropski 
slovonsirci narodi, =etudi notrunje samostojni, bi dobili širše 
poglede in ve= smisla za skupne interese. To bi srednjeevropsko 
federacijo napravilo tako mo=no, d_ bi brez motenj vršila nalo
ženo ji visoko mirovne nalogo ned Zupadom in Vzhodom. 
+ 
Pri tej _.riliki se moramo za hip z...držati pri imaginarnem 
stx'aellu ponslavlzma, ki &a slikajo sovr^ž: ikl teh narodov vsak 
hip in tudi sedaj na steno njihovim prijateljem. 
Panslavizem je bila med Slova.nl nekdanje habsburške mo-. narhlje v preteklem-stoletju v glavnem neka literarna smer, ki je 
sicer skušala na nekaterih skupnih kongresih formulirati t „di na
ie..no—politi=ne zahteve svojih narodov, ne da bi ta teoreti=no 
prddelani materijal kdaj uporabili v svoji politi=ni borbi.-Popolnoma naravno je bilo, da.so zatiianl slovanski narodi, ki »žs»o uživali v dvojni monarhiji tako malo narodne svobode, z rasto=im prebujanj en vedno bolj hlepeli uo njej. Z navduševanjem je e na-rod spremljal borbo drugega za osvobojenje bodisi izpod turškega, ali iz... od nemškega jarma. Da se simpatije^ teli naroaav ve=krat' ob-segale tudi carsko Sušijo, je razumljivo, =e pomislimo*. na njen delež pri osvobodilni borbi balkanskih Slovanov, Srbov in Bolgarov ter na sredstva, ki jih jo nj en režim z radodarno roko trosil za 
% vzdrževanje ovoje propagande v deželah^jer je ruski imperializem to smatral za potrebno, lahko s o-povdari, da je bil ta carski imperializem v veliki meri narekovan od ozkosr=nega pravoslavj a iu— ske cerkve, ki zlasti za katoliško Slovane ni nikdar imel v^like-
g. razumevanja. Zato ta panslavlzen tudi v osvobodilni borbi pro-žr_ d,ujm monarhiji ni bil nikdar združujo=i elo...-nt podjarmij onih 
slovanskih narodov, Hele pod vpliven vladujo=ega habsburškega re-zina, ki je vladal svoje narode po na=elu divide et inperu, tenve= 
tudi zaradi preslabega odziva ca •.skega režima na vzdihe slovanskih narodov, osvobodilna "oorba proti dvojni monarhij i tudi v svoj i zadnji fazi, Ki je Kon=no vendarle oblikovala dolo=ene politi=ne tvorbe, ni bilSXinspirir„na s panslavisti=nim duhovi. Iz Rusije je vel ves =as te borbe mrzel hI-d in celo srednjeevropski slovanski narodi so le s težavo prišli vsaj v nege ,ivnem v volji po razbitju dvojne monarhije do enotnega nastopa. Skupni zedlnjajo=l jih smoter njihove borbe je manjkal tedaj in tudi vso povojno dobo "svobodnega" življenja do danes. Panslavlzem' pa je bil dale= od tega, da bi postal kedaj politi=na stvarnost. 
Ne navajamo tega v obrambo "in zagovor proti trditvam Nemcev, Madžarov in Italijanov, ker se nm to pa= ne zdi potrebno, lavajamo t'o le v svojo sramoto, da res slovanski narodi Srednje Evrope do danes nismo znali ostvariti niti minimalnega panslavisti=nega _.rograma, ki bi nas -brez upiranja o=i v Rusijo, ki' ni bila in ni voljna pomagati k pravi svobodi -združil vsaj v tem, kar je bilo najnujnejše za ohranitev golega življenja. <eprav na s v sedanji vojni tudi to ne bi rešilo, pa bi bilo ven--dar že postavljeno na=elo in Za=rtana pot k novi ureditvi. Tako pa bo morala ta ureditev v svojih ozirih priti prej. ko bodo narodi nanju psihološko dovolj pripravij eni-» <eprav gre razvoj tudi po letu 1918 v isto smer naprej, ko se svoboda in samostojnost slovanskih narodov Srednje Sv.ope še bolj utrjuje, vendar bo korak po sedanji vojni tako velik, da ga bodo mnogi težko do-hajali. T-ja ve=je bodo naloge odgovornih politikov teh narodov, 
to spoznanje vsak na svojem podro=ju =im b. Ij olajšajo. 
Obseg unije. 
Da ne bi bilo nobenega dvoga o obsegu take unije, je treba imenoma navesti v poštev prihajajo=e narode. Predvsem morajo 
biti v njej .združeni vsi neposredni sosedje bem=ije; jPol^Lkl_, 
<ehi, Slovaki In Slovenci, Zaradi ju/lno-slov...nske povezanosti • 
se nor:., zv^-z. nujno■r_z"lfcltl tudi n. Ilrvavž In Srb.., ki obvla
duj o o.ostop cio iilbunije in aoiuiia. -U-j -a el. -. . 
vsaj nekaj =asa pod prisilno upravo, bi morala postutl tudi mad-
žarska "in to iz evidentnih gospodarskih ln strateških ozlrov. Is-
to velju tudi ža Albanijo 0 Zaželeno bi bilo tudi =lanstvo Bol;^.
rij. in Eomimlje, ko bi kot trenaviii zav-znlci o ai lax alnlll ne
ke no; oje. Otoški olo-'..j Gr:ov je t k v j.,tv , ■: : .o .vb 
zahteval v zvezi•s celotno preureditvij o bvrape vendar za neko 
nij vao d: v-a-=no rešitev v zvezi z Tur=ijo. Jasno pu je, da o sta-
liš=a ostalih združenih ri..,ic:b"v _.iaaui =lanstva v uniji no ,1 ilo 
Sw . v . l' J ,j vJ ua i,. t. .j.iC a a-. •^ jliO « \jsjiz& j... -a *_•xx Ll-^. 
Xxu. Oli.O a. V-i • • 
Ze smo omenili, da se nam zdi neposredna federacija vseh 
naštetih narodov med seboj-kot na,jprimernejša oblika unije. Vmesne 
posredovalna oblike bi slabile enotnost ,poleg tega pa otež .o=ale 
pruvilno rešitev mnogih problemov, kakor je to razvidno iz naslea
negu pagluvja. 
Slovanski element, ki bi v uniji prevladoval, bi gotovo 
s=asoma, ostvaril iz'celote svojstven državno--politi=ni lik, ki bi 
bil izraz njegovega'svobodoljubnega demokrati=nega ter. v narodno
stnem pogledu .trpnega politi=nega etosa. Eed slovanskimi narodi "bi gotovo prišlo do nekega zbližanja, ki pa ob zajam=eni samo
vladi vseb m vsakega izmed združenih narodov v politi=nem pogle
du ne bi bil nikomur nevaren, pa= pu bi iz lastne državno-politi-
=ne. tradicije rastlu odporna mo= celote navzven. i H koncu se moramo še vprašati, kaj od tega je stvarnost 
in kaj teorija. Odgovor je enostaven. Zaenkrat je vse teorija. To-i da, =e sejupoštevu dejstvo, du se meje nikdar ne postavljajo v ml
ru, temve= vedno le v vojni, da se o novih, državnih tvorbah ne 
razpravlja tedaj, ko se Se obstoje=e pri polni mo=i, temve= ve
dno le tedaj, £0 se take tvorbe v krvavih plamenih vojn presnav-
+-Ijajo in preoblikujejo, potem smelo trdimo, da so vse zgoraj navedene misli, danes teorija, ki naj pa postane jutri stvarnost. Res, da ni na razpolage skoraj nikaklh sredstev, ki bi mogla te ideje popularizirati .red zlemom sil osi med prizadetimi narodi. Ees pa je tudi, da ti narodi v svoje,-neizmernem trpljenju rl-=akujej . topot bistveno druga=no rešitev od one', ki Jo je .rlnešlo leto 1918. Z veliko tolažbo sprejemajo danes vsak odkritej§1 glas, ki prihaja od njihovih v«-,likih zahodnih zaveznikov, do katerih imajo "brezmejno zaupanje, ker'=utijo v tem glasu odraz lastnih, najbolj skritih misli, zelj in na=rtov. Le en strah jih navdaja: ne ve= strah pred strahotnim nasiljem okupatorja, ki mu ni sveto ne življenje, ne imetje, ne vera, ne narod In ki pemm namesto " pravice le zlo=in. Edini strah je v tem, d=. po tolikem trpljenju ne bi bili prevarani od prijateljev. 
Prakti=na oblika unije. 
Južno-sevema slovanska*? unija kot edini uspe eni branik proti nuvlm navalom germanstva in kot nova oblika pozitivne srednjeevropske skupnosti je teoreti=no kaj lahko dokazana ln utemeljen.., manj lahko pa prakti=no uresni=ena. ITi nam treba skrivati težav tudi notranje narave, ki se takemu delu upirajo. Predvsem je to raznolikost narodov, premalo poznanja, nezadostna propa
ganda, centralisti=ni, unltuzlraj o=i in druga=ni samovoljni naglo! nekaterih narodov, ki bi hoteli drugim prepisovati njihovo voljo ter uUji motilni vplivi najrazli=nejše vrste. Toda gotovo 
je to, da te vkljub temu+ da in se mora najti forma, ki bo ustanovitev te unije omogo=ila ter izlo=ila vse motilne ve Ive. <a
sten delež velikih zenodnih demokracij bo, da to formo najdejo v skladu s vojlm itoncoptom novo u_ealtve sveta. Posamezni narodi so bistveno interesirani le na tem, da se jim zanesljivo zagotovi njihov narodni obstoj, da so jim ostvari možnost gospodarskega napredka, da se zavaruje narodna in osebna svoboda vse do tja, kjer interes dražbe ali ve=je državne ekupnosti ne zahtev-njene omejitve. Uvedba resni=nega demokratskega na=ela ter njegova do-
sledna uporaba naznotraj in navzven je glavni pogoj zdravega so-
žitja narodov. 
Priznanje narodne samobitnosti vse,.i narodom, =eprav maj
hnim ter ustanovitev temu dejstva odgovarjajo=ih manjših organizmov za njihovo politi=no izživljanje pa mora biti na=elo, ki se tudi v najmanjšem primeru ne siiie kršiti. Priznanje lastne državnosti narodov, ki so jo že keda~j imeli ali se samo zavedajo, "da imajo. uo nje pravico, je ^redpogoj, ki je potreben za to, da se na-rod potem prostovoljno odreže dolo=enih ^ravic, ki iz te suverenosti izhajajo v korist vi, politi=ne enote. Na=ela Atlantske 
karte se morajo brezpogojna Judi aplicirati na najmanjše narode, ki se svojega obstoja kot narod zavedajo. Slika evropske kulture' brez stvaritev malih narodov ne bi bila popolna in stavba evrop
skega mira bi bila zidana na pesek namesto na trdno skalo, =e se to ne bi upoštevalo. Vse nasilno zedlnjujo=e in Izena<evalne ten-dence morajo iz zasnov novega ro,,izginiti, kar jasno sledi tudi 
iz na=el Atlantske karte. Pedercl:Lzem je edini, ki -esnl=no zedinja, unltarlzem, ki razkraja. Primer angleškega imperija je dovolj 
jasen zgled za to, usoda habsburške monarhije pa kri=e= opomin. 
Za novo unijo tedaj ni treba mnogo Iskati potrebne oblike. ž„. bo najdena enako, kakor mora biti najdena za vz.oredltev dolo-=enih ntere sov v drugih delih Evrope m sveta. Ali se o stvari Srednjeevropski svet narodov z dolo=enim številom zastopnikov vsakega naroda, ali se najde druga oblika,ni najbolj važno» Važno pa 
jo to. da se v okviru ts enote vsem narodom f.okaže veliki skupni 
namen, za katerega se "bodo morali medsebojno povezati in žrtvova-ti . Kakor bo gospoda-sko življenje po vojni od narodov zahtevalo dolo=ane žrtve In omejitve, tako in ni= manj jih ne bo politi=no • 
sožitje. Slovanski narodi Srednje Evrope so' po trdi žlvljenskl šoli na to pripravljeni in bodo radi doprinesli svoj delež k skupni zgradbi nova evropske varnosti duhovne in materijalne kulture. 
Na eno nevarnost pa je pri tem treba opozoriti. <e bi se osnovali regionalni bloki narodov in držav v Srednji Evropi -z do-lo=enimi posebnimi nalogami vodstva, prehajamo v _ ravkar omenjeno nevarnost, da bi ti manjši bloki izgubili izpred o=i najvažnejšo skupno nalogo vseh narodov unije. Povejmo odkrito: ve=inski narod takega regionalnega blok^. bi =util dovolj mo=i, da bi obvladal svojo ožjo skupino narodov ter jo oblikoval po svoje, poleg tega pa s=asoma -zaradi lo=enih interesnih pod., o=ij -prišel še v nasprotstva s sosedno akupino narodov skupne unije. Tako bi se lahko„ponovila zgodovina zadnjih let. Zato se zal neposredna federacija oz. unija vseh prizadetih narodov _ idealnejša od posredne unije. V taki neposredni zv^zi bi moment nadvlade poedinih narodov, posebno pa moment nadvlade poedlncev in kl.lk Zaradi druga=nega 'ravnovesja sil stopil zelo v ozadje. Poleg tega pa bi neposredna federacija tudi v gospodarskem ±ogledu nudila ve=je možnosti Za razvoj in napredek, kakor =e bi bili isti narodi v celoto vklju=eni šele po ve= stopnjah. 
Vkljub temu pa je seveda tr.ba ra=unati z možnostjo, da bi n.pr. Srbi, Hrvati in Slovenci svobodno izrazili željo, da bi iz raznih razlogov tudi v okviru take nove unlj.e ohranili svojo ožjo državno^pravno skupnost, v vsakem _ rlmeru pa seveda preurejeno v doslednem federativnem smislu, kakor to izhaj že iz na-=el Atlantake karte. V takem primeru bi bilo pa= treoa. predvideti 
Zanesljiv., jamstva, da bi take ožje. f dero=ij,, ne ovirale vrhovnih 
skupnih namenov vseh narodov unije in ne slabile njih skupnih 
vezi. 
Ko se obravnavajo nove politi=ne zamisli in tehtajo razli=ne motnosti njih uresni=enaa, je treba imeti pred o=mi, da je med letom 191 in danes prettelo petindvajset let velikih iztalšenj in zgodovinskih naukov. Danes ne gre ve= za to, da se za vsako ce-no obnove državno-pravne tvorbe, ki so nastale Ista 1919 ob bistveno. druga=nih splošnih perspektivah kot pa so sedanje. Danes gre za ve=: gre za to, da se osnujejo t^ke ^oliti=ne tvorb«, 'ki oedo jam=ile izpolnitev na=el Atlantske karte, politi=ne tvorbe, ki bodo res mogle varovati Evropo in svet pred kakimi novimi poizkusi germanskega imperializma in ki bodo zmanjševale na'minimum med-s be.lii. trenja med narodi in državami, posebno pa med tisti..-i, ki bodo še po sveji geopoliti=ni legi morali stati v prvi obrambni =rti novega varnostnega reda v Evropi, kot je to primer slovanskih narodov Srednje Evrope. 
<e bi osje federacije v okviru skupne unije bile soglasno zaželene in =e bi bila podana jamstva, da ne bodo mogle ovirati skupnega namena unije in rahljati njenih skupnih vezi, potem -kot re=eno -ni videti zakaj ne bi bile možne, fudi tukaj daje Britski imperij s svojo pestro -strukturo dovolj vzgledov. Vseka
kor pa ostane, da je sama na sebi neposredna zveza idealnejša 
kot posredna unija. Seveda je razumljivo, da bi vrhovnemu izvr
šilnemu organi! nije pripadale le funkcije, ki jih v=lanjeni na
rodi v lastiliL organizmih in ustanovah' ne bi mogli vršiti. 
Slovenci, ki zaradi svoje»edinstvene loge v geopoliti=nem središ=u in težiš=u transversalne Evrope opazujejo proti severu in a-ot: jugu ves zgodovinski -azvoj nacionalni!., peripetlj, kot narod, ki so zgodovinsko na'jmanj obremenjeni, saj niso nikdar delali nobenemu drugemu narodu krivice, Slovenija, ki ima takoreko= nedolžno število ljudi -saj štejejo Slovenci le nekaj preko 
-63
dveh ml-ljonov -se zdi, "bi bila najbolj ^.rimeren sede 11 take ve-
like sreanjeevropske unije. 
Gotovo pa ,je, de Duii--,j v nlkakl komoinacl.j 1 ne more "biti glavno iiiesoO talce unije, ker je preve= obremenjen z zgodovino protislovanskemu stremljenja in gemansk« hegemonije. 
Gospodarski om-ii nove oni;j... od Baltika do L^oja,, 
Zlvljenskl standard prebivalstvu Srednje lavrope jo z izjemo nekaterih manjših no=no industrijullziranixi oredelov bil pred sedanjo vojno razmeroim zelo nizek; Suj je pred sedanjo vojno po podatkih Nemca A. Relthlngerja (Le visage economique de 1'Lurope, Parit, 1937) v ve=ini srednjeevropskih dežel, kjer revladuje kmetijstvo, dosegal komaj eno =etrtino oz. celo eno sistlnc 'Ivijonskega standarda Nem=ija in Zapadne Evrope. Neracionalne pridelovalne metode, medsebojna konkurenca, na 'tujih trgih, ruski dumping, nerazumevanje velikih držav za njihove gospodarske potrebe, so ta 
standard iz le oa v leto še zniževale ter povzro=ale krlzo_ za kri
zo. <e upoštevamo valutne razliko nasproti zahodnim državam pov-
pre=no le' s 1X^, potem lahko viaimo, da pri nizkih cenah lastnih 
produktov kupna mo= tea narodov ni mogla biti visoka. lako je n.pi letni izvoz Jugoslavije znašal žo pri zvlšanlh cenah, ki so jih povzro=ili zadnja leta nemški nakupi, po vrednosti približno enako kot enomese=ni izvoz Belgije in Holandije skupaj <eprav bi intenziteta notranje izmenjave v teh državah -ne bila v popolnoma enake^ razmerju višja kot v Jugoslaviji ali v kaki drugi državi 
i Srednje gvropa, se vendar xu prvi pogled vidi kri=e=e nesorazmer
je efektivnega narodnega dohodka, ki je zadostoval v drugem primeru kve=jemu za žlvotarjonje, ne pa za življenje. Du ob takih narodnih dohodkih na mo=no sodobno oborožitev .eh držav ni bilo mogo=e niti misliti, je naravno. Saj bi n.rp. Jugoslavija za ce
lotno protivrednost svojega letnega Izvoza mogla " nabaviti komaj 800 bombnikov In prav ni= drugega. 
Srednja Evropa pa je bila po svetovni vojni oudl preve= jrepuSceria n i±zx ppspodarskl 'penetracl.il, ki je sproti prepre-=evala vsak poiz_.ae enotne gospodarske org,nizacije, Vrsta na=rtov za gospodarbkoc preureditev Srednje Evropo od lardieujevega preko Stroške koni^rence do Hodževega, od italijanskega protekci
onlzma do samovoljnih, nemških gospodarskih :lsporazumov" s posameznimi državami, je Izzvenela v oje=enju nemškega gospodarskega pritiska. Zahodne državo, ki so se zapirale pred vžeml slabimi 
glasovi, ki so prihajali iz tega prostora, so Spoznale nevarnost, ki so ne d« z ignoriranjem omejiti, šele tedaj, ko so plameni ognja pri=eli švigati že preko mej tega prostora. Pozno spoznanje, ki jo prišiv. pa naj vodi vsaj sedaj do tega, da se bo novi red v Srednji avropl vsaj po tej vojni gradil na.nar.,vnlh temeljih o V interesu evropoke^ca miru, varnosti, in gospodarskega ravnote
žja je treba Srednjo'Evropo gospodarsko vsestransko oja=iti. 'Ureba je dvigniti njeno kmetijsko proizvodnjo z intenzifikaoijo ob
\ delave, treba je izgraditi nacionalno industrijo, za katero so dani naravni pogoji, treba je odpreti carinske mejo, ki so Ovirale prodajo izdelkov ter dovoliti vsem narodom dostop do potrebnih surovin, ki jih na lastnem _roštoru ne bi imeli v zadostni množini. Poleg tega ter v skladu s celotnim na=rtom za obnovo svetovnega gospodarstva je tr^ba zvišati intenzivnost izmen,ave gospodarskih dobrin z drugimi velikim gospodarskimi prostori. Le na ta na=in bo mogo=e uresni=iti kon=ni namen, da bo na..re= srednjeevropski blok res jez in ovira vsakemu tujemu imperializmu, ki bi še kedaj hotel motiti red v tem prostoru. Le tako bo mogo=e, da bodo ti narodi po stali v .polni meri sposobni tudi za lastno vo.jaško obrambo In ne bodo kedaj povzro=ali zunanjim garantom miru takih žrtev, kakršne so morali sprejeti na-se sedaj, ko je 
ne Hišici naval narode Srednje Evrope naravnost pregazil, 
Hobenega dvoma nI, da bo moral pri novi organizaciji go-sxx>da.stva v tem prostoru nemški vpliv stopiti mo=no v ozadje. ITemško gospodarstvo, ki si ho=e samovoljno podrediti ves srednjeevropski prostor za svoj komplement, iz Kater..ga bi po mili volji in xo slepi ceni =rpalo surovine in delovno m = Zu svoj impe -rialni razvoj, "bo smelo dobiti od tod le toliko, kolikor je nujno potrebno za njegov obstoj in za vzdrževanje enaka življenske ravni, kakor jo bodo imeli ti narodi. To zahteva _ravi=nost pa tudi smotrehost nove ureditve, =e se upošteva pri tem vzroke in, možnosti, ki so vodile v sedanjo vojno. 
Gospodarski razvoj zadnjih let je v obilni meri dokazal, da se najdejo sredstva za uspo-šno vodenje In usmerjanje gospoda.. stva tudi Izven obmo=ja klasi=nih gospodarskih naukov. Vprašanje enotnega denarja Za srednjeevropski p-1'ostor se bo rešilo po analogiji, kakor bo to veljalo za ves ostali svet. Vprašanje razdelltv-zlata, =e bi to ostalo edino kritje denarja v obroku, se mora urediti tako, kot to odgovarja na=elom pravi=nosti, zla-
i ...
~]/in s 
sti =e s-e upošteva tudi dšLjne posledica, kl/prlnaša seboj druga=na ureditev tudi na tuj en gospodarskem prostoru. Za mednarofe.ro 
Izmenjavo dobrin ~a je življenje zadnjih let uveljavilo Že vrsto uspešnih kompenzacijskih ter (tudi zbiralno-) klirinških na=inov 
obra=unavanja, ki bodo, primem-preurejeni, mogli služiti kot pripomo=ek. S ter. seveda ni re=eno, de bi bila vrsta možnosti in na=inov ureditve gospodarskega In finan=nega življenja že iz=rpana. Zlasti je treba povdaritl pri tem še tudi psihološko pripravljenost =loveštva na poseg državne ali tudi nuddržavne politih, 
=ne oblasti na dolo=ena go odarska podro=ja, kjer se to izkaže za potrebno v Interesu višje skupnosti, z normativnimi ali prohlbitivnlml ukrepi, kot v, že usmerjevalec. 
Predvsem -po dobil ureditvi gospodarskega Življenja bo pri

šlo v prostor tudi ve=je medsebojno zaupanje, ve=je spoznanje 
potreb ln težav ter tudi ve=je spoštovanje med narodi, Take bi novi gospodarski rv d 'pomenil neposredno pomemben politi=en ln moralni faktor, ter bi obenem bistveno vplival ik dvig iculturne
ga življenja s_loii. 
Kulturni in politi=ni pomen te unije kot izolatorja ln posredovalcu med Zapadom ln Vzhodom. 
Silen razmah ru3ke države od Petra Velikega dalje je 
vzbujal mnogo pozornosti v svetovni politiki. Napoleonov poraz jo. Rusiji še pove=al ugled. Carska Rusija je vodila ve= ali manj Imperialisti=no politiko, za=rtano ji že po Petru Velikem. Pose-bno trikratna delitev Polj site ln balkanski osvobodilni boji pro-ti Turkom dokazujejo z ozlroia na Rusijo prej osvajalne kot osvo
bodilne cilje, = tudi se imajo'ravno Si.-.:, in Uolgari v _rvi vrsti Rusiji zahvaliti za svobode. Ruski politiki prijazne male balkanske državice so bile za njo vsekakor dragocena, pridobit v na-pram oslabljeni Tur=iji m napram Avstriji. Tudi ruska politika v Aziji je vzbujala zaskrbljenost pri interesiranlh velesilah. Po ve=ini evropskih pre.stolic je strašilo panslavisti=no gibanje. Ma-ja med Rusijo ln ostalo žvropo je postajale .labilna, že po mrvi v dana nasprotja so Se .oglabljala. Tudi boljševiška diktatura je 
prlneala prej poslabšanje kot izboljšanje tego razmerja. Mesto 
caristi=nega Imperializma, je nastopilo delovanje kominterne, ki 
je poleg latentnega zgodovinskega ruskega imp rlaliziaa, ki ga je kakor je te kon=no postalo evidentno -prevzel tudi boljševizem, =eprav s posebnimi na.:ieni, grozilo še s svetovno i evolucijo. Hastal je problem, ki tudi zahteva svojo rešitev. 
Nasprotja pa ne temelje zgolj na teh zunanjih razlogih, 
ampak Izvirajo morda v prvi vrati iz ;,ovs«i druga=ne mentalltete vzhodnega =loveka v primeri z zapadnlm. Schubart je v : nogocem dobro analiziral te razlike v svoji znani Knjigi "Europa und dle Seele des Ostens". Ze ruska literatura je nekaj svojstve nega in težko, razumljiva razumskemu <loveku z zapada. V popolnem nasprotju s caristl=no in sovjetsko politiko ruski =lovek po svo jem bistvu ni osvajalen, ampak ima v sebi mesijanskl zna=aj. Pro strana domovina mu daj^ vsega dovolj za življenje, ter mu ne vzbu ja težkih i . majhnih skrbi za vsakdanj 1 kruh. Živi v bistvu tako kot je živel v nomadskih <asih, ko je imel skoraj neomejene mo-žnosti za prehrano živine in svojega rodu. 'Tudi mu dolgo .ni bila potrebna nobena ve=ja državna organizacija, ker mu jo za obrambo zadostovala zadruga oz. rod. Vse bolj se je ruski =lovek mogel posve=ati duhovnemu življenju. Zahodni =lovek se ne more _rimerjati z nj im po globini =ustvovanja in doživljanju. Oder sita umetnost je bila v Rusiji na višku. Versko življenje vkljub državni gojitvi brezbožnistva ni zamrlo, a^pak bo nasprotno vzplamtelo o=iš=eno takoj, ko odpade ruskemu narodu tuja komunisti=na navla ka. 
Zahodni =lovek :ivi bolj v skopi naravi. Porazdeljen in potisnjen v neštete rotllne in ozk . dolinice mora s trudom kopa-ti in zbirati zemljo, da se more preživljati. Karava ga sili, da skrbi tudi za zimo in za =ase elementarnih nezgod. To ga napravija za racionalistl=ncga, termi=no iznajdljivega in kapitalisti =nega. =lov ka. Zahodni =lovek je rodil muP^mizem in ga obesil ru ske;..u narodu za vrat. Kakor r^di prostianosti v ilusiji po=asi dc zorevajo vse stvari, take bo polagoma ruski narod tudi ta jarem vrg-1 la. 2 sebe. 
Nacionalisti=na, tehni=na in kaplt. isti=na usmerjena.;t 
•Zahod.. 
j po..;.e.be j' v P. 5iji oj .=il o v j. 1: .. n :.rn:. r. mm v:""m .. 'Dr n:. cP Osten; j'-;; deviz.. . g . na p. n. . d . Za 

r. 
"!;i narcš n. ;] : "I 1 t ---• O • tudi ho:...1J.. pO. tu .1 :o? •. J:; tr rge bi ■■ t :d ... lo prii dj-ti dvropo prej ali slej 


v jcpolno katastrofo. 
Nujno jo to:.-. ;i . co,.-. _ .'. : ..1,. v 1;; . r ' _d >■..• J • X _l!j V-LuCj-J C« J vi :a j-J ClO JaiC--lwi-■-■-■—■ a-C<. . w^JL v-L svetovni vojni z ustanovitvijo malih držav med obema nasprotnima 
si poloma. Ta izolacija se ju pa izkazala Za popolnoma nesposobno. Nem=ija, jo to'razstrgano oviro z lahkoto odstranila. Na drugi strnili pti so bile te male d. ž»ve Iz Istega' razloga voe .revec izpostavljeno boljševizadji. U=inkovita Izolacija bi su mogla upostavlti Iv. z mo=no in strateško zavarovano državno tvorbo, ki bi 
imela vs& zdravo zahodno In vzhodne-elemente v sebi. To bi bila 
srednjeevropska federacija Poljske, <ddke, Slovaške, Slovenije, 
v Hrvatske, Srbij v, Lhdžarske, ter eventuelno Gr=ije, Bolgarije, romunlje In .nIdanIjo. Vsi ti n_.ro ti 1 o ..oliio..:... li vsaj po ro ie ni ve=ini spada -jo ze v zahodni kulturni k-fif:. IdroAO vl^~.e^tev a se nahaja med . nekateri. ..i teh narodov tu...l Iz vzhodnega kulturn .£u kro;,a. Tako je n.pr. Tzhodna cerkev (pravoslavje ) razširjena med Romuni, Srbi, 
Bolgari in r\ki, Islam pa v manjših drobcih skoraj po celem Bal* kanuft Idadzarc bi bilo kljub a.;...ngolskomu pora lu šteti v Zahodr.1 kulturi:l krog. 
TeŠnj a vseh teh narodov po samostojnosti in svobodi je po tolikem trpljenju in žrtvah ve6 kot dovolj izkažana. ITobon izmea teli narodov že Zaioal ovoje Zahodne ^rljentlrano..ti ne Š-^ll Imeti skupne u-prave z rusklL. narodom, ki j e no bi lahko prenašal, federacija bi bila sama dovolj mo=na, da bi to svojo voljo mogla uveljaviti napram vsakomur. 
Nemški "Drang nach Ostmi bi bil zaustavljen, saj bi federacija predstavljala ve=je vojaško silo kot Id mcija. Tudi s svojim streiuljenje^o po Trstu in poznem morju bi se K mcl Iz Istih razlogov morali odpovedati. Po padcu boljševizma pa bi prvi= prišla v Rusiji do izrisa miroljubna narodna volja -tudi carizem je 'bil namre= germanskega izvora. 
Zamišljena federacija bi ne bila samo po mentalitetl svojih narodov miroljubna tvorba, ampak bi ji tudi njena sestava n. dovoljevala kakih osvajalnih namenov. Tudi =e bi evropska konfederacija ali kontinentalni svet evropskih d^žav ne mogel vršiti svoje naloge, bi federacija v nobenem slu=aju'ne odrekla. Srednjeevrop-
ska federacija bi se po tolikih žalostnih izkušnjah dobro zaveda-
la , da omenja njen obstoj hkrati tudi obstoj vsakega naroda fedo
racije. Dokler pa bi federacija obstojalajpa bi bila izklju=ena vsaka vojna med Vzhodom in Zahodom. 
Ta politi=ni in kulturni izolator bi bil isto=asno tudi posredovalec med Vzhodom in Zahodom."Vzhod ne bi ve= videl v zahodnem =l.'Vvku osvojv.valca in izkoriš=evalca, ampak bi znal pravilno vrednotiti in uporabljati Zahodne kulturne pridobitve. Nasprotno 1 pa bi mogel tudi Vzhod uplivati na bodo=i duhovni razvoj zahodnega =loveka, ki je— ravno vslcd postopnega odpadanja od krš=anstva in njegovih kulturnih vrednot zabredel v sedanjo veliko svetovno katastrofo. Federacija-pc.., ki bo vsebovala zahodne in vzhodne elemente, bo posredovalec in regulator te velike Izmenjave kultur in medsebojnega oplojevanja. 
II. 
SLOVENSKO VPRAŠANJE 
"Pot slovenskega naroda se šele za Se.n oa . Nevzuton, temve=v življenje, z vero v Boga In samega sebe!" 
(Dr. Anton Korošec, Verujmo v svoj n^rod, "Spominski zbornik Slovenlj ey Ljubljana 1939) 
ZGODOVINSKI PREREZ SLOVENSKEGA VPAaŠANJA DP ZL.MA JUGOSLAVIJE 
Slovenci prevzamejo mrtvo stražo Jadrana ln Balkana« 
V dobo velikega preseljevanja narodov, ki so g^ povzro-=ili Huni s svojim navalom v Evropo v drugi polovici 4-.stoletja, spada tudi prihod prednikov današnjih Slovencev na tla, kjer še danes "bivajo. Od za=etka 6.stoletja so pri=eli Slovani, kate ih pradomovina jo na ozemlju povojne vzhodne Poljske, južne Ik . -rusije in severne Ukrajine, z vedno ve=jo silo prodirati preko spodnje Donave in Karpatov. Sredi Istega stoletja se poj vi na vzhodu Evrope nov mongolski nomadski narod Obrov. V strahu pred njimi, katerih sosedstvo se jim zdi prenevarno, zapuste Langobardi svoje bivališ=e v Panoniji in se preselijo v Italijo, ki jo osvoje od Bizantincev (568). Na ozemlju, ki ostane po njlhoven odhoau prazno, se naselijo zdaj Slovenci, deloma podložni Obrom, deloma njih svobodni zavezniici. Ob Kuri, Dravi, Savi in njihovih pritokih pa tudi ob Donavi prodirajo navzgor ter s=aso-ma pokrijejo ozemlje približno 70>000 km", -med tem ko meri zemlja, ki sedaj na njej strnjeno prebivajo Slovenci le še 24-.000 km" . Tam, kjer se stikajo skrajni izrastki L ln Krasa s Furlansko ravnin .j, te=e že v 7. in 8. stoletju mega med slovenskim in romanskim prebivalstvom. In ta jezlkovn„ meja je osta-la domala nelzpremenjena vse do današnjih dni. 
Dale= proti zapa.du ln severu' sega prVotna slovenska naselitev. Vsu pore=je zgornje Drave obse^, ves JLlenškl okr^j. Drelherrenspltze. Grosswenedlger, Grossglockner, trije najvišji vrhovi Visokih Tur, so mejniki slovenske naselitve, katere mej^ &re z Visokih na Nizke Ture ln nato po ozemlju med Travno ln Anižo do 
Donave, potem pa ob tej ln mestoma še po njenem levem bregu proti 
<eški. Na vsem tem velikom ozemlju so Slovenci, kakor smo že omenili, deloma docela samostojni, deloma pa "bolj ali manj podložni nadoblasti Obrov, ki so tedaj bili na višku svoje mo=i in so predstavljali velik straii za Evropo s svojimi roparskimi pohodi. 
Sredi 7.stoletja (623 -658) .je na ozemlja <eških Slovanov ln ve<ine Slovencev ustanovil mogo=no od Obrov popolnoma neodvisno državo Samo in se s popolnim uspehom boril proti frankovskl državi. Po njegovi smrti je ta država sicer razpadla, a Slovenci so sed. j okru, ,lo 100 let obdržali popolno neodvisnost od vseh svojih sosedov; državo karantenskih Slovencev imenujemo to njihovo politi=no formacija. Halo pred loto 743 pa je postala obrska si-la znova tako mo=na, da je resno ogrožala slovonsko neodvisnost; 
tedanj 1 slovenski knez je toroj poklical Bavarce, zapacine german
sko sosede Slovencev na pomo=, moral pa je po skupni zmagi nad 
Odri zur^di bavarske verolomnosti naknadno priznati njihovo nude-
oblast. Ko pa so brž nato' prišli Bavarci pod frankovsko gospod
stvo, so z njimi vr_d morali tudi Slovenci priznati nadoblast 
frankcvskega kralja. Obdržali pa so svoje doma=e kneze iz svoje vladarske hiše, ki so jih ustoll=evall po starodavnem obi=aju na 
Gosposvetskem polju severno od Celovca na Koroškem. Obdržali so vsi notranjo autonomljo, saj pa= niso prišli pod tujo oblast kot premagan, podvržen narod, ampak po veroleinnostl zaveznikov,, Tako 
( so torej prišli Slovenci, do takrat še pogani, pod zapadni vpliv, in v glavnem z Bavarskega, deloma pa , a šele pozneje, tudi iz Ogleja, se je za=elo širiti med njimi krš=anstvo. Tiste Slovence, ki niso pripadli Karantenski državi, ampak so bili še pod obrsko oblastjo,, v predelih proti Italiji ln predvsem seveda v Panuniji, je Karel Veliki v svojih vojskah, ki je z njimi uni=il obrsko državo spravil .od svojo veliko oblast. Brž po smrti Karla Velikega, 
pa se je Za=el položaj Slovencev v frankovskl državi slabšati to je povzro=il upor nekega hrvatskega kneza Ljudevlta proti Pran
kom, ki so se mu Slovenci pridružili, a ju kon=al z neuspehom 
(822). Ted^j so Izgubili Slovenci svoje doma=e kneze, svo.jo no-
tr^i:jo samostojnost In nad n.jlml zavladajo sedaj germansIcl uradniki, prefektl m grofje; br nato pa se pri=ne tudi obsežna ln velikopotezna germanlzaci.ja na slovenskem ozemlju. Nemci to se pa= dobro zavedali, da se na pokorš=ino Slovencev ne morejo do-
sti z-.ne sti, nemški kmet pa jim je bil v trdne oporo na mejah, 
frankovske nemške države. 
Prva demokracija v Evropi. 
V <asu svoje neodvisnosti samostojne karantanske države so Slovenci volili in s posebnim obredom ustoli=evali tvoje kneze, oz. kasneje, ko so prišli v sklop nemške države, vojvode. Povdarltl je treba, da knežje dostojanstvo v slovenski K_.r^nt^.nlji ni bilo dedno, ampak so svobodni Slovenci, kmetje in plemstvo, volili svoje vladarje. Po izvolitvi pa so jih po svojstvenem ljudskem obredu slovesno ustoli=evali na knežji kamen sredi Gosppsvetskega polja pri Celovcu. 
Obred ustoll=enja karantansklh knezov oz. vojvod se je ohranil tudi pot.-m, ko so Slovenci že Izgubili svojo samostojnost, kar nam je trden dokaz, da svoje neodvisnosti niso izgubili kot premagan in uodjarmljon narod, šele pozneje je odpadla pravica volitve, ki se je spremenila zgolj v potrditev kneza, dolo=enega od Nemcev. Obred sam pa se je obdržal skoro ves srednji Vck(do leta 1414-) in se je ves =as vršil v slovenskem jeziku. 
Ker noben teritorij starega "svetega^ rimskega cesarstva nemške narodnosti" ni imel nobene podobne demokrati=ne ustanove in nobenega podobnega ljudskega obreda, je ustoli=evanje 
koroških knezov oz. vojvod že ted-j vzbujalo povsod posebno pozornost. 
Obred sam nI bil vedno enak -v starejši dobi so po 
ljudski izvolitvi kneza deželni odli<nlki na Gosposvetskem polju severno od Celovca slovesno sprejeli novega kneza v svojo sredo, ga oblekli v posebno nošo, ga posadili na poljskega konja In ga spremili do takolmenovanega knežjega kamna, ki je stal blizu cerkve Gospe Svete (zdaj pa je v celovškem muzeju) in ga vodili tam trikrat okoli kamna, medtem ko je vse zbrano ljudstvo prepevalo slovenske pesmi, hvale= Boga., da je cL.1 deželi gospoda po njih želj!.. Potem je knez prevzel oblast v svoje roke. Slovesni ljudski obred usto116enj a karuntanskih knezov se je pozneje iz-prem.nil: vsakokraten novi deželni knez je v slovenski Jaietskl noši, spremljan od vsuh deželnih .dostojanstvenikov prišel h knežjemu kamnu, na katerem je sedel takoimenovani "vojvodski11 kmet, obdan od ljudstva, katerega zastopnik je bil. V slovenskem 
jeziku je nato postavljal na knežjem kamnu sede=i kmet novepi knezu In njegovemu spremstva vprašanju: kdo da .je, ali bo .,ravi-=en sodnik, ali bo skrbel za bi^,. in,ju dežele, ali ."]« svobodnega rodu in ali je vnet za krš=ansko vero. Nato šele se je Kmet umak-
.nil s knežjega kamna, ko mu j --oila _erej ooljaoajenc; odv^kodnina in osvoboditev od davkov ter je udaril nalahno novega iaieza po licu, eominjajo= ga naj bo dober sodnik. Knez oz. vojvoda je na-to stopil na Knežji kamen, zavihtel goli me= na vse 'štiri strani neba, =eš, d_. bo mo=an branitelj pravice. Potem se je vršila služba božja v cerkvi pri Gospej Sveti, nato pa je vojvoda -v poznejsi do oi, ko iCaraxitanlju ni oxla ve= svooodna ca ^c.vu — na vojvodskem pr stolu, ki še danes stoji sredi Gos.osvetskege polja delil fevde in sprejemal poklonitve. 
Volitev In ustoli=enje karuntanskih knezov, oz.vojvod je imelo za Slovence vedno izreden pomen in ima še danes. V dneh nesvobode jih je spominjalo nekdanje samostojnosti, proti-Nemcem, ki so Slovencem o=itali vedno suženjstvo,jim je bil jasen dokaz 
~ 76
/ 
nekdanje svobode in neodvisnosti ter demokrati=ne ureditve -nji
hove-države, ki 41 nI primera v vsej takr&tnl evropski državno-
;..r. vni z/:odovlnlo In v narodnostnem <ustvovanju jim je bilo sim-
bol svobode, simbol davne preteklosti in tudi simbol bodo=nosti. 
Gosposvetsko polje s svojim knežjim kamnom in vojvodsklm pre
stolom ter obredom ustoli=enja je za vse Slovence, lahko re=emo, 
svet kraj. 
, Ha tem svetem kraju sredi Koroške ho=ejo Slovenci obnovi-
ti svojo pradavno demokracijo z vsem edinstvenim obr-dnikom, ki 
jo je nedemokrati=no nemštvo zatrlo. 
Usoda Slovencev v Panoni.il. 
Be enkrat se osamosvoji v 9* stoletju del Slovencev izpod frankovske nadoblastl In zaživi svobodno življenje. Bili so to panonski Slovenci s središ=em okoli Blatnega .jezera na današnjem Madžarskem (869 -874.). V zavezništvu s slovansko državo Vellko
moravsko je vladal tu kot suveren vladar knez Kocelj v popolni po
liti=ni in tudi cerkveni neodvisnosti od Frankov. Krš=anstvo se po njegovi državi namre= ni širilo iz nemških središ=,-ampak od 
slovanskega nadškofa Metoda, ki je po papeževem odobrenju uporabljal bogoslužje v doma=em, slovanskem"jeziku. 
Loncem 9» stoletja pa se je pojavil v Panonlji nov narod; divji mongolski Madžari, ki so se tu naselili in z neprestanimi roparskimi pohodi preko Nem=ije, Italije in celo Francije bili strah in groza vse zapadne Evrope vse tja do srede 10. stoletja, ko jih je premagal cesar Oton na laškem polju pri Augsburgu (955). S prihodom Madžarov je bilo pa= zapisano smrti slovansko prebivalstvo Panonlje -Slovenci so se v-zemljah "Krone sv. Štefana" ohranili samo v Prckmurju, ki je leta 1918 pripadlo Jugoslaviji, in še nekoliko severovzhodno približno do St. C-ottharda. Vse do srede 
lo . stoletja pa so "bila tudi druga obširna ozemlja Slovencev n.-pfc, ob Savi, koder so prodirali v Italijo, pod madžarsko oblastjo. Toda vse tod so se morali Madžari umakniti fr-nkovskl ali bolje nemški ofenzivi. 
Germani ho=ejo preko slovenskih ffi-obov prodreti na južno morje. 
Ko je bila zopet odstranjena madžarska nevarnost (955), so nemški vladaijl z novo in še mno^o ve=jo silo nadaljevali z Eceriaanizacljo slovenske zemlje» Številni nemški posvetni in cerkvex.i VfcliJSaši so " dobivali v fevde velike predele slov ~na.:e zemlje in naseljevali tu nemške kmete. Slovensko plemstvo, ki je vsekakor obstojalo, se je polagoma potuj <ilo v morju tujega plemstva in se stopilo z njim oprijemšl se njihovega jezika. Za marsikatero nemško plemiško rodbino na slovenskih tleh se morejo ugotoviti slovenski predniki ali izvor . Vse do konca srednjega vek_i traja ta veliki proces gtrmanizacije, ki je objemal vso slovensko zemljo. Tako so proti koncu sr.dujega veka v 14-.in 15. stoletju izginile zadnje slovenske jezikovne oaze na vzhodnem Tirolskem, zgornjem Koroškem in Zgornjem štajerskem. Ha drugi strani pa se ponekod tudi nemška kolonizacija ni posre=ila in so se sredi slov.nskega ozemlja poslovenili, od nemških škofov sem kolonizirani nemški kmetje (n.pr. okoli Škofje Loke). Do konca srednjega veka je bilo na ta na=in v glavnem ponem<eno ozemlje nekako do =rte Pontabclj (Pontobba)-Šmohor-Beljak-Št.Vid-Svinj-ska planlna-Labud-Lu=ane-Ernovž-Št. Gotthard, tor-.j približno dve tiei;ini slovenske zemlje* 
V dobo po madžarskih navalih' pa do konc-srednjega v.-ka spada tudi nastanek tistih zgodovinskih dežel, na katere so do svetovne vojne 1914-1918 ostali lilovenci razdeljeni: Koroške, ki je obsegala prvotno -pod imenom I^arantanija = Koroška -Vse 
ozemlje Slovencev (tako našteva ncpr.Anglež Bartholomeus Korošce 
med rasnimi slovanskimi narodi in misli z njimi, vse Slovence), 
Štajerske, Kranjske, Goriške In Istro. Prvo dobo v tem razdobju 
ozna=uje dokaj naglo prehajanje zemlje Iz rok ene. mo=nejše ple
miške rodbine v druge, po ve= tekih rodbin se bori za prevlado 
na slovenski zemlji. Zadnji, ki se o njem že zdi, da bo združil 
vso slovensko zemljo obenem s svojimi =eškimi deželami, je usta
novil novo politi=no formacijo, kakor nekdaj Samo, =eški kralj 
Premisl Ctokar II (+127o), gospodar <eške, Avstrije, Koroške, 
Štajerske in Kranjske, je podlegel Rudolfu Habsburškemu, ki mu 
je pomagal madžarski kralj -, leta 1273, Izvoljenemu za nemške
ga kralje,. S tem =asom pri=ne habsburška111 oblast na slovenskih 
"**' " «k"-' —— tleh In do konca srednjega vuka a-pr... ijo Habsburžani vse slovansko ozemlje v svoje r^ke; širjenje njihove mo=i predstavlja dru-go dobo tega razvoja. V vseh teh bojih in borbah slovenski narod kot tak seveda ni sodeloval, saj o svoji usodi odlo=ati ni mogel. Z novim vekom pa se pri=ne nova doba zgodovine slovenskega naroda. Protestantska reformacija in borba za njo In proti njej je prinesla novo življenje in novo aktivnost v svet evropskih narodov. Tako tudi med Slovenci. Ob zavesti, da je nove verske nauke najlažje širiti s pisano besedo, je leta 1551 izšla prva tiskana slovenska Knjiga, ki jo je napisal protestant Primož Trubar. Tej so sledile druge, seveda v tej dobi še samo verske, in to s obeh strani, 
protestantske in katoliške. Reformacija na Slovenskem ni uspela in je podlegla živahni katoliški verski obnovi. Književna tradi
dija in prosvetno delo za slovenski narod ni ve= prenehalo. Tako se je ob za=etku novega veka slovanski narod prebudil kulturno , politi=no pa se je mogel prebuditi šele sredi 19.stoletja in po letu revolucije 184.8. 
Od te dobe, od za=etka ustavnega živi.j en.j a ln politi=ne svobode v habsburški Avstrl.il pa vse do leto. 1918 se vrši neprestana borb-. Slovencev za n.jlhovo narodnostno ohranitev in narod-no enakopravnost. Nemci, ln to ne glede na strankarsko pripadnost, vlada ln dvor -vse to je bilo vpreženo v sistem germanizacije ln nasprotno slovenskim zahtevam po enakopravnosti, kakor je bil~ 
I nasprotno težnjam vseh drugih nenemšklh narodov monarhije n.pr. <ehov. Treba se je bilo boriti za goli obstoj v vsaki obmejni vasi, zu pravice v cerkvi, v šoli, osnovni ln srednji, v uradih ln na sodiš=u, treba se je bilo boriti proti novi germanlzaclji, ki je bila mnogo bolj zavestna ln kruta, kakor ona v srednjem veku, ln ki se je pri=ela izvajati v Avstriji, približno v sredi 19« stoletja pod egldo velenemškega absolutizma ln slede=ega liberalizma. Res je -imela ta germanizaclja zelo velike uspehe na Koroškem, ker je z vsemi sredstvi gospodarskega, politi=nega in upravnega pritiska, šolskega raznarodovanja pa tudi dejanskega terorizma, stalno potiskala mejo slovenskega prebivalstva proti jugu. Saj so bile leta 1914 na vsem Koroškem, ki je -bimela po nemški uradni statistiki 82.000 slovenskih prebivalcev samo 4 slovenske ljudske šole I Volilni okraji so bili tako razmejeni, da je bilo to kar najbolj v škodo nenemškemu prebivalstvu ln da je nemško oz. ponem=eno prebivalstvo prišlo tembolj do izraza. Predeli s slovensko ve=ino so tvorili ,kupne volilne okraje z Ve=jimi sever-no leže=imi nemškimi oz. ponem=enlml predeli, ne pa s sosednimi slovenskimi; Povsod so bili protežlranl veleposestniki -volitve v Avstriji so se namre= vršile lo=eno po fevdalno-stanovskih 
kurijah -ki so bili Nemci in poleg tege* še najlažje pod vlad
nim vplivom. Isti pojavi so znani s <eškega. Tako ni =udno, da je slovensko prebivalstvo na Koroškem podlegalo v volitvah. V 
drugih deželah je bil položaj boljši: na vsem slov nskem štajer
skem, (ki je bila potem leta 1918 priklju=ena Jugoslaviji) so bili 
voljeni -razen v mestih, kjer so Nemci s pomo=jo uprave, šole, zasebnega In javnega kapitala, družabnega pritiska, vedno najdalje obdržali svoj vpliv -samo slovenski poslanci. Na Primorskem je bila polovica poslancev slovenske, narodnosti, na Kranjskem pa so imeli Slovenci v zadnjih, desetletjih pred svetovno voj-no vedno veliko absolutno ve=ino. In vendar so še tu -to je zna=ilno za politiko habsburške monarhije -bili predsedniki deželne vlade, ki .jih .je imenoval cesar, z eno samo izjemo vedno samo Nemci & „ V dunajskem parlamentu, kamor so Slovenci morali pošiljati svoje zastopnike (razen prekmurskih Slovencev, ki so bili pod madžarsko polovico monarhije), so ti sodelovali predvsem s =eškimi poslanci, ki so se morali na severu boriti z Nemci na podoben na=in kakor Slovenci,dasi so bili v nekoliko boljšem položaju zaradi svoje številnosti in zaradi tega, ker so prebivali strnjeni v eni sami kotlini. Prav tako se je vedno povdarjala solidarnost Slovencev s Hrvati in Srbi iz avstrijske in ogrske polovice 
monarhije, ki jih je težila podobna madžarska nadvlada• Sodelovanje s <ehi In Srbi ter Hrvati je bilo posebno trdno med svetov-no vojno, pri =emer so bili slovenski parlamentarni zastopniki inicljadvnl in vodilni. -Tako se je okoli slovenskega parlamentarnega kluba nu aonaju že leta 1909 zbral slovanski center, voditelj Slovencev dr. Korošec pa je bil v odlo=ilnem razdobju leta 191719iS šef združene jugoslovanske parlamentarne delegacije ne Dunaju in kot tak postal v prevratnih dneh šef prehodne državne organizacije Slov ncev, Hrvatov in Srbov na ozemlju bivše monarhije. 
Sprva so Slovenci -kakor tudi <ehi, Srbi in Hrvati -kljub naj silnej si germanlzacijI upali, da bo kon=no vendar mogo=e prepri=ati o nepravilnosti njih ravnanja z nenemškiml narodi., da se bo mogo=e z njimi lojalno sporazumeti in ustvariti zvezno Av-strijo z enakimi pravicami za vse narode. Toda prekmalu so se mo-rali prepri=ati, da je to povsem nemogo=e, d_ Nemci nikdar ne bodo 
-81
\ 
r 
pristali na kakršnokoli enakopravnost narodov, da se nlkd_.r ne bodo odpovedali svoji vlogi gospodarja, da nikdar nikomur razen gebi ne "bodo dovoljevali pravic. Ista poteza nemškega zna=aja kakor j . povzro=ila prvo In drugo svetovno vojno, to je, divja težnja po nadvladi nad Evropo in nad vs-m svetom, se je kazala v avstrijskem politi=nem življenju kot težnja po absolutni, politi=ni, kulturni in gospodarski nadvladi nemškega prebivalstva nad ostalimi narodi monarhije. Koder stoje sporazumom na poti posamezne osebo, tam se s potrpljenjem vse aoseže, koder pa jili ovira narod sam s svojim zna=ajem, tam je vsa dobra volja In vsa 
žsij a zaman. iILko so uvideli Slovenci, da .jih v sožitju z Nemci v Avstriji =aka samo narodnostna smrt, pre.j ali slej, ker ho=e avstrijsko nemštvo za vsako cono zgraditi nemški etni=ni most 
do Trsta« 
Zato sž je ves slovenski narod enodušno izrekel za jugoslovansko deklaracij , ki jo je 3C.maja 1917 imenu vseh av-strijskih Jugoslovanov,(Sroov, Hrvatov in Slovencev) kot predsednik jugoslovanskega parlamentarnega kluba na Dunaju prebral voditelj Slovencev dr. Anton Korošec v dunajskem parlamentu. Zato j o isti dr. Korošec zgodovinskega dne dne 12. oktobra 1918» odvrnil plakajo<emu zadnjemu habsburškemu cesarju Karlu, ko mu je ta ponujal piv-osnovo habsburške monarhije po narodnostih, "Veli=anstvo -prepozno!' in s tem lapldarnc izrazil zgodovinski bankrot nemškega "avstrijskega 1 poslanstva v Srednji Evropi, ki je postalo samo krinka strastnega vellkonemškega imperializma, 
•ki je imel vse do nastopa Kltle.. j a v-HabsburS^nih in v avstrijskem nomštvu doslednejšega in naprednejšega eksponenta kot v Bismarcku in prusovstvu. Zato je ves slovenski narod pozdravil razpad Avstrije, ki se je zanj marsikateri Slovenec boril tudi kot dobrovoljec ob strani antante. Saj je razpad habsburške mo-narhija predstavljal prvi pogoj slovenske svobode. 
-t 
<e se vprašamo po glavni potezi vse dosedanje slovenske zgodovine do razpada laaospursice iiiono.riil.ie, moremo odgovoriti brez premiš1janja, da je to ena Si "borba z Germani za narodni obstanek, da je to borb,-, Nemcev procl Slovencem. V srednjem veku .je ta narodnostna borba bolj nezavedna, rekli bi Instinktivna, a za-to ni= manj uspešna. V novem veku se pri=ne ta borba v 19.stoletji in to z vso zavednostjo; tedaj dobi ta borba, zna=aj zavestno hotene,..-uni=evanje; slovanskega naroda. Nemška politika je težila 
proti Jadranu,-hotela si je priboriti dohod do Trsta nele s poli-/ ti=no nadvlado nad vmesnim slovenskih ozemljem, ampak tudi z narodnostno. Preko grobov slovenskega naroda naj se stvori most do Jadrana, ki bo potom ponesel nemško ekspanzijo na vse Sredozemlje, To je bil veliki germanski na=rt, ki sta za njega uresni=enje složno delali llem=ija In habsburška monarhija. Njuna medsebojna trenja, ki so dosegla svoj višek v izklju=itvi Avstrije iz "Nemške zveze11 leta 1666, so Imela svoje vzroke predvsem v po=asnejšem pruskem razumevanju gib=nej še imperialisti=ne koncep/šLj~ avstrijskega nemštva, ki je v tem ožiru hodilo pred neokretnejšimi Prusi. S porazom v prvi svetovni vojni Imperialisti=ni na=rt združ..n~ga nemštva ni bil opuš=en, aupak njega uresni=enje samo odloženo. Proti tej nemški sili so se borili Slovenci v 19. in 20. stoletju prav tako zavestno. Težavo borbe pa borno seveda razumeli pravilno samo, =e pomislimo na veliko premo=, ki so jo pri tem lii-ll Nemci. V še ne sto letih svojega politi=nega .življenja pa so Slovenci kulturno in politi=no silno napredovali in pokazali, kakor priznavajo vsi, ki so opazoval njih r.zvoj,mo=no odporno in žlvljen§ko silo ter se v polni meri pokazali vredne svobodnega 
življenj a o 
Prva rešitev -"seme izkrvavelega naroda" se reši v Jugoslavijo. 
Leta 1918 . spoznanje srednjeevropskega vprašanja še nI bilo popolno, ker pa= še nI bilo popolno spoznanje nemštva. Me-rodajnl =inltelji so komaj spoznali pravi negativni pogoj za rešitev srednjeevropskega vprašanja -likvidacijo habsburške monarhije, a niso takrat-niti še slutili nadaljnih, dveh pogojev za to -likvidacijo Kem-ike Avstrije in potrebo po vpostavitvi neposredne ozemeljskoxpoliti<ne zveze med južnimi in severnimi slovanskimi narodi, v svrho usposobij enja Srednje Evrope za politi=no in gospodarsko neodvisnost napram ITemciji in za u=inkovi-to obrambno sposobnost proti germanskemu imperializmu. 
Zato so bila vsa prizadevanja usmerjena, in poznejši pariški mir je tudi dejansko ostvario v Srednji Evropi na ruševinah bivše habsburške monarhije nove nacionalne države -Poljsko, <SE, Jugoslavijo, Madžarsko, Nemško Avstrijo veliko Romunijo. 
Ob takih perspektivah je bilo jasno-r da je bil za Slovence edini izaod priklju=itev k Jugoslaviji.'Zna=ilno je, da j a pr^v od severne slovenske meje prišel veliki voditelj Slovencev dr-« Anton Korošec, ki je na svetovnem odru dunajskega parlamenta prebral 3<~ omaja 1917 jugoslovansko deiclaruci jo, Izmed vseh .južnoslov^nsKlh narodov je bila idejo, jugoslovanske rešitve prav pri Slovencih najbolj živo ob=utena. Isti slov nski voditelj je pr^v vso dobo med prvo in drugo svetovno vojn., jugoslovansko idejo v plemeniti obilici autonomnega narodnega razvoja Srbov, Hrvatov in Slovencev državno-politi<no najbolj iskreno zastopal. 
Venaar slov^nsKi n^rod tudi topot ni imel zaslužene sre-=e. Kot posledica londonskega pakta je preko 400.000 strnjeno naseljenih Slovencev (vsa slovenska pokrajina med jadransko obalo pri iretu in razvodjem med Savo in So=o) obenem s cca 150.000 
Hrvati v Istri padlo pod Italijo; vsled Izgubljenega koroškega 
plebiscita, ki so ga vsled ne-oznanja koroških razmer odredile 
mirovne konference, okoli 100.000 (Koroška) In cca 4-0.000(Llpni-
ca, Srnovš in Radgona) pod Nemško Avstrijo, poleg tega pa še 
okoli 10.G00( pokrajino okoli Št. Gottharda) pod Madžarsko. Tem 
* strnjenim slovanskim manjšinam, ki so skupno predstavljale eno tretlno strnjenega slovenskega narodnega ozemlja, se je slabo godilo. Italijani In Madžari jih sploh niso priznali kot manjšino in so jim enostavno vzeli vse narodne pravice, a jih v. svrho pospešenega potuj<enja prikraj sevali tudi v elementarnih =loveških x°) 
pravicah. 
Koroški Slovoncl v Nemški Avstriji so "bili sicer formal-no priznani kot narodna manjšina, a njl> usoda je dejansko bila težja kot usoda Slovencev pod Italijo, Saj je znano, da je germanizaelja na Koroškem že pod bivšo Avstro-Ogrsko bila najhujša. 
Nesre=na usoda ..lovenske Koroško, zibelke slovanske po
liti=ne samostojnosti in poznejšega središ=a slovenskega kljl
ževnega delovanja, predstavlja poglavje zase, ki ga moramo neko
liko od bližje osvetliti. 
3 problemi preobložene mirovne konference v Parizu so zaradi nepoznanja naravnost obupnih r„zmer, v katerih so morali od srede 19. stoletja dalje živeti koroški Slov ncl v morju vsestranske germanizaclje, odredile za Južno Koroško, ki ^o je Slovenija reklamirala zase in ki jo je priznal Sloveniji celo manifest avstrijskega cesaija Karla, -plebiscit. 
Plebiscit je povzro=ilo poro=ilo delegata ameriške misije na Dunaju (polkovnik Miles), ki je v naglici za 10 dni mogel obi-skati Koroško. G. Liles, ki je p«= presojal položaj Iz svoje ameriške mentalitete, je nehote b £no sodil zna=aj prej nepoznane mu pokrajine po njenih mestih in ve=jih trgih, ne da bi v naglici 
x.) Glej opombo na strani 84a 
x.) O postopanju Italije v slovenskem Primol-aicem nuj zadostuje 
pri=evanje Angleža B. Newmana: 
"But Italy, being a Great Povzel-, was colled upon to sign no minority a^reements... the Italiaiiizatlon of uhe north-east-ern arovince has been SjSuematrc aiid con oinuous. o • At iii-st represen— ted in the T^aTTan parliament -the ,r„vlnce of Gorizla returned four Slovene delegates aut of flve -gradually the mlnority v/as barred from x:ubiic life, and for many years the hali milllon Croats and Slovenes have not had a slngle ropresentatlve in any offlcial assembly... In 1913, ther v/ere 3-1 Slovene and 167 Croat schools in the territory: this v/ere not .-/ufflclent, for 10.000 chlldren v/ere _ unable te go to chool. But to-da;y there are no Slov.-ne and Croat schools -they. are ali Itallan. A child which dares to speak its own language in schcol is punished: Croat and Slovene teachers have been dlsmissed and repla=ed by Itallans. The prlnting of You-goslav primera, or even falry storie?.. in the Yougoslav languages, is a crime. Since the establishment pf the Pascist regime, Croat and Slovane chlldren are forced into the Balllla and Avanguardlsti, and propaganda is poured into thelr receptiv. mlnds: they are even-taught to scorn thelr ewn parents and race. 
Socidl and cultural life in the Julian March v/as aetive in Austrian days; now U1I Croat and Slo.vone clubs v/hich have not been set on fire have been closed aov/n. The Slav press had been completely suppressed by 192C. Names have been Italianized -more than one civil servcJit has been dlsmissed because he christened hls child with a Slav name. It is sad to record that in !taly, home of the Cathclic Church, Slav prlest and monics have been maltraeted and practlcally ali have been drlven fron th country. Slav prayers and hymns are heard no more en Slav Churches, Thousands of Croat and Slovene p^esants have been driv^n from thelr homes, to be ro-lacea by Italian settlers. The last twenty years, in fact, has seen a vast and organized programe lntended to change half a 
milllon Cioats and .lovenes into Itallans, thelr own wlches belng of no account v/hats&ever". 
(Bernard aev/nan, Danger spets of _Iurope, London 1938, p.209» ZlO,211)' 
lahko dovolj upošteval, da.se tu, enako kot drugod v Srednji Uvropl. življenje nI razvijalo lz mest na deželo, kakor v Ameriki, temve= obratno, -da je dotok iz dežele v mestih in trgih bil potem pod-vržen vsestranski germanizaclji, ki jo bila ravno na Koroškem naj* silnejša. Poleg tuga so nemški krogi, razpolagajo= z vsemi potrebnimi sredstvi in zutino, po vseh krajih, kj^r se je ustavljal pol-kovnik Mlles, s predhodnim terorjem in-improvizacijami vseh vrt aranžirali umetne vtise o razpoloženju prebivalstva, ki so seveda, žal, tudi imeli svoj u=inek. 
Poznavajo= posebno ameriško gledanje n_. prebivalstvene pro-bleme, vide= nemško inprovlzacljo-po vseh to=gah Mile sov^ turneje, 
zaman poizkušajo= usmeriti komisijo tudi na strnjeno in zavedno 
slovansko podeželje, je moral slovenski delegat pri komisiji podati 
slovenski vladi v Ljubljani uradno izjavo, da v takih okoliš=i
nah "komisiji ne more v.rlpoznati sposobnosti za .ravllno sodbo o ljudskih željah korušklh Slovencev." Poznavalcem razmer, ki so vladale na Koroškem zadnjih šestdeset let pred iorvo svetovno vojno, je pu= bilo takoj jasno, 
✓ \ da pomeni odreditev plebiscita v talcih okoliš=inah hladnokrvno pegaženj e na=ela o samoodlo=bi narodov in skriva v sebi apriorno težnjo naj se vsa Koroška priklju=i Hamški Avstriji. Slovensko ljudstvo na Koroške,.., ki mu je velenemški režim že leta 1913 pustil samo še zadnje 4 slovenske ljudske šol-, podvrž.no stoletnemlxpritisku, kulturne, gospodarske in politi=ne germanizaclj o, -se pa= ni moglo preko n„2i uspešno meriti z germanstvom v plebiscitu, ki se je bil tako pripravil, da se je mogla v polni me_i =utiti vsa premo= takrat 70-m.lljonskega nemškega naroda nad malim dvaml1jonskim slovenskim narodom, ki s je še n. pol omoti=en šele otresal tiso=letnih nemških verig. 
Poleg tega bi tudi ob ugodnejših zgodovinskih in politi-=nih pogojih plebiscit takrat le težko uspel v prid Jugoslavije 
zaradi zelo težavne gospodarske ln prometne deljivostl Koroške, ker so bile plebiscitne cone pa= tako urejene in razdeljene, da je s tem dejansku. plebiscitna dilema bila: ali za Koroško (in s ' tem z-Avstrijo), ali proti Koroški (in s tem za Jugoslavijo), Ni treba omenjati, da je nemško, -plebiscitna propaganda to okolnost znala psihološko mojstersko izrabiti v svoj prid. 
Rezultat koroškega plebiscita je bil: 15.279 glasov za Jugoslavijo, 22.025 za Avstrijo. Torej so Nemci kljub vsemu zmagali le s 6.000 glasovi ve<ine. 
Da so glasovalci v koroškem plebiscitu bili po vo=ini Slovenci piiznavajo tudi Hemcl suni. IVko ,n.pr. poro=a l.Grunberg v svoji knjigi: 'Di-deutsche Sudostgrenze" (B.I. Berlin 1941» Inozemski znanstveni institut, str. 156), da je bilo med 22.025 la-sovl, ki so bili oddani za Avstrijo, cca 10.000 slovanskih klasov.. S tem je -v lu=i sprednjih ugotovitev o razmerah na Koroškem -vse povedano in pojasnjeno. 
Take so ostali koroški Slovenci izpostavljeni poostrene-mu nadaljevanju germanlzaclje po preizkušenih metodah koroških velenemcev Izza dobe habsburškega re ima. še zadnje 4 slovenske ljudske šole so jim v Nemški Avstriji bile vzete, =isto v skladu s cini=no izjavo celovškega glavarja dr. Lemmlscha na seji koroškega deželnega zbora dne 29.11.1920: V Z ne. _ško kulturo in koroško dobrodušnostjo -=e bosta ln cer,..ev/ napravili svoje -T bomo v teku ene generacije uresni=ili d^-lo, al smo si ga dolo=ili.' Izjava, tipi=na za koroškega velenemškega politika. Ni= =udnega, =e je hitlerizem ravno med koroškimi in štajerskimi Nemci imel najbolj fanati=ne pristaše, saj je pangermanizem njihova stara tradicija! 
+ 
Ob tuj priliki je tudi omembe vredno s kakimi, tudi najbolj nevzdržnimi propagandnimi triki so skušali Nemci in drugI sovražni sosedje svet prepri=ati o neobstoju slovenskega narodu. Nemci so si izmislili svojo teorijo o "vlndlšarjlh", Ime, s katerim so ozna=evali Slovence na Štajerskem in Koroškem. Madžari 
•pa. 
še danes šarijo s svojo neresno Izmišljotino o "vendih". s =e-mer ozna=ujejo prekmurske Slovence. Pri tem je šlo in še gre za naslednji zlobni sofizemt narod purcelirati med sovražne sosede in vsakemu zasužnjenemu delu dati posebno"plemensko" -obeležje in ime, opirajo= se na govorjeni lokalni dialekt, v svrho lažjega in manj odloznega potuj=enja. Tudi-Iz tega je razvidno, s kakimi težavami se je moral mali slovenski narod boriti tudi še po razsula habsburške monarhije, ko je pri=akoval svoj-popolno osvobo-

• 
j enj e in zedlnjenje, ki mu ga pa neinformirani svet ni priznal« • 


+ 
'Tudi po zlomu aprila 1941 so Slovenci ohranili zvestobo 
.južno—slovanski ideji in so se vkljub strašni -usodi, ki jih je 
z okupacijo zadela,-Izogibali vsakega politi=nega koraka, ki bi 
se mogel tolma=iti magari kot samo predhoden ali za=asen preklic 
njihove jugoslovanske deklaracije iz leta 1917. 
Zgodovinska izkušnja iz prvih dvajset let skupnega držav
nega življenja v Jugoslaviji pa naravnost imperativno narekuje ka 
je treba popraviti: namesto unlturizma in centralizma« ki so ge 
Slovenci in. Hrvati =utili kot srbsko hegemonijo, kar je dejansko 
tudi bil, mora stopiti lojalno priznanje naturalnega de.jstv^ treh 
samobitnih narodnosti in kot lot.l=n_ politi=na kons-Kvenca -fe-
deracija. ia.;o In samo tako je mogo=e popraviti izvirni greh Iz 
leta 1918. 
SLOVENIJA POD TROJNO OKUPACIJO 
Obrambna nesposobnost okrnjene Slovenije« 
Izvirna napaka pariškega miru je bila v tem, cia je delal novo politi=no karto Evrope poci optimisti=no predpostavko, da enkrat premagana Nem=ija notr^n.ie ne bo ve= sposobna sprožiti novo svetovno vojno. Samo tako si je mogo=e razložiti, da je pariški mir ostvarll novo politi=no strukturo Srednje Evrope brez slehernih evropsko-vamostnlh geopoliti=nih in strateških ozlrov. 
Ker geopoliti=ni in strateški ozlrl -niso bili merodajni za celotno politi=no zasnovo nove Srednje Evrope, se ni <uditi, da sta bila z ozlrom ria Slovenijo -ki je sicer geopoliti=no eden najvažnejših predelov Evrope, ki pa je merodajni =initeljl pariškega miru žal niso skoraj ni= poznali -geopoliti=ni In strateški ozlr popolnoma prežita. Nemci so ostali n^ Karavankah in na Iauri, Italijani so prišli na vrhove Julijskih Alp in na razvodje med Savo in So=o, Madžari so se ustavili sr-dl Prekmurske ravnine ob neposrednem o.zemeljsko-politi=ncm stiku z Nemško Avstrijo, ki se je že ob svojem nastanku v srcu in ustavi enodušno zapisala nemškemu rajhu (Veliki N m=iji). Vse strateške to=ke slovenske periferije so bile tako v rokah sovražnih sosedov -ki so danes trije glavni partnerji osi -, ki so že samo po svoji števill=ni mo=i pritiskali na Jugoslavijo v razmerju 11 : 1, pritisk, katerega 75^ je morala nositi Slovenija! 
Tako je bila pariška Slov.nija nele narodnostno za celo tretino okrnjena, temv = tudi geopoliti=no popolnoma neupoštevana in strateško totalno nezavarovana kotlina 15.000 km1" ( z 1,200.000 prebivalci), v katero'so s treh strani bili naperjeni 
sovražni topovi, katerih Izstrelki bi se lahko križali. 
Slovenci so =utili ta brezupni obrambni položaj, ki so ga imeli kot okrnjena severna provinca Jugoslavije. Ker po zaKiju=enih, mirovnih konferencah proti temu položaju ni= u=inkovitejšega niso mogli podvzeti, so z vso svojo politi=no silo 
in s prestižem svojega politi=nega voditelja, dr. Antona Korošca, pritiskali na vojaške kroge v Beogradu, naj vendar predvidevajo vojaško obrambo Slovenije za primer napada. 
Rezultat teh slovenskih prizadevanj je bil ta, da je jugoslovanski generalni štab najprej zgradil dosti mo=an utrdbeni sistem vzdolž vse italljansko-slovenske meje, v zadnj m let.; pred vojno so bile improvizirane nekate.e utrdbe na važnejših to=kah na nemško—slovenski in madžarski meji. Kon=no je generalni štab spremenil svoje prvotno stališ=e in predvidel tudi neposredno pokretno obrambo slovenskega ozemlja v Jugoslaviji. (Prvotna pokretna obrambna <rta je bila namre= predvidena šele na hrvatskem 
# ozemlju, za. kar se je navajal baš razlog prakti=ne nebranj.jivostl okrnjen^ Slovenije.) Koncentri=ni napad na Slovenijo aprila 1941, z vseh treh 
strani hkrati je v nekaj dneh tragi=no pokazal iluzornost vseh 
9 ozna=enih obrambnih zasnov in naprav. Vse utrdbe m vsa pokretna obramba niso imele ve=-kot simboli=ni pomen. Danes vemo, da ob tako nemogo=em strateško-obrambnem položaju okrnjene jugoslovanske Slovenije ni moglo biti druga=e. 
Neupoštevanje' geopoliti=nih in strateških ozlrov pri 
srednjeevropskih ra=unih pariškega miru lete '1919 se je po kratkih dvajsetih letih Izkazalo za usodno. Najbolj evldentno se je to pokazalo prav na primeru Slovenije, ki tvori po svojem zemljepisnem položaju nekako geopoliti=no težiš=e vse Srednje Evrope: 
v prvih dneh vojaškega navala na Jugoslavijo so se v malo, okrnje 
v» 
no pariško Slovenijo s treh strani vsult kot okupatorji vsi tri
je glavni evropski partnerji osi, ki jim ju pariški mir leta 
1919 lahkomiselno izro=il vsakemu po en kos geopoliti=no in stra
teško najvažnejših precLlov slovenskega ozemlja; 
Tako je zaradi posledic londonskega pakta pripadlo Ita
liji vse slovansko Prlmor.je s 'Trstom in Beneško Slovenijo, =e
prav je že leta 1860 italijanski preporodltelj Kazzinl slovesno 
za=rtal vzhodne meje Italije, reko=: ?Vam,roj enim v Italiji, je 
odkazal Bog najjasnejše omeji=eno domovino v Evropi. Bog je po
tegnil okoli vas vzvišene in nesporne meje: na eni strani naj
višje gore Evrope, Alpe, na drugi morje, neskon=no morje. Od-v% 
prlte seštllo: postavite eno konico na sever Italije ,na Parmo; 
ubodlte drugo na Izliv Vara ln opišite z njo v smeri proti Alpam 
polkrog: tista Konica, ki po opisanem polkrogu pade na izliv So
=e^, bo za=rtala mejo, ki vam jo je Bog dal« Do tiste meje se go-
vori, se razume v^š Jezik:" preku n.ie nimate pravic1.'. (Kazzlni, 
dolžnosti =loveka, 1860; slov. prevod I. Gradnika, str.38)0 
Nemci pa so po sklepu mirovnih konferenc in zaradi ne
sre=nega koroškega pleplsclta dobili vso Koroško. =eprav je njen 
južni del priznal/celo cesar Kari ln <eprav je leta 1919 angle-
ška revija surateskl pomen Koroške takole ozna=ila; ;,Carlnthia is 
a land lying between the famous Tauern Mountains 01 Central Euro
pe and the greclpitous hlghts of the Karawanken Range^ a land, of 
sweet natl^.nal songs, bev/itchlng lakes, and fertlle valleys. It 
is one 01 the nature*s rreat fcrtresses. the. n^tural oulvvark which 
olocks txi'-G-o-m^n descent te the Adrl^tic Se^ and for thirteen 
centuries its people have been angaged ln a constant struggle 
agalnst the German atte...,;t to penetrate to the Llediterranean" 
(The Balkan Revlev/, London, Vol,I., N°.—5, June 1919»p*399)* 
Iviadžari so smeli obdržati porabski del slovenskega Prek— muija okoli Št. Gottharda, ki oi moralo skupn^ z Gradiš=ansko 
in Sslovaškimi predeli južno od Donave tvoriti os Koridorja, ki naj bi lo=il Krne=e od Madžarov, Kakor je že letu 1919 mirovnim 
Konferencam Kategori=no hasv~tov_l pariški "Le Temps": "En fal
sant la paix avec 1'Allemagne, 11 fullait mettre fin ala preponderance ^russlenne. En fals.,,nt la a^ix avec 1'Autrlche, 11 
/^ fallalt separer les-Allemands de s Ma^..yars. lels etalent les / 'V enseignementa de 1' experience; on les avalt payes assez cher pour ne pas les oublier. Cependant 1'hegemonle prusslenne su.slste dans le Eelch•allemand. Verrons-nous subslster aussl une fronti&re commune entre les Allemands d'Autriche et les Eagyars?" (Le lemps, 10.julija 1919, BulietIn du jour: Le^frontleres de 1'Autriche). Gotovo je v tem bila ena Izmed vellKlli napak mirovnih Konferenc leta 1919. Upajmo, da ne bomo po sedanji vojni zgrudi 
Istih mirovnih napaK doživeli še tretje svetovne vojne.... 
Borba treh okupator.j ev za malo slovensKo osest „ 
Hi meg. <e popisati depresije, Ki je Kot nora legla nad Slovenijo, Ko je dne 6.aprila 1941 zjutraj radio objavil, da se je br«z vojne napovedi pri=el nemšKi napad na Jugoslavijo od 
vseh strani: z avstrljsKe meje, z madžarskih in bolgarskih oporiš=. Ljudstvo je slutilo katastrofo, ne da bi imelo jasno predstavo cjnjenih oblikah. Vedeti je pa= tivba,Kakor je to že bilo omenjeno, da su ITemci v Slovaniji že od nekdaj gledali poseben 
Kamen spotike za njihovo eiespanzijo proti Trstu. Domala vsi vidnejši Slovenci so bili angažirani v te .izlh nacloialril. borbah za slovensKi narodni obstaneK proti germanizacijskl politiKl bivše habsbursKe monarhije. In razni eKspanzisti in ionem=evalni in-stituti v centrih za. slovensko germanlzacljo v Celovca in Gracu so imeli temeljite kartotekeo o tem, ne glede na to, da je bila 
ostala po razsulu Avstro-Ggerske lcakor drugod, po našledstvenlii 
državah tudi po slovenskih nestih gospodarsko mo=na In politi=no absolutno zaš=itena nemška peta kolona.c. Kam naj v naglici te
že na varno vsaj najbolj eksponlranl branilci slovenstva izza avstrijskih =asov? Bežati ni mogel ve= nih=e, ker ni vedel kam 
in ni bilo ve= =as^,, L: 
s Takoj za nemškim n„ aaoia so vdrli v Slovenijo tudi Italijani in Kadžari. Slednjim so kon=no Nemci prepustili Prekmurje (slovenska pokrajina med Muro In Eabo). Kaj bodo dobili Italijani, ki 'so na Gorenjskem (pokrajina med Karavankami, Julijskimi Alpami in Ljubljano ter Savo do Zidanega mosta) celo prehiteli Nemce,'ker je umikajo=a se jugoslovanska vojska Nemcem pred no-som razstrelila karavanški predor pri Jesenicah? Poleg tega so Italijani zasedli tudi Notranjsko (pokrajina med Ljubljano, Idrijo in Postojno) ter Dolenjsko (pokrajina med Ljubljano, progo Ljubijana-Zagreb ter hrvatsko-slovensko mejo na Gorjancih in Kol-
pi) in Ljubljano samo* Ze v nekaj dneh so Nemci Italijane izrinili is Gorenjska in iz dela Dolenjske. Nato so se za=ela trenja za razmejitveno =rto nad Ljubljano-* Italijani, ki so prvotno ra-
=unali z gotovostjo na vso bivšo Kranjsko s trboveljskim premogokojba vred, so zahtevali za za=asno mejo vsaj Savo. Joda, ko je 
v italijanski zunanji mlrlster grof Clano prišel na Dunaj, so mu tam predložili v ..uu. Is kot fait accomvlle demarkacljsko =rto, ki te=e pod Savo tik nad Ljubljano C dobra dva kilometra od ljubljanske mestne , meje )<, Tako so Italijani sicer obdržali presto-lico Slovenije, Ljubljano, z delom Dolenjske in Notranjske s cca 
300.000 prebivalci, -kar so potem skupaj uradno imenovali Vljubljansko provinco" in jo proti dolo=ilom mednarodnega prava s kraljevim dekretom z dne 3.maja 1941 anektirali, -toda Ljubljana je ostala na zahodu, severu in vzhodu brez slehernega za
-93
ledja. 
Tako je kon=alo kratico, a nadvse lnteresantno trenje med 
Italijo in Kem=ijo za okupacijsko razmejitev Slovenije, ki na/ 
svoj na=in pri=a o Izredni geopoliti=ni važnosti slovenskega ozem
lja. Glavna karakteristika teta zanimivega trenja med obema part-
nerjema osi z& slovensko posest še pred koncem vajne je naslednja: 
Kemcl so zaradi zavezništva morali vsaj nekaj slovenskega plena 
prepustiti tudi Italiji# Toda pri tem so gledali, da so se sami 
<imbolj približali Trstu In so zato zadržali Italijo, kar se da 
na južni periferiji zasedene Slov-n^ije, pri <emer so demarkaclj
sko =rto tako potegnili, da je vsakemu otroku jasna njena strate
ška, gospodarska ln politi=na nevzdržnost. Vsa razmejitev ima to-
rej izrazito vojno-provizori=nl zna=aj. Kaj bi se zgodilo s to 
=rto v slu=aju osne zmage, je zato vsakemu Slovencu nadvse jasno: 
Nemci bi jo premestili -v Trst, =e ne celo onstran'Trsta in 
I So=e -, prav gotovo ne višje n^ sever... Ako bi to ne bilo v nemških na=rtili, bi sedanja demarkacljska =rta pa= bila bolj smotrno potegnjena. Že po sedanji za=asni razmejitvi okupirane Slovenije pa so Kemcl vzdolž proge Dunaj-Trst za cca 150 km bližje Trstu kot pred vojno, v zra=ni =rti od najbližje to=ke na gorenjski meji pa znaša razdalj a do Trsta samo 5C km. 
"most na severni Jadran, prometno težiš=e Srednjo Evrope,straža 
balkanskih vrat -ne sme biti slovenska ..." 
Okrnjena Slovenija., ki je po prvi svetovni vojni prišla v Jugoslavijo,meri samo 15.849 km'", to je komaj 0,14$ evropske 
površine. In na to. neznaten koscek ev:.. ^pske zemlje so se ob zlomu 
Jugoslavije vsuxw kur trine okupatorji; in to ne kaki obskurni sateliti osi, temve= njuni trije glavni evropski partnerji, ki so se 
za -razkosanje tega neznatnega plena mo=no sprli med seboj m si , ga zaradi nedoseženega sporazuma za=asno tako razdelili, da bi ta razdelitev v slu=aju osne amage pa= ne mogla obveljati kot trajna. Kateri okupirani evropski deželi, neprimerno Vo=jl od Sloveniji, se je zgodilo kaj podobnega? 
Videli smo, da so Madžari lnkorporlrall okupirano slovensko PrekmUrje kot madžarsko deželo, ki da je bila dvajset let "okupirana*' od Jugoslavije", da so Italijani anektlrali 'Ljubljansko pokrajino' kraljevini Italiji. Predvsem pa smo videli, du so Nemci namen sveje okupacij t; ve=ine slovenskega ozemlja bivše Jugoslavije uradno ozna=ili s Tem, da je treba po Hitlerjevem naro=ilu to zemljo "napraviti'nemško", Tako je dne 6. junija 1941. izjavil Reichsstatthalter in Gaulelter dr. Ueberreiter (za zasedeno Štajersko) v Mariboru na javnem zborovanju: "Wlr alle 
« fl I! 
mussen nacn unseren besten Kraften dafur sorgen', dass wlr den 
Auftrag unseres Fuhrers -'machen sle mir dleses Land deutsch> 
it~~ .' wle es das ubrlge Steiermark ist!' -duroh.fiih.ren" (Karburger Zeitung, 7/8, VI. 1941). Reichsstatthalter in Gaulelter za Koroške in zasedeno Gorenjsko dr. Rainer pa je izjavil dne 27.11.1942 naslednje: "Dle Karav/anken sind nun eln deutsches Geblerge gev/©r-
ff den und das Land sudllci; von innen ist helmgekehrt sum Deutschen Reich. I) utsches Selca und deutsche Ordnung herrschen jetzt dert und ich habe dem Fuhrer gelobt dleses Geblet ganz fest in meine TT " 
liana zu. neumen, v/lr vverden dafui sorten, uass dleses Land eln 
Teli des Deutschen Reiches und durch und durcn eln deutsches Land v/ira. Lamlt hat Karnten den Auftr&g zu a,rfullung seiner Reichs
aufgabe bekommen" (Karn^er Zeitung, 28/29, ZI. 1942). 
Povsod drugod po Evropi je sovražna okupacija ostala ve= ali manj vojne-polltl=nega zna=aja in je okupator zato vojaško okupiranim deželam pustil vsaj nekaj civilne uprave oz. jim je vsaj pri znal lasten narodni zna =aj . V Glovenijl ne. Vsi trl.je 
-95
okupatorji slovenskega ozemlja so okupirane predele Slovenije 
proglasili za svojo nacionalno posest ter so jih zato proti 
mednarodnemu pravu anektirali svojim državam že med vojno. 
\ 
+ 
Svobodoljubni svet, ki ni doživel germanske okupacije, 
si pa= ne more predstavljati, kaj so Nemci delali po okupira
nih deželah, posebno v Sloveniji, ki so jo proglasili za nemško 
deželo: 
Takoj prve dni okupacije so razen malenkostnih izjem 
aretirali do 95$ slovenske duhovš=ine in domala vso inteligenco, 
jih zaprli, jih ob organiziranem sramotenju nemške pete kolone 
vla=ili po javnih ulicah, jih silili opravljati najbolj sramo
tilna dela, jih poniževali do skrajnosti, jili mu=ili, kon=no pa 
so jih, potein ko so jih prej oropali vse preizi=ne in nepremi-
=ne imovine z družinami vred v živinskih vagonih brez vseh sred
stev odpeljali na jug v Bosno ali v Srbijo; mnoge so odpelja
li v Dachau. 
Nato so se spravili na slovenske knjižnice in jih vse 
po vrsti uni=ili, knjige pa zažgali. Vsi uradi, vse šole ±n vse 
druge ustanove -vse je bilo takoj popolnoma ponem=eno, slo
vensko uradništvo izseljeno in zamenjano z nemškim. 
Kon=no je za=ela germanska sila brutalno izvajati .tudi 
germanizacijo slovenskega podeželja po receptu starih barbar
skih Asircev: s silo preko no=i že dve leti izseljujejo družino 
za družino, vas za vasjo, dolino za dolino, v živinskih vagonih 
na tiso=e in tiso=e Slovencev in jih-razmetavajo v Srbijo, na 
sever v-šlezijo, BraMenburg itd in jiia pri tem oropajo vse: 
hiše, obleko, živila, vse premoženje, trgajo otroke od starišev, 
žene od mož itd. Poleg tega so jih na tiso=e postreljali kot 
divja=ino v obliki kolektivnih represalij ve=krat tudi za vsa
ko najmanjše osumljenje protinemškega delovanja ali slovenske 
propagande. 
Nazadnje so Nemci za=eli tudi nasilno mobilizirati slo
vensko mladino. Slovenska mladina zato zapuš=a svoje domove in 
beži v hribe, Nemci pa izvajajo strašne represalije nad njiho
-96
vimi družinami, sorodniki i.n celimi kraji 0justifikacije, pre
seljevanje, požiganje). 
Zna=ilna za nemške namere v okupirano Slovenijo je naslednja epizoda: takoj prve dni, ko so Nemci zasedli slovensko mesto Ptuj ob.Dravi, so prišli v neko slovensko javno ustanovo, sklicali vse uradnike in jim rekli: "Mi sovražimo Vas, Vi ne marate nas, za oboje tu ni prostora, pojdite..." 
+ 
Podobno, =eprav deloma na drug na=in ravnajo na okupiranih. predlih Slovenije Madžari in Italijani. 
Madžari so se ^zngsll najprej nad slovensko duhovš=ino in dijaštvom, ki so jih množi=no odgnali v zapore ali internacijo na Madžarsko. V deželi so uvedli madžarš=ino, slovenski tisk in jezik so popolnoma zatrli, privatno tolerirajo le še lokalni ljudski dialekt. Slovensko inteligen=ni, ki ni bila rojena v Prekmurju, so pregnali itd.S vsemi sredstvi zlorabe okupacijske oblasti, pa tudi golega nasilja ho=ejo Slovensko Prekmurje spremeniti v "madžarsko pokrajino". 
^Italijani so nekaj =asa kazali prijazno lice in so ce-lo puš=ali v "Ljubljansko pokrajino" slovenske begunce izpod 
nemške okupacije. Kmalu pa so tudi oni za=eli s terorjem. Najprej so dopustili, da so se neovirano formirale in oborožile tolpe deklasiranih. tipov z vseh vetrov, nato so pjrekrižanih rok 
gledali, kako so te tolpe posami=no in v skupinah za=ele pri belem dneva sredi ljubljanskih mestnih ulic in na podeželju mo-riti najboljše Slovence, ki so jih poklale ve= tiso= z nemškoitalijanskim orožjem in municijo. Izginila je iz dežele, ki ni imela ve= nobene lastne oblasti in varnostne službe, vsaka var-nost # Okupator je zlorabil svojo oblast -s pripustitvijo in prikritim podpiranem brezpravnega stanja, ki itak ni bilo naperjeno proti njim -saj do dane-ni padel noben vidnejši Italijan -ampak izklju=no proti zavednim Slovencem. 
Kmalu so se videle prave italijanske namere s toleriranjem in prikritim podpiranjem tolovajstva in brezpravnosti: to internacionalno protislovensko tolovajstvo in brezpravno stanje 
-za katerega "bodo ostali Italijani odgovorni in osramo=eni za vso svojo bodo=nost in pred vsem kulturnim svetom prav tako kot 
za svoj kulturni barbarizem po prvi svetovni vojni na slovenskem Primorskem, kjer so požigali cveto=e slovenske kulturne ustanove in knjige -so nato Italijani porabili kot generalni pretekst za kolektivne represali.je proti istemu ljudstvu, nad katera so pre.j spustili oboroženo druhaltžt Brezdelna italijanska voj 
ska, ki je celo leto v desettiso=ih pohajkovala po Ljubljani, se 
je poleti 1942 spustila preko male "Ljubljanske pokrajine" , ubi
jala, požigala cele vasi (cca70), ropala, pretepala in odgnala v internacijo do 30.000 Slovencev od otrok in mater pa do obnemoglih. star=kov, ki so potem v stotinah -umirali po italijanskih taboriš=ih (posebno na otoku Rabu). Pri vsem tem pa oboroženih tolovajskih krdel niso skoraj ni= drknili... 
Ko se je laška vojska zopet umaknila v utrjena središ=a, so oboroženi tolovaji znova za=eli klati in ropati po deželi ter streljati vodilne Slovence v Ljubljani, bolj kakor prej. Nastal je pravcati pekel. Kon=no se je ljudstvo dvignili k kolektivni samoobrambi, da se reši razbojniškega terorja in od-^strani umet-no ostvarjeni generalni pretekst za laške represalije. 
Ko je glas o obupnih razmerah prodrl dale= preko ozkih meja "Ljubljanske pokrajine"» so kon=no Italijani to spontano ljudsko samoobrambo morali tolerirati, a so jo -in to je zo-pet zna=ilno za njihove prave namene -priklenili na posamezna naselja, jo immobilizirali in ji ne dovolijo, da bi združena mo-gla v deželi napraviti slovenski red. Tega ne dovolijo zaot , ker bi potem slovenska narodna edinost, ki se je Italijani tako zelo boje, bila tudi po zunanjih znakih popolna. 
Ko je bilo gorje v Sloveniji po-d italijansko okupacijo najve=je in so Italijani enake kolektivne represalije pri=eli izvajati tudi na slovenskem primorskem, je prišel v slovensko mesto Gorico Mussolini in tam imel javni govor, v katerem je v najostrejši obliki grozil vsem Slovencem "tostran in onstran* stare italijanske meje". Posebno zna=ilne so tiste njegove be-sede, ki jih italijansko =asopisje ni objavilo, ki pa jih je Mussolini v Gorici vseeno izgovoril, za kar so pri=a vsi goriški Slovenci, da bodo namre= Italijani znali -=e bo treba -po 
-98
Cezarjevem zgledu is Galije tudi "sterminare la stirpe"... Italijanski "barbarizem nad Slovenci sicer ni tako dosledno "brutalen kot nemški , a je zato toliko bolj machiavelisti=en. 
+ 
Slovenci morajo biti izbrisani is obli=ja zemlje, sloven-ska govorica mora zamreti, slovenska pesem utihniti, koš=eKsveta med Celovcevm, Gradcem, Št. Gotthardom in jadransko obalo pri Trstu ne sme "biti slovenski, =eprav živi na tej zemlji slovenski rod že od 6.stoletja dalje... Gotovo v tej vojni najve= trpijo Poljaki. Toda, kakor strašno je še njihovo trpljenje, v ne=em so pa na boljšem kot Sloven-
ci: Poljake ho=ejo zdecimirati, Slovence ho=e.io izbrisati s obli-=ja zemlje. 
Na tem satanskem na=rtu ni= ne izpremeni italijanska far-sa z "Ljubljansko pokrajino", kateri so Italijani zaenkrat še pustili privatni slovenski israz. Ako bi Italijani imeli resen na-men Slovence kot narod ohraniti, bi "Ljubljanski pokrajini" pri
družili slovensko Primorsko, ki so jo zasedli že leta 1918 in iz obeh slovenskih dežel napravili "Slovenski Piemont" , ki bi štel nad 700.000 Slovencev. Toda to Italijanom niti na um ni prišlo. Primondco, ki je razen Trsta, deloma pa tudi Gorice, ki sta vsled italijanske kolonizacije mešani, kompaktno slovenska z visoko narodno zavestjo, drže kot =isto italijansko pokrajino, kjer se ne sme tiskati nobena slovenska beseda in kamor tudi iz "italijanske" Ljubljane ne sme noben slovenski list in nobena slovenska knjiga. Zato naj italijanska propaganda govori kar ho=e, da so Italijani imeli resen namen slovenstvo ohraniti, nikoli ne bo mogla dopovedati ,-ne glede na spredaj bežno opisani barbarizem njihove okupacije. Z milostno dopustitvijo dvojesi=nosti, pa brez sleherne la-stne uprave, se vse naokoli brutalno zatirani, ubijani in razseljevani mali narod ne ohranja pri življenju. "Slovenija" s 300.000 Slovenci, na najrevnejšem koš=ku slovenske zemlje (Dolenjska)^ ni-ma narodne bodo=nosti, tudi, =e bi Nemci "Ljubljansko pokrajino" še "po svoji zmagi" pustili Italijanom in tudi, =e bi Italijani v njej ohranili dosedanjo dvojezi=nost. 
Zaklju=ek je torej jasen: os .je sklenila« da mora Slove
T 19
ni.ia biti izbrisana z evropske karte, ker most na severni Jadran, geopoliti=no težiš=e Srednje Evrope, evropski kolodvor, straža 
balkanskih vrat -ne sme biti slovenska.... Toda tudi oba glavna partnerja osi se za aLovensko posest ne moreta sporazumeti. Zato vemo, komu bi prej ali slej pripadla, ako bi os zma-gala -Germanom, ki bi tako na en mah odstranili zadnjo narav-no oviro, ki jih etni=no lo=i od južnega morja. Saj je že Bismarck zapustil Nemcem železno zaupanje, reko=: "Nach mir wlrd 
eine Generation kommen, die ein Deutschland schaffen wird, von 
der Nordses bis Triest und b& an den Peipusssee^ (Glej, Haller, die Spochen der deutschen Gesehichte, Stuttgart 1923, str.293). Vse nemštvo, posebno pa obmejno štajersko in koroško, ki je Tr-
stu najbližje, je to oporoko s fanati=nim prepri=anjem sprejelo. 
S Hitlerjem pa je prišla tudi "generacija", ki se je odlo=ila, to 
oporoko doslovno in brezobzirno izvršiti, ae -X& 
Zato se je v =asu sedanje vojne, ko so Slovenci neposred-no izkusili resni=ne in dejanske namere Germanov, -da mora slovenski narod med Nemci in jadransko obalo med Reko in Trstom po-• polnoma izginiti z evropske karte, -jugoslovansko prepri=anje slovenskega naroda iz leta 1917 dopolnilo s -prepri=anjem o potrebi neposredne ozerneljsko-politi=ne zveze med južnimi in severnimi slovanskimi narodi. 
V =asu strašne preizkušnje pod nemško-madžarsko-italijan
sko okupacijo (kateri drugi narod v Evropi je med to vojno prišel v podobni položaj?!) je v slovenskem narodu dozorelo spoznanje, da med južnimi in severnimi slovanskimi narodi ne sme biti ve= prostora za nemško državo (ne za rajh, ne za Nemško Avstrijo), =e naj Slovenci, ki so na sredi obeh srednjeevropskih slovanskih skupin, v težiš=u Srednje Evrope, na mrtvi straži jadranskih in balkanskih vrat -varno živijo. 
Pri=ujo=a razprava naj pokaže, da je talca rešitev potrebna v enaki meri tudi za bodo=o varnost Evrope in za svetovni mir. 
REŠITEV SLOVENSKEGA VPRAŠANJA PO SEDANJI VOJNI 
Geopoliti=ni pomen slovenskega ozemlja. 
Dosedanji potek vojne je z vso jasnostjo pokazal na zadnje geopoliti=ne razloge sedanje vojne, ki so nagnili Nem=ijo do tega, da je pri=ela sama boj proti vsemu svetu. V slu=aju us-pešnega zaklju=ka, ali vsaj v slu=aju remija, bi Nem=ija po tej vojni na zadnji stopnji do svetovne nadvlade prevzela v svoje okrilje predvsem vse dežele, ki jih smatramo za Srednjo Evropo v ožjem pomenu besede. Posest Srednje Evrope skozi daljšo dobo, bi ji šele omogo=ila nad&ljno ekspanzijo na Vzhod ali v kolonije. Ena najvažnejših silnic nemškega pritiska kaže predvsem na sever-ni Jadran« na Trst« kot izhodiš=e in oporiš=e vsaifae nadal.ine ekspanzije . Trst je Nemcem sinonim za nemško pomorsko mesto takega zna=aja, kakor so bila mesta nekdanje Hanse. Dejstvo, da je ležal Trst od nekdaj in še danes izven nemško naseljenega ozemlja, jih prav ni= ne moti. Isti duh, ki je Marijo Terezijo vodil do tega, da je pri=ela izgrajevati Trst kot prvorazredno pristaniš=e, ki naj predstavlja izhod v svet za vso nekdanjo veliko habsburško mo-narhijo, vodi danes adruženo nemštvo, ki stremi v svoji oholosti po svetovni nadvladi. Trst je dejansko ona to=ka, ki je središ&e in težiš=e prostora, ki se imenuje Srednja Evropa. Toda to Srednjo Evropo moraiao dobro lo=iti od one, ki jo nemška geopolitikaa zadnjega polstoletja ponovnd) skuša umetno ostvariti. Nem=ija ter njen življenski prostor namre= ne gravitirata k Brstu naravno, temve= le po ideologiji o svetovni nadvladi nemštva. Priznati je treba, da brez posesti Trsta Nem=ija'niti za=etnega koraka k te-mu cilju ne more napraviti. 
Predvsem zaradi Trsta, pa tudi zaradi drugih važnih prometnih poti, je prostor med severnim Jadranom ter vzhodnimi Sipami posebno pomemben. Po prebivalstvu, ki se je v njem naselilo v prvih stoletjih srednjega veka, ter je do danes na njem ostalo, lahko ozna=imo to ozemlje kot slovensko, =eprav -g nekaterih delih pod silo stoletnega germanskega pritiska ter deloma nasilne italijanizacije ni ostalo obvarovano pred primesjo tujerodnih ljudstev. 
Ker spada to ozemlje geološko, geografsko, geopoliti=no in stra
teško v izolacijsko plast, po kateri je treba lo=iti Italijane 
in Nemce od narodov evropskega vzhoda in jugovzhoda ter isto-
=asno zapreti Nemcem pot k Sredozemskemu morju in s tem prepre-
=iti tudi nJLh ekspanzijo na bližnji Vzhod, je treba temu ozemlju 
pri ostvarjanju novega reda posvetiti še prav posebno pozornost. 
Ozemlje, ki ga zato Slovenci zahtevajo kot svojo narod-no posest ,sega od glavnih grebenov Visokih ter Nizkih 'tur pa od izliva So=e do Srednje Rabe in vsaj do Krke ter vklju=uje na jugu del obale Jadranskega moraj s Trstom, na severu pa vpostavlja neposredno ozemžljsko zvezo med Slovenci, <ehi in Slovaki. To ozemlje je manjše kakor pa je bilo prvotno naselitveno ozemlje Slovencev. Trinajst stoletij silnega boja2germansko premo=jo je izbrisalo Slovence onkraj Tur in ob Donavi. Do danes pa sp ohranile svoj zavedno-narodni zna=aj slovenske zgodovinske dežele: Primorska, Kranjska, Štajerska, Koroška in Prekmurje. Od teh zadnje tri v celoti le na onem delu, ki je po zadnji svetovni voj* ni pripadel Jugoslaviji. Slovenske revindikacije v narodnostnem, oziru obsegajo torej: Gornjo Koroško, Gornjo Štajersko, porabski del Prekmurja ter nekatere obrobne to=ke na Primorskem, ki so bile že v bivši Avstro-Ogrski z nemško ptomo=jo mo=no italijanizirane kot n.pr.: mesto Trst. 
V knjigi "II problema deli'Suropa Centrale" piše Historicus o italijanizaciji Trsta slede=e: " Al principio del secolo decimottavo Trieste non era che una borgjrfata di cinquemila abi -tanti che parlavano dialeto friulano. Nella seconda metž. del secolo, quando Maria Teresa stabili di dotare 1'Impero di un adeguato emporio marittimo, la popCLazione triestina inizio una vertiginosa ascesa. Gli immediati dintorni della feorgata marittima eraho abita^ti da popOlazioni slave. Orbene, dopo un secolo la pop$lazione di Trieste aveva raggiunto 1/4 di milione e non solo era dotata di fortissimo spirito italiano, ma in luogo di parlar fiirulano, parlava veneziano con lievissime variazioni di accento! Insomma un isola di cinaue mila Italiani, in pieno regime imperiale germanico, aveva saputo esercitare un potere di moltiplicatione e di assimilazione che lascia interdetti i posteriori". 
(Str. 14/15). 
Tako uradna fašisti=na revija. Njegovim izvajanjem ni kaj dodati razen ugotovitve, da je ravno germanski imperialni režim pripomogel k italijanizaciji mestnega središ=a v Trstu, ki sam pred letom 1918 ni nikdar pripadal kaki italijanski državi. In =e je germanski imperialni režim iztrebljal slovenstvo s tako silo celo v korist, romanizacije in beneške kolonizacije -kakor Hi-storicus mam pravi, ni šlo za kako naravno ekspanzijo sosednih Furlanov! -potem si šele lahko pravilno predstavljamo zagon, s katerim je na truplih slovenskega naroda gradil germanski imperializem svoj lastni etni=ni most na Jadran. 
Bolj kakor zgodovinska utemeljenost slovenskih zahtev po tem ozemlju je z evropskega stališ=a zanje merodajen razlog evropske varnosti, za Slovence posebej pa razloga zavarovanja njihovega narodnega obstoja. Na tem mestu moramo povzeti smisel naših prednjih izvajanj , da _se namre= interes evropske varnosti ter interes slovenske varnosti popolnoma krijeta. To še posebno velja za ostvaritev zveze do severnih Slovanov, ki naj lo=i Nemce in Madžare ter s tem u=inkovito zavaruje prostor vzhoda in jugovzhoda pred razkrojevalnimi in nasilnimi vplivi germanskega pritiska, katerega izhodiš=e je Bunaj "Vergiftungszentrale" za Slovenijo pa Gradec in Celovec. 
Slovensko ozemlje tvori -kakor je to podrobneje razvidno iz naslednjih poglavij -tudi v gospodarskem oziru zaokroženo enoto kot bližje zaledje Trsta, =eprav se je ta enotnost po prvi svetovni vojni pod vplivom divergentnih politi=nih tokov in zaradi mnogih prepredajo=ih ga državnih mej precej zabrisala. Ta' enota pa ni zgolj tehni=ne narave. Gre namre= tudi za svojstveno zavest, ki se morda danes mo=neje kot kedaj javlja v enotnem stremljenju prebivalstva teh dežel po skupnosti v samostojni državni tvorbi. Slovenci, kot nosilci te ideje pa so po svoji organizatorni sposobnosti ter po jasnem spoznanju postavljene jim naloge poklicani, to idejo, ki je sicer dozorela v centralnih slovenskih deželah, a ni manj živa v sosednih ob-robnih pokrajinah, =im popolnejše realizirati. 
+ 
Geopoliti=ni pomen slovenskega ozemlja se morda jasnejše, kot iz direktnih dokazov, vidi iz boja tiij.ih imperializmov, ki se vrši za to ozemlje že dolga sotletja ter kjer se majhen narod v neenaki borbi z obdajajo=imi ga kološi z zobmi in z golimi rokami, zakopan v globine svoje ljubljene zemlje, bori za samo pravico, da vdihava vonj te z znojem in krvjo napolnjene zemlje ter zato, da mu po stoletjih zatiranja vedi^ar kedaj na lastni zemlji zašije težko pri=akovano sonce svobode. In naj bo tudi sedanja vojna zadnja ali ne v vrsti vojn za nadvlado nad svetom, za Slovence je jasno, potem ko jih je strahoten pritisk od vseh strani spravil v zadnje obrambne okope, da je od izida te vojne odvisno vse; ali s propadom sil osi v novo življenje ali pa tudi le z delno zrnato osi v smrt, N^h=e ne iaore tudi politi=nih stvarnosti boljše ocenjevati kot narod, ki je obsojen na smrt in proti kateremu se ta obsodba že tudi izvaja. 
Germanski in rimski imperializem sta se dobro pripravi-la za boj za slovensko narodno ozemlje. Nemogo=e je zadrževati se vsaj v skromni meri ob obilici tozadevne njihove literature. Zato ho=emo izbrati iz celote le skupne vodilne misli, skupne tendence obeh ter izvajati iz njih potrebne zaklju=ke. 
Nemški avtorji brez razlike politi=ne pripadnosti, še prav posebno pa narodnosocialisti=ni, gradijo svojo posebno konstrukcijo Srednje Evrope. V nasprotju z malonemško (Kleindeutsch) smerjo, ki je v 19. stoletju spravila na površje Prusijo in Bis-r marcha ter v nasprotju z velikonemško (grossdeutsch) smerjo, ki je hotela združiti v eni državi vse strnjeno naseljene Nemce, se vedno bolj uveljavlja vsenemška smer (ganzdeutsch), ki ho=e nave-zati na politiko Metternicha in dunajskega kongresa ter na politiko Schwarzenberga po revolucionarnem letu 19,48• Ta totalitarna smer zastopa mnenje, da .ie treba združiti v.eno državno skupnost« v en Ra.ih, nele vse strnjeno žive=e Nemce, temve= tudi ona ozemlja, kjer žive Nemci v kolonizirani diaspori ter do koder .je v zgodovini sep;al njihov kulturni vpliv. V zvezi s tem se omenjajo kot mejniki kraji kakor: Trst, Arad, Galac itd. V imenu kulture, ki so jo Nemci prinesli slovanskim in drugim narodom evropskega Vzhoda in Jugovzhoda so po mnenju vsenemške (ganzdeutsch) smeri ti narodi dolžni sprejeti za vso bodo=nost nemško politi=no vod
stvo ter v skladu z vedno ve=jo povezanostjo politi=nih in go-spodarskih vprašanj odpovedati se lastni samobitnosti tudi v gospodarstvu in služiti kot eksploatacijslci objekt germanskega izkoriš=evalca, -dokler jih ne bi ta s svojimi znanimi germanizacijskimi sredstvi ponem=il. 
Bismarcku se sicer priznava zasluga za njegovo delo zŠdinjenja, zavra=a pa se politi=ni koncept, ki ga je spravil na površje v borbi z nemštvom nekdanje Avstro-Ogrske in ki ga je tudi sam po letu 1866 pri=el opuš=ati. Mnogo bolj izkušeni politiki dvojne monarhije'ne bi -po mnenju vsenemške smeri ob izvajanju Schvmrzenfee^govega koncepta morda že v za=etku 20. stoletja upropastili države. Po zadnji svetovni vojni so zlasti na prostoru bivše dvojne monarhije nastale nove države. Prav nastanek teh držav smatrajo nemški totalitaristi kot dokaz pravilnosti n£hovega vsenemškega koncepta, in kolikor bolj se je izprevrgla nekdanja nemška narodnostna ideja po evangeliju rasizma v ideologijo barbarskega nasilja, tem bolj se spreminja nekdanji Schwarzenbergov federalisti=ni (=eprav absolutisti=ni) koncept o ureditvi Srednje Evrope v zahtevS^po -polni in brezpogojni nadvladi nemštva nad ostalimi narodi v tem prostoru. Zara-di razširitve življenskega prostora nenasitnega nemškega imperializma naj bodo oropani vsakega življenskega prostora vsi narodi od Baltika do <rnega morja, — dokler ne bo ta prostor itak popolnoma ponem=en. x 
V tej zvezi ni mogo=e na=eti polemike o upravi=enosti ali pa pobijati navajane trditve nemških avtorjev. Ker pa je uradna nemška politika sprejela vse te hipoteze in zahteve za svoje dogme ter ker po nj.ii uravnava vsa svoja politi=na dejanja, ge treba z njimi ra=unati kot z dejstvom najdalekosežne j šega pomena. 
V okviru nemških na=rtov je slovensko ozemlje ena najvažnejših predpostaj na poti njihove ekspanzije na jugovzhod. "Drang nach Osten" , ki so ga Nemci s toliko žiiavostjo usmerjali proti Carigradu in Tr$tu že pred vojno leta 1914, kljub trenutni 
zvezi z Italijo ni pokopan. Ta pritisk pa ne bi bil možen, =e Nemci popolnoma ne obvladajo prostora preko katerega gredo glavne komunikacije na Balkan. Zlasti pa jim je zato neobhodno potreben Trst, s katerim na=rt njihove ekspanzije stoji in pade. 
Po zlomu Jugoslavije so Nemci vse storili, da so potisnili Italijane na slovenskem ozemlju =im dalj proti morju. Neki novejši nemški avtor navaja v prvem navdušenju, da so sedaj Nemci oddaljeni v zra=ni =rti le še 54 km od Trsta oziroma Jadrana« 
V propagandnem spisu "Meere um Mitteleuropa" navaja avtor ponov
n0 kot eno najznamenitejših to=k "nemškega" ozemlja goro 0"bir v Karavankah, s katere se vsaj ob zej-o lepem vremenu vidi Jadran s prostim o=esom. Za pazljivega bralca dovolj opozorila, =e se pomisli, da se mora pisec vsaj nekaj =asa še spoštljivo ozšrirati na druga=no =ustvovanje Italijanov. Toda nemška težnja po posesti Trsta je razumljiva tudi iz popolnoma gospodarskih in strateških vidikov. Jadransko morje kot zaprto morje ima enako kot Baltsko morje velike prednosti pred Severnim morjem, ob katerem leže najvažnejše nemške luke. Prvi= je nemška obala zelo tesna in neugori\La, drugi= pa je na tem odprtem morju pojav plime in oseke tako mo=an, da predstavlja resno oviro za vso plovbo. Ta pojav se mo=no =uti celo v Hamburgu, =eprav leži 100 km oddaljen od izliva Labe. Zato ob vsej obali Severnega morja, ki je velik del dneva nedostopna ni mogo= nastanek ve=jih pristaniš= in ne redna plovba. Vsem tem neugodnostim bi se Nem=ija izognila s p sestjo Trsta, ki bi poleg tega bistve-no razbremenil preobtežena pristaniš=a ob Severnem morju ter prevzel vso plombo namenjeno na bližnji in daljni Vzhod. Razlogov tedaj dovolj , da s e ho=e germanski pritisk zlepa ali zgrda uveljaviti v Trstu. V slu=aju zmage osi ne bi bilo najmanjšega dvoma o tem, da bi Nemci kljub zavezništvu z Italijo premaknili' svoje meje preko Trsta. 0 tem so si na jasnem tako Nemci in Italijani kot okupirani Slovenci. Priprave za to zadnjo etapo so že v polnem teku: Goieijska, ki je bila vsa stoletja bivše habsburše monarhije Kranjska., je bila po okupaciji priklju=e
na Nem=iji in zasedena od nemških =et pod pretvezo, da je to 
"Južna Koroška"; =im pa je bila v pogajanjih v jeseni 1941 nova razmejitev okupirane Slovenije kon=ana, je postala Gorenjska ao-pet "Oberkrain" in kot taka seveda zopet del Kranjske. Zaradi po
sesti enega dela te dežele bi imeli tako Nemci ob koncu vojne, =e bi os zmagala naslov za priklju=itev še obeh ostalih delov Kranjske, to je Dolenjske in Notranjske, ki sta sedaj pod ita
106 -
lijansko okupacijo, s =emer bi se meja prakti=no pomaknila v 
Trst. 
K izvajanju tega na=rta so Nemci pristopili z brezobzir-no doslednostjo. Germanizacija zasedenega slovenskega ozemlja se vrši pospešeno in narodni socializem si je po izjavi koroškega Gauleiterja dr. Rainerja postavil za leto 1943 -v okviru že znanega programa o ponem=enju slovenskih pokrajin po izrecnem nalogu Hitlerja -nalogo, da mora izginiti zadnja sled slovenstva iz Koroške in sicer iz onega dela, ki je pripadal po pr-vi svetovni vojni Nemški Avstriji. <eprav se germanizira vse zasedeno ozemlje z najbrutalnejširni sredstvi, pa nemštvo naravnost hlepi po tem, da bi se Slovenci prostovoljno ponem=ili, ker se zaveda kako žilav rod bi postal =uvar njihovega morja. 
+ 
V nasprotju z nemškim imperializmom, ki teži za direktnim 
zasužnjenjem sosednih narodov lahko smatramo italijanski imperializem za tak, ki ho=e dose=i isti cil.i indirektno, brez ozira na to, da je morda glavni nagib njegovega pritiska v srednjeevropski 
prostor samoobrambnega zna=aja. Varnost pred Germani je bila vodilna misel vseh =hnkov in razprav daiiašnjega diktatorja fašisti-=ne Italije ob =asu sklepanja pariškega miru. Zaradi te varnosti 
so bile Italiji priznane "naravne" meje na Alpah in na razvodju med Savo in So=o, ki sta obe popolnoma slovenski reki ter je bi-lo na ljubo te varnosti žrtvovanih ve= stotiso= Nemcev na Tirol-
skem ter Slovencev in Hrvatov v grimorju in Istri. V knjigi 
"Deutschland und seine Nachbaren" piše pisec Springschmied slede-=e: "Um so mehr ist Italien bemuht, an seiner Ostkuste, in der Adria, zu einer eindeutigen Losung zu kommen. Nach dem Welt-krieg erhielt es den Nordabschluss der Adria mit Triest und Fi-_ ume, ferner Zara, als Landposten ohne Hinterland, und einzelne wichtige vorgelagerte Inselposten, es betrachtete aber ganz Dal-matien, obv/ohl Bevolkerung dort fast rein slawisch ist, als 
"unerloste" Provinz, weil nur eine unbeschrankte Herrschaft uber die ganze Kuste, Italiens Vormacht in der Adria garantieren und damit seine gesamte Seefront um die Halfte verkiArzen wiirde," 
<e lahko v težnji Italije po dosegi mej na Alpah gledamo predvsem varnostni nagib -kakor pravi Mussolini: * rivendi-care, una volta per sempre dalle Alpi ali'Adriatico, i termini sacri della nostra patria" -pa prizadevanje za posest Reke in Dalmacije, ki je bilo ravno tako vehementno ter kon=na aneksija Reke, kažejo dovolj jasne znake italijanskega imperializma, ki iš=e svo.i kolonialni živl.ienski prostor v Sredn.ii Evropi po zgledu nekdanjih Benetk.. V kritiki rapalske pogodbe izraža Mussolini to misel takole: "Ha creato due porti Ih dove per la fun-zione deli'Adriatico italiano non doveva esserci che Tin solo; 
due  porti, Tino  dei  quali quello  di  Susak,  va  accentuando  di  
giorno  in giorno  la  concorrenza  in  danno  di  Fiume  ed  in  seguito  
anche  in  danno  di  Trieste,  ciofe  di  tutta 1'econmmia nazionale  

adriatica". Italija ho=e imeti tedaj brezpogojno kontrolo nad vsem gospodarstvom podonavskih dežel. Ker ji mirovne in slede=e pogodbe te kontrole niso v polni meri zagotovile, sledila nasilni zasedbi Reke še najprej politi=na, kon=no pa tudi vojaška zasedba Albanije. S tem je bilo Italiji omogo=eno zapreti Jadran vsem zunanjim vplivom, kar je bila ena izmed bistvenih usodnih okolnosti ob priliki napada osi na Jugoslavijo. Nemškega navala pa se je rešila na italijanski na=in, -z za=asnim zavezništvom. Ponesre=ena ekspedicija v Gr=ijo naj bi tudi prepre=ila morebitni kasnejši nemški vpliv v srednjem Sredozemlju. Tako bi nadoblast nad Jadranom jam=ila Italiji po vojni popolno podreditev vseh narodov do Karpatov in preko italijanskemu imperializmu. seveda fašizem pri tem ni dovolj pomislil, da bi v slu=aju zmage osi ves ta prostor, vklju=no notranjost Balkana, kljub vojnemu zavezništvu z Italijo po vojni obvladovala Nem=ija ter bi se prav zaradi tega nevarnost germanskega pritiska na Trst še neizmerno stopnjevala. Iz istega razvoja politi=nih do-godkov zadnjih let pa se tudi najboljše vidi kako nezadostno je bil zavarovan pristop na Jadran pred germanskim imperializmom. Vsekakor Evropa in ves svoboden svet ne moreta zaupati prevažne straže severnih jadranskih vrat -Italijanom. 
Pod krinko slovanstva skuša tudi sovjetski imperializem v zadnjem =asu z vsemi silami utrditi svojo pozicijo na sloven
ski zemlji. Njegov namen pri tem je dvojen; 1./ zagotoviti si oblast nad vsem "balkanskim polotokom ter s tem v zvezi dose=i na široki =rti neoviran dostop do Sredozemskega morja. 2./Zanesti boljševizem =im dalje v osr=je Evrope, =im bližje sredi-š=u krš=anstva. Da se prilagodljiva taktika sovjetske politike pri tem ve=krat sklada z interesi germanstva ali Italije, za to nudi prvo razdobje sedanje vojne in poznejše razmere v okupiranih deželah dosti znakov, in tega ni treba posebej omenjati. Slovensko ozemlje je v teh ra=unih faktor prvega reda. Ker pa je slovensko ozemlje za velik del Srednje Evrope tudi iz"hod v svet, na Sredozemsko morje, bi bil -ne glede na siceršnjo splošno evropsko geopoliti=no pomembnost slovenskega ozemlja -ž razširjenjem sovjetskega vpliva na to ozemlje ogrožen ob.enem tudi velik del Srednje Evrope. 
Iz povedanega je jasno, da .je zaradi tel varovanja zdravega politi=nega razvo.ia narodvo evropskega Vzhoda in Jugovzhoda ter zaradi splošne evropske varnosti in svetovnega miru treba odstraniti s. slovenskega ozemlja vse motilne vplive tu.iih imperialisnov.Slovensko ozemlje in slovenski narod mora po tej vojni dobi-ti u=inkovito zavarovane meje ter mora pripadati taki državni tvorbi, ki bo mogla uspešno vzdrževati ravnotežje med pritiski vseh celinskih imperializmov od vzhoda in zahoda.' 
Gospodarska struktura slovenskega ozemlja. 
V gospodarskem pogledu slovensko ozemlje ne kaže popolnoma enotne strukture, toda ne toliko zaradi razli=nih naravnih pogojev, kakor zaradi razli=nih zgodovinskih razvojnih fakt^ojev. Pomisliti je treba na to, da se je gospodarsko življenje pri manjših, politi=no prej nesamostojnih narodih v ve=jem obsegu razvi-lo šele v tem stoletju in da je prav v tem =asu oblikovalo slovensko zemljo posebno mnogo razli=nih vplivov brez ozira na obe vojni dobi. 
Slovensko ozemlje tekom vse dobe po prvi svetovni vojni ni moglo vršiti svoje gospodarske funkcije v polnem obsegu. Vso povojno dobo je namre= dihalo le s polovico plju= in vse glavne 
življenske žile so bile prerezane ali podvezane. Odtrgani so bi-li vsi naravni izhodi na Jadran in vsa gospodarstva narodov Srednje Evrope so se izogibala trojnih pregraj na Joti do najbližjega morja (dve avstrijski in ena italijanska meja). Zaradi te nenaravne razkosanosti je hiralo slovensko ozemlje v Jugoslaviji, hirale so druge srednjeevropske dežele, hiral pa je tudi Trst ter oni del slovenskega ozemlja, ki je skupno s Trstom pripadlo pod Italijo. V nobenem letu po prvi svetovni vo.ini tonaža v Tr-stu natovor.ienih ladi.i ni znašala 50*^ predvojnel In vendar .je Trst ostal tudi po vojni v težiš=u istih dežel kot pred vojno. Posledica iste nenaravne razkosanosti dežel, kibi morale posta-ti v enotnem gospodarskem bloku, so bile tudi permanentne gospodarske krize nasledstvenih držav. Se trdimo, da se te posledice ob 21 dosti dobri volji prizadetih držav ne bi bile dale omiliti; toda =e upoštevamo, da je obvladoval izhod na morje italijanski imperializem, ki za svoje naravne gospodarske potrebe Trsta in Reke prav ni= ne potrebuje, ki pa mu tudi ni bilo do tega, da bi zadovoljil gospodarske potrebe malih narodov in da je bil na drugi strani vso povojno dobo živo na delu germanski revizionizera proti kateremu velike sile svobodnega sveta niso nudile zadostnega odpora, potem lahko razumemo, da so šli vsi poizkusi re-ševanja teh problemov v zgrešeno, v nenaravno smer in je bila po vsakem takem na=rtu Srednja Evropa v sebi hujše razdvojena kot pred njim. 
Združitev slovenskih dežel v predvidenem obsegu v eno gospodarsko enoto je predpogoj vsake naravne in dobre gospodarske obnove Srednje Evrope, posredovalna funkcija slovenske;^ ozemlja za vse narode Srednje Evrope je dana ne le po njegovi geografski legi in povdarjena ne samo po izgrajenih ootih in železnicah ter drugih prometnih sredstvih z zadostno kapaciteto,. temve= utemeljena tudi v zna=aju in sposobnosti prebivalstva. ki biva na tem ozemlju. (Saj je splošno znano, da je slovensko ljudstvo popolnoma na evropski kulturni višini in je Slovenija bila kulturno najvišje stoje=i predel Jugoslavije, da je sloven-sko ljudstvo nadpovpre=no pridno in delavno, v svoji podjetnosti pa sila iznajdljivo). Šlovenska posest Trsta zagotavlja vsem narodom Sredn.ie Evrope nemoten dostop k morju, zagotavlja ugoden 
gospodarski razvoj vseh dežel v zaledju Jadrana. Slovenci ne rabijo Trsta zato, da bi z njim dušili gospodarstvo sosednih narodov, kakor je tO delal italijanski imperializem, ki je za potre-be lastnega gospodarstva razpolagal tudi na Jadranu z zadostnim številom tudi drugih ugodnih pristaniš=. Slovenci ne rabijo Tr-
sta za izhodiš=e svoje Ekspanzije na bližnji Vzhod ali kolonije, kakor bi ga potreboval germanski imperializem.:-Slovencem gre po
sest Trsta zato, da bo po n.iem zagotovi .i en njim in drugim malim narodom Sredn.ie Evrope narodni obsto.i in nemoten gospodarski 
razvoj. Trst gre Slovencem kon=no zato, da bodo od tega ve=nega 
ognjiš=a nemirov in vojno odstranjeni za dolgo dobo vplivi, ki 
so povzro=ali neprestana prelivanja krvi in uni=evanje vseh gmotnih in moralnih dobrin, -ne glede na to, da leži Trst na 
slovenski obali s strnjenim slovenskim zaledjem. 
Drugi gospodarski razlog, ki predpostavlja nujnost združitve slovenskega ozemlja, je posest dostopnih cest k morju. Ne-oviran promet je osnovna zahteva modernega gospodarstva. Pa tudi sicer narodno gospodarstvo malih narodov ne scie postati zopet odvisno od dobre volje hudobnih imperialisti=nih sosedov, ftz tega nu.ino sledi, da more.io biti vsi prometni vozli med Dunajem in Trstom -ki itak leže na slovenskih zgodovinskih in narodnih tleh -prav tako v slovenski posesti. 
Sicer pa strateški in drugi razlogi ne le slovenskega, 
temve= predvsem splošno-evropskega zna=aja itak zahtevajo -kakor je to jasno razvidno iz prvega dela razprave -ne le, da dobi Slovenija strateško varne meje vzdolž deželne meje med Gornjo Štajersko in Avstrijo ter po grebenih Tur, ampak tudi, da se enkrat za vselej iztrgajo iz vsake nemške suverenosti "donavska vrata" (Dunajska kotlina) , ter da se tem postavijo skupne meje med južnimi in severnimi Slovani. 
Šele po taki zaokrožitvi in zavarovanju bi bilo sloven-
sko ozemlje res to, kar po svoji naravi mora biti, namre= velik 
srednjeevropski, pa tudi sploh evropski, kolodvor, na katerem 
bi s polnim utripom žil kipelo gospodarsko življenje narodov 
Srednje Evrope. V taki konstelaciji bi prvi= v svoji tiso=letni 
zgodovini miroljubna slovenska zemlja zadihala iz polnih plju=. 
Gospodarske silnice slovenskega ozemlja. 
Za karakteristiko povojnega gospodarstva na majhnem pro-stora, kakršni so "bili ustvarjeni po vojni leta 1918, naj nave-demo skromen prikaz slovenskega gospodarskega življenja. Ne zato, ker bi od njega "bilo zavisno evropsko ravnotežje, pa= pa zato, ker je morda najbolj pou=en gospodarski pojav, ki zaradi skrajno neugodnih pogojev dobro osvetljuje ekstrem, v katerega je vodila 
usoda z naglo roko vse nasledstvene države. 
Silnice slovenskega gospodarstva najboljše karakterizirajo železniške proge na njem . !Eri važne proge potekajo od severne me.ie ter se zlivajo v Trst, le ena pre=na pro^a veže go-spodarska središ=a as severo-zahfeda zi. balkanskimi deželami. Uo je tudi približno razmerje za menjave dobrin med temi prostori, kadar je gospodarstvo urejeno tako, kot to odgovarja naravnim razvojnim možnostim in prostornim funkcijam. Le tedaj, =e tvori vse slovensko ozemlje v glavnem zaledje Trsta, je zagotovljeno polno in zdravo gospodarsko življenje na tem prostoru. 
Slovenci smo v stiski za svoj mali življenski prostor in zarddi svojega nesre=nega politi=nega položaja morali po sili razmer razviti vse svoje naravne razumske in fizi=ne sposobnosti, =e smo se hoteli samoohraniti pri življenju. To, kar je vladajo-=im narodom nudila državna oblast ali tudi zloraba te oblasti, je moral slovenski narod s podvojenim delom in z neizmernim samozatajevanjem šele priboriti. Tudi tedaj, ko smo zaživeli vsaj deloma svobodno življenje v unitaristi=ni in centralisti=ni Jugoslaviji ni bilo dosti boljše. Ne le, da je ostala polovica nafoda izven državnih meja, ne le, da so bile nasilno pretrgane vse gospodarske vezi med organsko v ono enoto spadajo=imi deli, Slovenija je postala obrobna provinca brez izgleda na gospodar-ski napredek na lastnih tleh, obsojena na masovno izseljevanje in po=asno narodno hiranje. Trst, vir življenja slovenskega go-spodarstva, Trst, ki je že pred sto in ve= leti dajal tiso=em slovenskih tovornikov Štefki" glavni zaslužek, Trst, ki je bil najvažnejši trg za naše izdelke in od koder so prihajale v deželo glavne surovine, je bil odrezan od živega telesa in ni pošiljal svojih sokov. Slovensko gospodarstvo se je moralo "preu
merjati". Preusmerjalo se je v nova gospodarska središ=a, ki 
so bila oddaljena 500 in 1.000 in ve£ km. Tja naj bi se usmer
jalo gospodarstvo, ki je bilo šele v za=etku razvoja, ki ga je 
predstavljala ve=inoma mala obrt, nekatere izbrane panoge agrar
nega gospodarstva ter skromna industrija! Poleg tega je treba 
upoštevati se dejstvo, da so surovine prihajale v deželo iz 
druge ali tretje roke, da je bila tarifna politika železnic ter 
paroplovnih družb usmerjena zopet k protežiranju tretjih gospo
darskih središ=. Maj nikogar ne varajo statistike povojnih let! 
Nekaj novih industrijskih podjetij konjukturnega zna=aja je za 
visokim obzidjem zaš=itnih carin res dokaj let izrabljalo cene-
no delovno silo naroda. Ko pa so se pri=eli uveljavljati zakoni 
sociaiho-zavarovalnega zna=aja, so ta podjetja brž našla možnost, 
da so obšla carinsko obzidje ter se odkrila kot eksponenti tu
jega, v 90 in ve= procentih nemškega kapitala. Tik pred zadnjo 
krizo se je pri=ela že tudi dejanska demontaša te industrije in 
narod Ife z rasto=o brezposelnostjo padal v novo bedo. V tej lu-
=i pa=1 razumemo, Qd<kod tako visok odstotek (22,3$ vsega prebi
valstva! ) slovenskih izseljencev križem sveta. 
V zaš=iti mirovnih pogodb, ki so Nemcem zavarovale vse gospoda ske svoboš=ine, so Nemci na severni meji sistemati=no kupovali celo slovensko kmetsko posest in še do danes ni bilo mogo=e objaviti statistike, koliko slovenske zemlje so ssvojo nasilno, pa mednarodno-pravno zaš=iteno gospodarsko politiko, Nemci še pred vojaško zasedbo Jugoslavije dobili v svojo posest. In =e pravi že omenjeni Springerschmied, da je po letu 1918 nemštvo utrpelo ve= škode s tem, ko je izgubilo v svoji "diaspori" po bivših nemških deželah avstrijske Srednje Evrope 120.000km^ zemlje, kot pa z mejnimi korekturami, ki so znašale samo 70.000kmf potem morejo tisti narodi, ki so morali nemški flarea =utiti tudi še po izgubljeni nemški vojni leta 1918 in ga okušajo še danes^, 
ugotoviti, da to ni res, temve= je res, da so Nemci v teh deželah svojo gospodarsko mo= le še utrdili in svojo zemljiško po
sest še razširili. 
V takih razmerah se pa= tudi zahodni svet ne more =uditi, =e slovanski narodi Srednje Evrope niso znali ustvarjati =udežev. In naj se izlo=i iz vsega gospodarskega dogajanja povojnih nasled
stvenih držav tudi motilni vpliv nezdravega centralizma in drugi škodljivi vplivi, dejstvo ostane, da tudi najboljši notranji režim ob tako neugodnih pogojih ne bi mfcgel ostvariti boljših razmer in potrebnega gospodarskega blagostanja, ki bi moglo zavarovati obstoj teh držav proti navalu germanstva in s tem ob-varovati Evropo in svet pred drugo svetovno vojno. 
In kar velja v malem za Slovence ,velja v velikem za vse narode Srednje Evrope. Kdor ho=e teda.j na tem prostoru ostvari-ti novi red, mora -prostoru in njegovim autohtonim prebivalcem vrniti njihove naravne funkoi.je ter jih povezati v en sam orga
nizem , ni treba autarki=en, pa= pa s pravico do samostojnega, zlasti tudi samostojnega gospodarskega življenja. 
"The natural bul/iark which blocks the German descent to the Adriatic Sea" 
Slovensko ozemlje je bilo že od prvih =asov zgodovine silno pomembno prehodno ozemlje, za katerega posest so se mora-
.li Rimljani ter poznejši gospodarji vedno trdo boriti. To ozemlje predstavlja naravni prehod iz Panonske nižine v Lombardijo na eni ter iz alpskih in sudetskih dežel v obmorske predele sever-nega Jadrana in na Balkan na drugi strani. Ha slovenskem ozemlju so doživeli v bližini današnjega Celovca Rimljani prvi poraz od Germanov (Cimbrov in Teutonov), ki so se naravnim katastrofam umaknili iz svoje dežele -današnje Danske v južne kraje«-Slovensko ozemlje je služilo skoro vsem narodom za prehod v do-bi preseljevanja narodov.Ob njegovi vzhodni meji se je ustavil in razbil naval Turkov. To ozemlje je uporabil Napoleon za svoje pohode proti Dunaju in dalje na Vzhod. In zopet je na slovenskem ozemlju ob So=i potekala v prvi svetovni vojni ena najvažnejših, a najbolj neuspešnih front, ki je tedanjim zaveznikom onemogo=ala vdor skozi Slovenijo v osrednje dežele centralnih sil. Ob zlomu Jugoslavije pa se je razvila velika diplomatska vojna za okupacijsko oblast nad slovenskim ozemljem med vsemi tremi glavnimi sestavinami osi: med Italijo, Madžarsko in Nem=ijo, ki je iz teh trenj in spletk odnesla levji delež in to na svoj stari preizkušeni na=in -via facti. 
Stoletje tehnike je naravne prednosti slovenskega ozem
lja tu£i tehni=no izkoristilo. Izgrajeno cestno ozemlje mraa za 
izhodiš=e Trst ter vežfe v pahlja=astem razcepu sosedne dežele, 
Hrvatsko, Madžarsko, Slovaško, Moravsko, Nemško Avstrijo in 
Lombardijo. Enako je zgrajeno tudi železniško omrežje ter po
tekajo nekatere najvažnejše evropske proge preko slovenskega 
ozemlja. Da omenjmo le glavne: Pariz-Milano:Ljubijana-Beograd; 
Miinchen-(Jesenice-Trst) , Ljubijana-Beograd; Budapest-Ljub1jana
Trst; ter glavna linija Dunaj-Ljubljana-Trst, ki spada že v ve
liko šlezko premogovno magistralo Gdansk-Katovice-Brno-Ljubljana. Trst. 
Na slovenskem ozemlju se stikajo -nikjer drugje v 
Evropi! -vse štiri glavne evropske narodnostne skupine. Naj 
bo tudi politi=na ureditev takega prostora kakrnakoli, gotovo 
je to, da življenje na meji ne more potekati brez trenja. Tem
bolj na tako edinstveni tromeji. Vendar je slovenska posest 
tega prostora brezdvomno najboljša garancija za ohranitev miru. 
To pa ne le iz tega razloga, ker se slovanskega imperializma ni 
bati', temve= tudi iz popolnoma stvarnega razloga, ker bi bile 
meje tega ozemlja najboljše strateške meje proti vsem nevarno
stim od severa ali juga. Glavni grebeni vzhodnih Alp bodo v 
zvezi s =eško posestjo donavskih vrat (Dunajska kotlina) in Su
detov obrambni zid, ki ga tudi najmodernejše opremljena armada 
ne bo mogla pora=it1+v enem naletu, kakor se je to na tolikih 
=rtah zgodilo v tej vojni. Meja od izliva So=e proti severo-zapa
du s posestjo višin ob robu Furlanske nižine zapira vsiljivcu 
pot od juga. Proti nevarnostim z vzhoda pa je treba ves ta pro-
stor zavarovati itak na Karpatih ali še dalje proti vzhodu. Trst 
in z njim zvezane prometne komunikacije pa bi predstavljale tr-
dno bazo za oskrbovanje, =e bi kedaj vendarle zopet prišlo do 
oboroženih konfliktov. 
Notranjim razlogom za združitev slovenskega ozemlja, ki 
rezultirajo iz naravne danosti slovenskega naroda in iz geopoli
ti=nih danosti prostora samega, se torej pridružujejo tudi zu
nanji razlogi evropske varnosti, ki je predpogoj novega in bolj
šega reda v Evropi in svetu. 
Slovensko ozemlje je južni kolodvor Srednje Evrope, preko 
-115 -
katerega morajo vsi pa na.j prihajajo s severa, z zapada, z juga 
ali vzhoda. Slovensko ozemlje pa .je tudi glini naturni izolator. 
ki lo=i germanski sever od južnega morja (Trst-Jadran-Sredozem
lje). Zaradi tega svojega poslanstva je slovenski narod "bil vsa 
stoletja izpostavljen najhujši germanizaciji. Vkljub vsemu pa 
nemški na=rt ni uspel. Slovenski narod je sicer izgubljal ped 
za pedjo svoje zemlje, a izgubil je ni; je krvavel, a izkrvavel 
ni. Ve pa, da so mu štete ure življenja, =e bi v tej vojni zma-
gala Nem=ija. Potem bi evropski kolodvor dobil nemškega postaje
na=enika, potem bi za vedno padla aadnja naturna pregraja med 
nemštvom in južnim morjem...Kdor ne verjame, naj pogleda na kar-
to in naj poleg tega kot zanimivost preštudira tudi demarkacij
sko =rto med nemško in italijansko okupacijo slovenskega ozemlja. 
Ali naj svobodni svet tudi še po sedanji vojni pusti ta važen kos 
Evrope nezavarovan? 
Celo Slovenci sami so šele ob peripetijah sedanje vojne 
in okupacije do vse jasnosti spoznali in do dna ob=utili izredno 
geopoliti=no in strateŠfco važnost Slovenije. Zato je danes enoduš
na volja Slovencev in njih trdno prepri=anje, da bodo s pravi=no 
zmago oven=ani tvorci bodo=ega miru postavili slovenske meje tja« 
k.ier edino more.io jam=iti slovensko varnost in izpolnjevati svo.ie 
pomembno evropsko poslanstvo;na grebene vzdolž gornještajersko
nižjeavstrijske deželne meje ter Tur na severu, na zapadu pa 
vzdolž koroško-vzhodnotirolske meje do Pontablja (pontebba) in 
odtod po robovih strnjeno naseljenega slovenskega ozemlja nad 
Furlansko nižino do izliva So=e. 
Ali pa= ni po tako evidentnih izkušnjah iz dveh zapored
nih svetovnih vojn ve= kakor naravno pri=akovanje, da se Qvsled 
stoletnega nasilja) narodnostno mešani in potuj=eni severni in 
zapadni predeli prvotnega slovenskega ozemlja,-ki so med strate
ško najvažnejšimi v Evropi! -po tej vojni ne bodo dodeljevali 
glavnima krivcema vojne in barbarskima okupatorjema, nemštvu in 
Italiji -kakor se je to žal zgodilo po prvi svetovni vojni -
temve= da bo nasprotno tokrat dobil slovenski narod geopoliti=no 
zaokrožene in strateško zavarovane meje, v okviru katerih bo pr-
vi= v svoji zgodovini zaživel varno življenje in tako mogel v in-
teresu vse Evrope uspešno držati stražo v težiš=u Srednje Evrope, , pred jadranskimi in balkanskimi vrati. 
-116 -
Narodno-politi=ne težn.je Slovencev. 
Iz prednjih ugotovitev jasno slede narodno-politi=ne težnje Slovenskega naroda v tem razdobju =loveške zgodovine, ko se z najusodnejšo vseh vojn pripravlja ena najtemeljitejših revizij politi=ne podobe sveta, posebno Evrope in v njenem, okviru v glavnem Srednje Evrope. 
Na podlagi jasnega spoznanja vseh naravnih in zgodovinskih ,konstantnih in spremenljivih danosti ter okoliš=in, v katerih so živeli in še žive Slovenci na svoji tiso=tristoletni zemlji, ter v skladu z ob=imi na=eli Atlantske karte, ki zagotavlja vsem narodom, predvsem pa tistim, ki so doživeli v tej vojni brutalno sovražno okupacijo, svobodo, ravnopravnost ter varnost, -pri=akuje slovenski narod od izida sedanje vojne naslednje: 
I. V dosego narodne svobode in ravnopravnosti: 
1/ Osvoboditev vsega slovenske^ ozemlja izpod vsake tuje oblasti. 
2/ Združitev vseh osvobojenih slovenskih pokrajin 
(Primorske s Trstom in Beneško Slovenijo, Koroške, Štajerske, Prekmurja do Rabe in Krke oz. Blatnega jezera, ter Kranjske) v eno slovensko državno telo. 
3/ Preureditev dosedanjih državno-pravnih odnosov med južno-slovanskimi narodi v doslednem federativnem smislu. 
II. V svrho neobhodno potrebnega zavarovanja sloven-skega -in s tem vsega jadranskega in balkanskega -pro-stora napram germanskemu imperializmu in proti drugim zunanjim motilnim vplivom: 
1/ Vpostavitev neposredne ozemeljsko-politi=ne zveze med južnimi in severnimi slovanskimi narodi potom teritorijalne razlo=itve Nemcev in Madžarov s priklju=itvijo severne Štajerske, južnega dela Gradiš=anske in Prekmurja od Št.Gottharta in Krke do Blatnega jezera Sloveniji. 
-117 
2/ Vpostavitev geopoliti=ne utemeljene in strateško varne narodne "meje napram Nem=iji in Italiji po grebenih Nizkih in Visokih Tur, po koroško-vzhodnotirolski meji in po višinah na robovih strnjeno naseljenega slovenskega ozemlja nad Fur-lansko nižino do izliva So=e. 
3/ Ostaaritev južno-severne slovanske unije od Baltika do Egeja (vklju=ivši tudi Madžarsko, Albanijo in Gr=ijo ter ev. tudi Rumunijo in Bolgarijo). 
\ 
Vv 
-119 
__2a_konec__ 
Danes ves svet ve,kaj je nemštvo in kaj "bi "bilo z Evropo, =e bi to nemštvo zmagalo. Sedanja vojna je pa= na celi =rti potrdila pravilnost Forsterjeve sodbe o nemštvu. Ta sodba pa velja v enaki meri za vse nemštvo, prusovsko in avstrijsko, še prav posebej pa za nemštvo na .jugovzhodnih robovih flemške Av-strije, na Koroškem in Štajerskem. Z isto brez=utnostjo kakor v tej vojni, =eprav seveda z druga=nimi sredstvi, je to najbolj zastrupljeno nemštvo pod zaš=ito habsburške monarhije skozi sto let zavestno raznarodovalo slovenski narod, da preko njegovih ruševin zgradi višek germanskih evropskih sanj , predpogoj za germansko svetovno nadvlado, ki je poslednji cilj vsakega Nemca, -germanski etni=ni most do Jadrana. Dale= je nemštvo s tem svojim mostom prodrlo -do srede Koroške in do Mure, a do Trsta -ni prišlo. Prišlo bi, =e bi slovenski ne' bil tako trdoživ, kakor ga je pesniško karakteriziral Ivan Cankar* 
"Mo=an si, o slovenski narod! Tiso= in petsto let krvaviš, izkrvavel nisi! Narod mehkužnik bi dušo izdihnil, še sve=e "bi mu ne ž g a1 i, še bilj bi mu ne peli -ti pa, tiso=krat ranjen, v trpljenju utrjen, ti komaj zmaješ z rameni pod težko sovražno pestjo in praviš: Nikarte! Ta burka je stara že ti-so= let!" 
+ 
Ali bo svobodoljubni svet v tej lu=i kon=no spoznal velevažno evropsko in mirovno poslanstvo malega, a trdoživega slovenskega naroda sredi Evrope? Bo. Saj ni mogo=e druga=e, ako naj svobodoljubni svet tokrat -v razliki od prve svetovne vojne -obenem z vojno dobi tudi mir in reši civilizacijo. 

HABSBUEŠEfA MONARHIJ* 
-NEMŠKO 
G^3P0DS']Wo NAD VSo 
SREDI.JO EVE0P0. 
NtoicEN 
BEPLf\  WAKSZAWA  
'RAUA  
WlE  UDAPEST  
bern  ■UBCJAMA' BEOGRAD  BOCAltEST SOEIA  
V o roma  TIRANA  IS / ANUUI  

/ 'O mo OO-r Zoo 

VAntunc} ST<T7IN  
HItJ  
\BEklUf  
Wi7Jq  
\ MMLMJ  
DHEStrt  
MAHA  KkAKC W  

MUO  
JtmCMN  MEN  
žnnmprsr  

tiAk!BOH jrst:mcp IJLBLJAt 
ZACMi vumzfA D'f?T P/UA 
taBf.CCtLAr 
" VSA POTA VODIJO V TSST " TODA Pit ...KO SLOVENIJE M ! : vOOO (00 —l
'tc'"o o .50 i Cc 




V MRE Z 
ZGODOVINSKIH, 
SŽEMIH 
DRŽAVNIH Lj TAKO JE ŽIVO SLOVENSKO 
NAROMC TELO OBSSKAL PARIŠKI MIR 193.9 


• CD' msTi 
,>II IS CK_ OF HAIUIE'S CR£AT rOBlHESSE*-«*,*, 
' THE NATURAL BULV/AEK WHICH I3LCCKS Tin GELMAN DESCENT TO THE A2EIATIC SEA..T*//, THE GEHMAIT ATTEMPT TC PENETRATE Tu--—;^ 
THE LEDITERRANEAN" .