TeSa] IV.
V GORICI, v pelek 14. maja 1875.
List izhaja vsak petek
in vcljft s poštnino vred in v Gorici domu poslan: za ceh» leto 3 gold., za pol leta 1 gold. 50 sold., za četrt leta 80 sold.— Za ude nar. - polit, društva „GORICA“ je cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi se prodajajo po 6 sold. v tiskarni.
Utt. 20
. >	: 4
—
' : • j
m
Naročnina in dopisi

naj se magovoljno pošiljajo opravnUtim v nunskih ulicah v tiskarno Karol Mal-" ling-ovo. Vse pošiljatve naj se fraukujejo. Rokopisi se ne vračajo. Oznanila se sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanilo samo enkrat natisne, 8 sold., če dvakrat, 12 sold., če trikrat, 15 soldov.
m
\
1
Vojska in mir.
A-— Kadar se Bismark pripravlja na vojsko, skuša na vso moč prikriti svoje oboroževanje zato, da nasprotnika nagloma popade. V ta namen zatrobi v svojih časnikih, kte-rih ima na kupe podkupljenih povsod, da ta ali ta kralj nabira vojsko. Kratkovid-neži, ki verujejo vsakemu sleparju, mislijo, da to je res, in ne govore o drugem, ko o nevarnosti, ki žuga od tega in tega kralja.
Med tem pa Bismark prav mirno doma vojaštvo množi, orožje brusi, denarnice polni in bojne načrte izdeluje. Tako je tudi letos že dvakrat raztrosil, da Francozi i-ščejo prepira, dasiravno ne pozna Evropa večega nemirneža, kakor je on. Vsemu svetu je znano, da Francozi bodo hoteli imeti povrnjeno vse, kar so jim Nemci 1. 1870 izsilili. Ali tudi to je znano, da Francija se čuti še prešibko, in da noče vojske, dokler se jej popolnoma ne zacelijo naj-zadnje rane. Bismarku pa se zdi nevarno čakati, do tistega časa, zato draži Francoze neprenehoma, da bi jih zapeljal v vojsko zdaj, ko so šc slabotni ; vendar se modre izogibajo vsem skušnjavam, dasiravno jim dé to jako hudo.
Iz Francije se je železni mož obrnil v Belgijo ter je tam mreže 'stegoval, da bi vjel tolst plen ali vsaj pokornega zaveznika. Pa tudi tu ni imel sreče, osramoten se je moral umakniti ; njegovim nasvetom nihče ne veruje, vsakdo se boji, da bi ga ne spekel. Ko vidi siloviti človek, da tako ne gre,
LISTEK.
S Krasa, 4. maja.— («Ako ne prelijemo ravno svoje krvi za sveto reč, prelijajmo saj — malo črnila". Alb. Stolz.) — Po Krasu, in menda tudi po Goriškem, je neka navada, da o velikonočnem času, ko ljudje pridejo v cerkev kakor dobri katoličani, k sv. spovedi in obhajilu, gredo okoli altarja, ter ga poljubijo. V mestu tega ni videti. Od kod je ta navada ? V znameniti knjigi popisovanja Gorice barona Czornig-a (Górz I. p. 414) nahajam, po svojem menenji, sled tega obbodenja ali obkolenja altarjevega. Premožniši gospodje, veliki posestniki, grofovje, so imeli tačas, ko je dežela spadala v dohovskem obziru pod oglejskega očaka, navado, za veliko noč oprostiti — za pokoro svojih grehov — enega ali več sužnjev hlapcev, ter jih izročiti v cerkveno lastnino. O takej priliki je prišel oprosteni v stolno cerkev v Ogleji, in en korar ga je peljal trikrat okoli altarja Matere Božje, ter ga potrdil slovesno kot cerkvenega slugo in svobodnega državljana po rimskem pravu.
začel se je zdaj prilizovati ; njegovi zvesti časniki razglašajo po svetu, da letos se zberejo ruski, pruski in naš cesar, da sklenejo večen mir (to je : mir, dokler ne bo vojske.) A ubogi mogotec tudi s tem ne more slepiti, ker tako je že večkrat govoril in cesarji so se že večkrat shajali, in vendar nam ni manjkalo vojsk.
Kakor zdaj reči stojijo v Evropi, ni nič upati, da bi se mir ohranil, ker pravica se preganja ; ali reči se ne more, ke-daj se boj vname. Nà Turškem kristijani veliko trpijo, preganjajo jih kakor neumno živino ; objokani prosijo Boga, naj jim pošlje našega cesarja, da jih reši. Ko ne bodo mogli ubogi Bošnjaki in Herccgovinci turškega jarma nikakor več prenašati, bodo prisiljeni sami si pomagati ; njihov upor bo kamenič, ki popelje cel plaz za seboj.
V Nemčiji bo v kratkem katoličanom prepovedano krompir kuhati brez državnega dovoljenja. Bismark je piislil, da, kakor so liberalci brez značaja, ki mu za denar služijo, tako se ga tudi katoličani ustrašijo, ko nad njimi zareži. A sivi volk se je prevrni ; katoličani hočejo zvesti ostati Bogu bolj, ko Bismarku, ki si prilastuje božjo oblast nad vestjo, nad vero, nad cerkvijo, nad škofi, nad papežem, nad vsem. Njegovo krutost sami protestantje obsojujejo. Takega upora se nikoli ni nadejal ; zdaj ne vé kaj začeti ; nazaj iti, ga je sram, naprej dreti, mu ne diši ; najrajši bi imel vojsko na zunaj, da bi se med tem domači prepir pozabil. Kolikor je na Bismarku ležeče, želi
Kedar se je to oprostenje pismeno vršilo, so položili dotični dokument na aitar. Lep simboličen pomen je imelo to vpeljanje, da namreč — po spovedi — suženj je oprosten suženstva telesnega i dušnega. Tak običaj nahajamo že pri starih poganskih Rimljanih. Po pričevanji Plutarhovem (quaest. rom. c. 102) je osmi dan po rojstvu deklice, ali deveti po rojstvu fantiča, vzela babica otroka v naročaj, ter ž njim tekla trikrat okoli ognjišča. Oni dan se je zval «dies lustricus" — „čistilni dan“, torej kakor neki
v
krst. Se je nekje po Krasu običaj, da se o «svečnici" ljudje na domu «svečajo" : z blagoslovljeno vžgano svečico trikrat obkolijo glavo, trikrat život (okoli pasa), in trikrat noge, na čevljih nareclè križ, a možki pri ušesa malo las zasmodijo. To je vse drugač, kakor tako zvani «sv. Blaža žegen", ki se v cerkvi deli, in mora imeti svoj koren v kakej poganskej šegi. — Sv. pokora je po izreku sv. cerkvenih očetov (Sv. Bernarda) tudi krst, pri kterein se voda od zno-trej jemlje, spokorne solze, kakor pri pravem krstu od zunaj blagoslovljena voda. Trikrat v podobi križa se voda vlije na glavico krščenca. To število tri se mnogokrat ponavlja pri svetih obredih bodisi krščanskih bodisi poganskih, Tudi
in išče vojske na vsak način ; ako vendar le uživamo še mir, imamo se drugim državam zahvaliti, ki se modro ogibajo njegovih zanjk. Ali kaj nam bo pomagala modrost različnih državnikov, ako Bog vojsko pripusti zavolj naših hudobij.
Tomaž.
Shod i zveza hrvaških pevskih društev
v Sisku-
Preteklo jesen se je svečano posvetil naj-viši hram znanosti v Hrvatski — zagrebško vseučilišče, uže osem let deluje jugoslov. akademija prav uspešno na polji znanosti. Ali da se narodne moči vsestransko razvijajo, da se ne samo um naroda razsvetli, nego tudi srcé oplemeni, je treba umetnosti. Znanosti in umetnosti — so posestrime, ena drugo podpera, ena drugo do-polnuje.
Zato je vele dušni i duhoviti j ugoslov. mecen škof Strossmayer, videč sè svojim bistrim umom potrebe svojega naroda — svojo drago umetniško zbirko jugoslov. akademiji daroval i povili tega še 40 tisoč gld. za sezid&oje galerije slik (umetniškega doma) na oltar domovine položil. Drugi faktor narodnega napredka posebno pa glasbene umetnosti bode hrv. pevska zveza. O Duhovem bode «Danica" pevsko dništvo v Sisku posvečenje svoje nove zastave slavila. O tej priložnosti se bode sešlo okoli 12 obstoječih hrv. pevskih društev v Sisku, kjer se bodo u-deležila svečanosti in uredila pevsko zvezo. Obiskal bode svoje hrv. brate tudi Ljubljanski sokol „in corpore". Kakor se iz vseh priprav da soditi,
framasoni, dasiravno največi nasprotniki «ceremonij “, kakor pravijo krščanskim obredom, imajo v velikem čislu to število, da se celo pozdravljajo s besedami :
«Ter bibe vel ter trina, sic mystica lex est, Vel ter bibendi, vel ter trina multiplicandi" (Trikrat pij ali tri krat tri, to skriven zakon
nam veli,
Ali trikrat piti ali trikrat fri množiti").
Ta trikot je znamnje neke vrste fra-masonov, kakor novih poganov, kajti starim je isto znamnje bilo znamnje njih božanstva. Neko «glasilo" na Goriškem se je nevaduo hudovalo na «mnoge zunanje ceremonije, nečimerue formalnosti, ki vse nameravajo ljudsko domišljijo uporabiti za sebične namene, ter mu vcepljati bojazen, strah, neskončno slepo spoštovanje itd. Vse te ceremonije in zunanjosti so dobro pre-računjene itd." («Soča" št. 7. 1. 1875).
Ker pa že od «ceremonij" pišem, naj o-menim še to o nekem krivem sporočilu o krstnih šegah, ki ga je priobčil marljivi dopisovalec «Soče" g. Mozirski v podlistku «o vražah". «Ako se krst dolgo odlaša, bo imel otrok lepe oči"; ta vera nij nikjer med vernimi Slovenci, nego k
fTT;	w
bode mčanost velikanska, pivi narodni praznik. Na starem trgu v Sisku je napravljena arena, v kateri bode veliki koncert i ples, banket i skupščina vseh pevskih društev. Pri koncertu bode delovalo do 150 pevcev i glasbeuici iz Zagreba, Karlovca i Siska. Program je sledeč: 15. maja ob lOl/o zvečer svečani sprejem gostov na kolodvoru. 16. maja ob 5 zjutra budnica z glasbo i streljanje topov, ob 10 shod vseh društev na Starem trgu i odtod pot v cerkev k slovesni sv. maši. Po maši posvečenje zastave. Ob 8 zvečer velik koncert s plesom. 17. maja, ob 10. zjutraj I. Pevski shod, pri kterem se bode za definitivno zveza vseh pevskih društev uredila ; ob 2 popoludne banket, 18. maja ob 5 budnica z glasbo iu slovo od gostov na kolodvoru.
Skupščina pevskih društev bode izvolila odbor, kateri bode opravljal skupne zadeve sè stolico v Zagrebu. Poglavitna skrb odborova bode: shirati izbirne bratske skladbe, katere bodo s pomočjo vseh društev izdajala i tako narodne pesni hitro i vsestransko širila. Bliža društva se bodo med seboj obiskovala i pomagala si posebno pri koncertih, pri narodnih slovesnostih pa se zberó vsa posamezna društva. Po določenih periodah se bodo sešla zvezana društva sedaj na tem, sedaj na drugem mestu, dogovarjati se o svojih stvareh i pri tej priložnosti tudi pevsko svečanost slaviti. Tako se bode, piše zadnji »Vienac*, raznesel na vse krsye hrv. narodni ponos, narodni čut, ljubezen do domovine i z vsem tem ukrepila edinost v narodu, kateri nam je brez take srčne zveze tako razdražen, kakor da en kraj drugemu nij soroden, nego neprijazen i zavidljiv tujec s tujimi svojimi čustvi, nazori običaji i na zadnje — interesi.
Tako bode ta zveza vzbujevala estetični čut i narodno samosvest, torej ima, ako se uresniči velik kulturni pomen za Hrvatsko.
Konečno vprašam, ali bi se pri nas ne mogla tako koristna zveza vseh pevskih društev
večim med novošegnimi pogani, kterim je vsako cerkveno opravilo deveta briga. Ravno nasproti mislijo matere Slovenske, kajti še nektere sesat ne dajo otroku, dokler nij krščeno. Pa še drugo o krstu je g. Mozirski slabo sporočal, ker pravi „ako se krstna voda v grm zlije, bo otrok lep*. To kaže debelo nevednost, ako ni morda hudobna zvijačnost. Krstna voda je v cerkvi, in duhoven, ki krščuje, krstne vode nikoli ven zlivati ne nese, a tudi se krstna voda ne da nijednemu, ker je pod ključem, dokler ne pride krščenec. Pač je draga stara navada bila, kakor piše Valvasor (Ehre des Hzgth. Krain II. Bd. p. 282) : „Pri Kianji in v okolici so imeli nekdaj kmetje to navado : Tretji dan po krstu so prišli skup botri ter so krščenega otroka okopali in oprali. Vodo, s ktero so krščenca oprali, imenovano „krizma“ so izlili, ako je bila deklica pod višlo ali črešnjo, ako pa je bil fantič pod oreh v jamico, ter zakopali. Potem so odtrgali vejico od onega drevesa ter jo v sobi obrodnice gori pod strop vtaknili, govoreči: „ Kadar bo otrok toliko dorastel, da doseže to vejo, naj sopet dobi bratca ali sestrico*. Pa, duhovni so proti tej vraži pred kacimi dvajset leti toliko pridigali, da se je že vsa zatrla. Tako piše slavni zgodopisec kranjski, ki pri vseh vražah in praznih verah tedaj nih časov je bil tak kristijan, damusedajni brezverski liberalci niso vredni spodvez od nog odvezati.
Skalovič.
za povzdigo glasbe i narodne edinosti i samo-svesti urediti?
Dòpisi,
V	Solkanu 10. maja. — V soboto 8 t. m. ob III/2 je naznanjalo strela nje z možnarji Solkancem neko posebno slovesnpst. Razkrili so namreč spominek rajncega g. Josipa Koller-ja, ustanovitelja ceste, ki pelje iz Solkana v Trnovski gojzd. C. k, gojzdni urad in posebno prijatelji vmrlega so si mnogo prizadevali, da bi omenjenemu gospodu postavili priméren spominek. In postavili so ga. Frecej v začetku ceste v izdobljeni visoki skali tako imenovanega Huma stoji kanienita plošča, na kateri se čita zraven nemškega tudi ta-le slovenski napis:
„Mnogozasluženemii c. k. gojzdnemu nadzorniku, Josipu Koller-ju, ustanovitelju te ce-ste 18 55/^ v spomin — čestitelji.“
Skoro ves c. k. gojzdui vrnd je bil pričujoč, in njemu na čelu c. k. višji nadzornik gojzdnar-stva in dvorni svetovalec g. T. Ko se je spominek odkril, se je poslednji gospod v nemškem jeziku spominjal rajncega gosp. Koller-ja: omenil njegove zasluge in našteval razne ovire in zapreke, katere je imel premagati, da je to cesto izdelal.
Dragi gospod, sin rajncega, je — tudi v nemščini, visoko povzdigoval sedanje vstavo-verno ministerstvo in slednjič nazoče poživljal zaklicati „živiou pašemn vstavovernemu gosp. finančnemu ministra in vstavovernemu ministra targovstv iu komunikacije.
Na zadnje pa se je obrnil g. D. v slovenskem govora proti zbranemu ljudstvu iu mu razložil važnost cest za napredek in omiko naroda. Zaradi tega končal je govornik, naj bode prerano umrlemu g. Koller-ju, kateremu je zrairaj srce le za blagostanje dežele naše bilo, kakor tudi vsej njegovej rodbini, večna hvala. Spomin njegov naj vedno med nami živi!
V	BeČU, 8. maja. — Starim pregreham sledè nove bolezni, pravi pregovor, kteri se ža-libože v Beču strašansko uresničuje.
Pokojni wkrach* je sicer vničil ob enem mnogobrojne tukajšne firme, denaraželnih krvoločnih švindlerjev, alj vsekal je tudi globoko rano trgovstvu, ktera se ni še zacelila, marveč od dne do dne bolj nevarna postaja.
Obrtnija hira ne le v Beču, pa tudi v 0-kolici iu bati se je — da onemore.
Tovarne imajo malo naročil, in razpuščajo delalce, rokodelcev je na stotine brez dela, in ž njimi njih družine. — Lakota sili te reveže, da svoje malo imetje v zastavnico nosijo in ko je pohištvo prodano, obleka pa zastavljena, hajdi krast L
Vsaki dan se sliši o tatvinah, ropih in u-morih. Danes umorijo krčmarico in krčmarja, jutre zopet oča sebe in svoje otroke zaduši, med tem, ko tretji ravno čez most v Donavo skoči. Policija išče marljivo morivce po vseh kotih — alj najde jih redko, redno pa se jej posreči, da druge hudodelce iz ptujih dežel tukaj zasači, ktere menda prav posebno Beč mika. Bečane je prišinil strah in plašnost zarad mnogih hudodelstev, ktera se tu godè.
Uboštvo je splošno. Marsikter »bankier faiteles,* kteri se je pred malo leti v sprelepi kočiji po naših ulicah vozil, hiti zdaj ko ura IU/2 odbije v ljudsko kuhinjo, da si za 18 novčičev „dušo priveže1*.
Krčmarji zapirajo svoje prostore, kajti, kdo si bode predragega vina privoščil, ako denigra še za potrebni kruh nima?
Tudi gledišča so prazna, samo nslon“ v Karlovem gledišču šc „ vleče*. Vodja Jauner zvita buča, je razvidel, da so se Bečani, lcpo-znanstvenih predstav naveličali, pripravil si je živega slona, in nekoliko novih tricot,— in uže onemoglo gledišče, je vsaki večer prepolno. Jauner se smija v pest, in broji lepe novce, ktere mu slon služi.
Za prihod cesarjev se nekaj pripravljajo. Hočejo ga slovesno sprejeti. Strelci nameravajo dati „ein Festschiessen* , gotovo pa samo pri tem ne ostane.
Samo nova objava Palackija ustavo verne liste jako peče, kajti očita jim resnice, zbog kte-rih se ne upajo opravičevati, in le nekaj površnih fraz brez nog in glave v obrambo rabijo.
Tudi mladočchom „bere levite* pa temeljite besede izurjenega, izvedenega, za blagor domovja vnetega očeta Cehov, bodo menda mladim bob ob steno.
Po štirimesečnem preiskovalnem zaporu stala je v torek pred porotniki gledališčna pevka Bogdani, .zatožena goljufije. Reva prišla je iz Pariza, ter padla kakor uže mnogo drugih nesrečnežev v neusmiljene roke oderuhov. Porotniki so jo spoznali nekrivo, oderuhi pa pobiti in poditi morajo še vse stroške trpeti.
Kjer uže v oderuhih govorim naj omenim da so tukajšnega oderuha vsili oderuhov Žida Wilkenfels-a v Liverpoolu zasačili, ko je ravno hotel brez slovesa, iu brez direktnega dovoljenja, tukajšne, želno ga iskajoče sodnije v Ameriko odriniti.
Ustavoverni listi veselja skakajo zarad carjevega (caravega?) prihoda v Berolin. Celemu svetu dokazujejo prijateljsko zvezo med rusko in nemško. Dozdeva se mi, da se nemško francoske boji in zarad tega naslombe na rusko potrebuje. Vederemo 1
Ogled*
Avstrija. Deželni zbori bodo v kratkem sklenjeni, nekoliko od nijli je že šlo na počitnice. V Kranjskem je bila Jiuda borba zastran kmetijske šole na Dolenjskem, posebno pa zarad interpellacije g. Rudčža in dr. glede nepostavnosti pri volitvi v kup-čijsko zbornico. Kako veljavo ima vlada, ako na take pritožbe o goljufijah in sleparijah nič druzega ne reče, kakor da na to interpellacijo ne odgovarja. — Cesar je še na potovanji, Kranjska ga v St. Petru pozdravi s posebno deputacijo, kadar se bo domu vračal.— Minister Banhans je dobil odpust, škoda, da že prej ni noga nesla!— V Gradcu so rovovileži pri miru, nekoliko delal cev je kaznovanih, enako tudi nekaj študentov, „tagespost* je bila konfiscirana, Don Alfons pa ima na cesarjevo povelje častno stražo 20 mož, baron Kiibeck, fcesarjev namestnik, jo bil obolel, (politična bolezen), in ne ve se, ako mu je že kaj odleglo.
Zunaoje države. Rim. Sv. Oče so 12. aprila nastopili 84. leto svoje starosti, in 16. junija nastopijo 30. leto papeštva, 21. junija pa 30. leto kronanja. Sme se reči, da so sv. Oče čudež sedanjega stoletja. Ohrani ga o Gospod! oživljaj
in osreči ga na zemlji in ne daj ga v voljo njegovih sovražnikov, to je naše voščilo.— Ruski cesar pride v Berlin in govori se, da tudi naš cesar se snide z ruskim in pruskim zavoljo „večnega“ miru. Pruska vlada je prepovedala vse procesije. Na Francoskem zopet zboruje narodna skupščina, vlada tirja, da se nove volitve ne razpisujejo, dokler nova volilna postava ni gotova.
Razstava bratovščine vednega čcščcnja presv. R. T.
Od pondeljka do četrtka je bilo v hiši grofinje M. C oro nini, kot mnogozaslužene predsednice bratovščine, razstavljeno obilno prav čedno izdelanih cerkvenih oblačil, ktera so se darovala revnim ali manj premožnim cerkvam. Bratovščina, za našo nadškofijo toliko potrebna in korista, vrlo napreduje. To spričuje vedno rastoče število novih udov pa tudi letošnji izdelki kažejo, da družba čvrsto dela. Izgotovila je 24 mašilih plaščev raznih barv, 4 pluviale, 9 vel, 1 banderce pred Najsvetejši, 5 plaščev za ciborij in obhajilne burse, 10 raznih štol, 4 pare altarnih blazin, 7 alb, 5 roketov in dva anti-pendija. Vrh tega še veliko korporalov, pai, prtičev, obrisalk, purifikatorij in kar sem spada.
Število udov je naraslo od 8. junija 1874. do sedaj za 468, številka v glavni knjigi je bila 8. jun. 3376, zdaj je 3844.
Dohodki so bili zdatni. Pri sklepu ob konci leta 1874 je bilo v blagajnici 903 gld. 89 sold. Nekteri gospodje so še potem večji ali manjši zneske doposlali, ki se bodo prišteli računu za leto 1875, kolikor bodo letošnji veliki stroški dopustili.
Pri tej priliki še enkrat ponavljamo, kar smo po naših listih že objavili, da naj p. n. gospodje duhovni svoje prošnje vsaj do konca leta 1875 vodstvu pošljejo, ker na pozneje došle prošnje se ne bo (kakor se je zdaj zgodilo) nič več oziralo.
Ravno tako je tudi želeti, da bi v vsaki duhovniji v slovenskem in laškem oddelku naše nadškofije duhovni delali za razširjenje te bratovščine, posebno iz laškega oddelka bi jih bilo lahko več.
Letos se je obdarovalo 56 cerkev, nektere so dobile tudi po več reči, to naj bo v spodbudo dušnim pastirjem in vernim, da nas podpirajo z zdatnimi doneski.
Razstavo so blagovolili obiskati naš pre-vzvišeni nadškof vpondelek popoldne in so grofinji Coronini izrekli svojo zadovoljnost. Zmed drugih obiskovalcev naj omenim, da je visoko-rodni knez Arenberg iz Belgije, ki zdaj v Gorici biva in je sam ud bratovščine v Belgiji, hvalil delovanje in izdelke naše družbe. Obiskalo je razstavo veliko duhovnov in tudi drugih ljudi,
Zraven daril, ktera so cerkvam namenjena, bili so tudi razstavljeni trije baldakini. Eden, naročen po g. vikarju A. Ukmarju pri Marija Celji, bil je posebno lep. Delala ga je gospa Niesner, ki je tudi več drugih reči že zgotovila za bratovščino.
Bog povrni vsem dobrotnikom, ki so z delom, z denarji in s priporočevanjem k razvitku bratovščine kaj pripomogli, stotero njih trud, ker le tem dobrotnikom se je zahvaliti, da je bilo mogoče obdarovati sledeče cerkve:
1. Doberdob 1 štolo, 1 antipendij, 6
purif. 3 pale. 2. Če s- Soča 1 hum. 6 purif.
5 lavabo, 3 pale, 4 obrisavke. 3. Batuje 1 roket, 4 korpor. 8 purif., 5 lavabo, 3 pale, 2 prepasa. 4. Opačjeselo 1 velum. 5. Idrija-Bače 1 rud. m. pl. 1 štolo. 6. Fojana 1 zel. m. pl. 1 štolo, 4 korporale, 4 purif. 3 pale.
7. Bukovo 1 višnjev pluvial. 8. Sdraussi-iia 1 bel m. pl., 5 lav., 3 pale. 9. Ruttars 1 albo, 2 hum., 4 korpor, 4 pale, 2 prepasa, 4 obrisavke. 10. Pečine 1 plašč za čiborij, 1 štolo. 11. Ravne 1 viš. m. pl. 12. S. Tomaž 1 plašč za ciborij, 3pale, 4 korpor. 13. Šmarje 2 albi. 14. Zapotok 1 bel m. pl., 1 velum,
1 par alt. blazin, 1 albo, 3 korp., 4 lavabo, 4 pale, 2 obrisavke. 15. Stržišče 1 albo, 1 roket, 16. Lom 1 albo, 1 antip. 1 štolo, 1 hum., 4 pale. 17. Ravnica 1 burso s plaščem,
1 štolo. 18. Grado 1 par alt. blaz. 6 purif., 5 lav., 3 pale. 19. Libušina 1 bel m. pl., 1 albo. 20. Volče 1 banderce pred Najsv. 21. Logi 1 bel m. pl., 5 lav., 1 prepas. 22. Roman s 1 bel m. pl. 5 lav. 3 pale. 23. Vedrijan 1 zelen m. pl., 1 par alt. blazin. 24. Sv. Križ 1 višnjev, m. pl. 25. Bovec 1 plašč za ciborij, 1 buršo, 3 plaščem. 26. P e rv a čina j 1 bel m. pl. (še v delu). 27. St. Maver 1 bel m. pl. 1 velum. 28. Dolenja 1 bel pluvial. 29. Mariano 6 purif., 5 lav., 2 obrisavke, 1 prepas. 30. Avče 1 zelen m. pl., 4 purif. 31. Kožbana 1 zelen m. pl. 32. Podmelec 1 bel m. pl. 33. Pečine 1 par alt. blazin, 2 korp. 34. Štanjel 1 plašč za ciborij, 2 roketa. 35. Soča 1 bel m. pl. 36. Vojščice 1 bel m. pl, 37. Tom in 1 črno štolo. 38. G ab rij e 1 I višnjev pluvial. 39. Kronberg 1 zelen m. pl. 40. Scodovacco 1 črn m. pl., 3 korpor. 41. Ajdovščina 1 velum. 1 ištol. 42. Zg. Tribuša 1 bel m. pl. 2 korp. 43. Jagršče 1 črn m. pl. 44. Dornberg 1 štolo. 45. Otelca 1 štolo, 2 hum. 46. Srednje 2 korp. 5 lav., 4 pai. 47. Podsabotin 1 rud. m. pl. 48. Nemške Rovte 1 črn m. pl. 49. Kostanjevica 1 bel m. pl. 50. Banjšče 1 štolo, 1 roket. 51. Farra 1 bel pluvial. 52. Cerkev šv. Ignacija v Gorici 1 bel m. pl. (še v delu). 53.4 mestne fare vsaka 1 velum za obhajila. 54. Immaculata obhajilni prt. 55. Škrbina 1 velum. 56. Vrtojba 1 plašč za ciborij.
Češčen in hvaljen bodi Jezus v naj svete j šeni sakramentu.
Vodstvo bratovščine.
Razne vesti.
— Slobodni Mari. Dne 28. apr. je bil vstoljen princ Wales kot veliki mojster britau-skih slobodnih zidarjev, katerih kladivo ruši al-tarje in prestole. Angležki listi so o tej priložnosti prav mnogo o slobod. zidajih pisali in rekli da je v Londonu in v londonskih predmestih čez 200 lož, a po vsej Angležki čez 1500 lož z 170.000 udi. Na Škotskem je do 100.000, na Jrskem kakih 50.000 svob. zidarjev. Po vsej Britaniji jih je preko 300.000 a po evropskem kontinentu 600.000.
— Novo isdanje I. II. i IIP knjige „serbskih narodih pesni11 katere je zbral i izdal Vuk Stef. Karadžič. S tem dajem na znanje, da je II knjiga, soderžavajoča junaške pesmi najstarših časov, vže izšla i da jo sedaj razšpoiljam. Za one čitatelje, kateri niso navajeni cirilici dodat je na čelu knjige vzporedni pregled alfabetični ne samo z latinico nego, tudi z
vsemi jeziki evropejskimi. Naznanjam tudi, da je obrok prcnumeracije na vse tri knjige teh pesni podaljšan do 1. avgusta t. 1. tako, da si vsak še do tega obroka more pripraviti II knjigo po prenumerantski ceni 2 gld. (ali poštnino, plača sam) i prenumerirati se na I i III knjigo, obe skup za 3 gld., a posebe za 2 gld. avstr, v
Na Duiiaji 20. aprila 1875.
Ana udova Vuka Stef. Karadiita Landstrasse, Marokkanergasse N.o 3 in Wien.
Nij nam treba priporočati bogate sbirke serbskega nar. pesništva, katero si vsak za 5 gld. prisvoji, nego omenimo samo to, da se divni serbski Muzi vsa naobražena Evropa čudi, i da so serbske narodno pesni skoro v vse evropske jezike prestavljene.
— Komunisti hočejo osrečiti svet s tem, da zemljšča, hiše, blago, denar i. d. med vse ljudi v enake dele razdelijo. Komu bi tista sreča cvela, spoznamo iz naslednjega dvogovora. — Učenec: Gospod, vedno mi govorite, da smo enaki, in da je treba premoženje deliti. Denimo, da je svet res razdeljen, in da jaz moj del varujem, vi vaš pa zapravite. „Kaj potem?1 — Mojster: „Potem bomo vunovič delili.44
— Županom izgled. Pretekle dni je sprišlo 11 junakov iz zapora, ktere je bil goriški mestni magistrat zaprl na 8 dni, ker so v nedeljo po noči po mestu krulili iu se spakovali. Tudi na deželi bi bilo to zdravilo večkrat potrebno.
— Protestantski pastor Chr. Gotti. Wfflce piše v svoji knjigi „Das Votum itd.44 na str.-109 katoličanom tako-le : „Ostanite pri tem, kar imate, to je dobro; to se je potrdilo ne samo včeraj in danes, ampak skoz dolga stoletja. Zunaj vere na Kristusa je samo dvom ia negotovost. Dvomljivec je pa kakor morski val, kte-rega veter goni. Za to, kar vam jemljejo, vam ponujajo odškodnino (surrogate). Odškodninam nikoli to, kar ima nadomestiti. V kerščanski veri ni premenjevanja. Ona ostane, kar je. Le zmota in laž mislita na premenjevanje. — Slišali ste, kaj nekteri ljudje mislijo o veri in pobožnosti; ali se hočete teh žalostnih mnenj držati? ali hočete grozdje trgati s traja, fige z osata? Ostanite v vašem nogradu! Naj le se zaničuje in zasramuje vaša cerkev iu duhovstvo; tudi Kristusa so sovražili in zasmehovali njegovi nasprotniki. Visoko se povzdigne glavar vaše cerkve čez enako osodo. Bog mu daj tam n& j trdnem Petrovem stolu moč in krepost in za vse zaničevanje, ktero prestaja, jasen večer njegovega življenja.44
— V Celovcu je 9. maja po celej Sloveniji sloveči pridigar, oče slovenskih ljudskih misijonov, prečastiti gospod Janez Valjavec S. J. od mrtuda zadet nagloma zamrl. Od 1. majuika je bival v Celovcu ; mil. knezoškof so ga bili povabili, da bi vodil skoz celi mesec šmarnice pri sv. Duini. Na videz popolnoma zdrav je krepkega glasu. Drugi dan ob osmih pa je bil namenjen nadaljevati ob enem misijon za Slovence v celovški okolici. Cerkev je bila vsa polna; celo iz daljnih krajev so bili privreli ljudje poslušat priljubljbnega oznanovalca Božje besede — a mesto z lece, pridigoval jim je naj resnejšo pridigo z mrtvaškega odra.
— Ultra-narodnjak. — Bivši naš urednik g. A, V. Toman je dobil pretečen teden od tu-kajšne soduije pisanje, v kterem so razlogi in

tožba Leban contra Loik-Glas zabilježena. Ako se pomisli, da je tožnik g. Leban slovenska stranka, zatoženec g. Loik enako slovenska stranka, „Glasu slovensk list, izdelovalec tožbe g. dr. Jakopič, predsednik slovenskega društva za brambo narodnih pravic, ako se vse to pomisli, je naraven sklep, da mora tožba pisana biti v — italijanskem jeziku. Kako se vjema ta f&ktum z naslednjimi besedami (,S“ 6. maja v dop. iz G.): „Cloveka prav strese, ko vidi nabita v slovenskih vaseh italijanska oznanila. Za Boga, kak namen pa ima oznanilo; gotovo ta, da ga ljudstvo čita in razumi; kako pa ga bode razumelo, če nij sestav-^eno v njegovem jeziku. — Čudimo se le županom, da takih oklicev ne pošiljajo nazaj s protestom, saj ni treba na pomoč klicati še postave ne, ampak samo nepokvarjeno naravno pamet . . . —“
— j* P. Ulrich Greincr. — 7. t. m. dopoldne ob 10. uri je umrl v Gradcu g. oče Ulrich Greiner, cisterc. reda iz Rein-a, prednik društva za cerkveno umetnost in izdajatelj lista BKirchenschmuck“, še le 44 let star. Le kake 3 ali 4 tedne je bolehal. Vsaki teden eno uro je bogoslovcem predaval cerkveno umetnijo že kake 3 ali 4 leta. Že zdaj se je vidil lep sad tega društva, posebno po zadnji razstavi, malo pred letošnjo veliko nočjo. Zadnji čas je bil prefekt Rein-skih klerikov, ki v Gradcu bogoslovske šole obiskujejo. R. I. P.
Domače stvari.
(K preskušnjam za ljudske učitelje) je prišlo 16 Slovencev, od katerih so 3 samo iz dru-zih jezikov (ne materinščine) dopolnili.
Med izpitom je eden odstopil. Od ostalih jo vdobilo spričevalo Dl. vrste 10, in dva IV. vrste. Od petih italjanov je vdobil 1 spričevalo I. vrste, 1 III. vrste, in 3 pa IV. vrste. Zdaj delajo učiteljice, 3 Slovenke in 4 italjanke.
(Mertvaski list.) G. prof. Povšetu je za angino umrl sin Ernest, prejeli smo ta-le mrtv. list t Ginjenega in bridko žalujočega srca naznanjamo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno novico, da je naš iskreno ljubljeni sinček, oziroma brat in vnuk, ERNEST POVŠE po sicer kratki pa grozoviti bolezni 10. zjutrej ob 21/4 uri, 23/4 leta star sladko v Gospodu zaspal. V Gorici 10. maja 1875.
(Duhovske spreiiiembe.) C. g. Anton B 0-ž i č, dosedanji farai oskrbnik v Reifenbergu je prestavljen za vikarja v Bate.
(Vojaški novinci.) Ta teden je naša Gorica prav živa. V hiši okrajnega glavarja na Travniku nabirajo namreč nove vojake in kakor je že navada, so mladenči dovolj glasni, kajti z vinom si menijo strah pred belo suknjo pregnati. Kadar ga ima pa slovensk mladeneč kupico preveč, rad zapoje. To pa nam daja povod k tej opazki, ker ne sliši se ne ena slovenska pesem peta po kakem (če tudi slabem) slovenskem napevu, ampak pojo je po italijanski navadi. To gotovo ni nikako petje ; ali bi pa vendar ne bilo mogoče po deželi italijanske arije odpraviti in z domačimi krasnimi nadomestiti? Morda bi gg. učitelji, k tej zboljšavi kaj pripomoči zamogli, upamo, da hočejo.
(P. n. gospodom), ki prejmejo dari od bratovščine vednega češčenja, se daja na znanje, da je vsa oprava blagoslovljena po v. č. g. mons. Tuni-u. Tiste gospode pa, ki imajo kaj doplačati, prav vljudno prosimo, naj prej ko mogoče denar pošljejo, da zamoremo račun skleniti in tudi svoje dolžnosti opraviti.
Umrli v Gorici od 30. aprila do 13. maja.
Cej Marjeta 30 1. mrzlica. — Filetti Alojzija 6 1. vnetje v možganih. — Batistella Léonard 48 1. mrzlica. —- Boleslav Praneinsky 20
l.	jetika. — Travisan Jakob 70 1. pluč. vnetje.
—	Kristjančič Jožefa 341. jetika. — Šober Ana 9 m. božjast. — Butinaschi Jožef 4 I/o 1. voda v glavi. — Zenkovič Magdalena 5 1. angina. — Merkule Marija in Antonija, dvojčki, 5 dni, slabost. — LašiČ Janez 2 1. osepnice. — Pincherle Alice judinja 2 1. angina. — Jaške Janez 73 1. starost. — Kock Ana 80 1. plučuo vnetje. — Pavletič Katra 67 1. pluč. oslabljenje. — Zej Jožef 5 dni, slabost. — Nemec Marija 54 1. jetika. — Matija Šuligoj 30 1. plučnica. — France Vinci 66 1. — Antonia Grubišič 5 I/o 1. angina. — Friderik Audlovič 41 1. — Amelja Or-tali 6 111. vnetje v črev. — Ernest Povše 2 1. 6
m.	angina. — Jakob Marinič 70 1. plučno vnetje. — Janez Kobal, 46 1. plučno vnetje, — Peter Cescutti, 64 1. hiba ua srcu. — Jakob Tra-vain 67 1. starost. — Marija Weissgitrber 5 1. 6 m. angina. — Lucija Gergolet 75 1. hiba na srcu.
—	Anton Kumar 1 1. 6 m. croup.
Borsni kurzi na Dunaji 14. maja.
Enotni drž dolg v papirju „	„	„ r srebru
Drz posojilo leta 1860 Akcije narodne banke Kreditne akcije . .
London ...............
Napoleon d’oro . .
Cekini ...............
I Adžijo srebra . . .
69
74
111
963
232
111
8
102
80
35
10
50
60
91
80
MOLITVE
za sveto leto 1875 s kratkim podukom
je naslov knjižici, ki je prišla v Mailingovi ti-skarnici na svetlo in velja:	,,
1 iztis ...	4 solde
10 iztisov ...	30 soldov
50 100
n
n
1	gl. 25
2	, -
n
n
četrti natis.
Pozor zidarski mojstri!
Mojstri, ki želijo prevzeti popravljanje zvonika in farovža v Kostanjevici na Krasu, naj se v kratkem pri tukajšnjem občinskem zastopništvu oglasijo.
Kostanjevica 4. maja 1875.
Obe. zastop
v Kostanjevici.
Pravi
WILHELMOV
antiartritični antirevmatični òaj za eišecnje krvi. (Čisti krv zoper protin in revmatizem)
je kot
pomladansko zdravljenje
edino gotovo zdravilno krv čisteče sredstvo,
Vsled Nj. Vel.	ker je od prvih		 I S privoljenjem j
Najvišega pove-	medicinskih	c. k. dvorne
Ija zoper penare-jenje zavarvano.	avtoritet	pisarne vsled I
Dunaj 28. marca 1871. 1 «nffifRisxh&B»	Evrope ||	sklepa na Dunaji j 7. dec. 1858. j
bilo z najboljim uspehom upotrebljevano.
Ta čaj čisti celi organizem; preišče, kakor nobeno drugo sredstvo, dele celega truplja in odvrne iz njega po notranjem upotrebljevanji vse nečiste za bolezen nabrane reči ; tudi je učinek gotovo ustrajajoč.
Temeljito ozdravljenje protina, revmatisma, otročjih žil in zastaranih trdovratnih bolezni, vedno gno-ječih se ran, kakor vseh spušajev pri spolnih boleznih in po koži, mazolov po telesu ali po licu, lišajev, sifilitičnih ran.
Posebno ugoden vspeh je imel ta čaj pri za-gnjetenji jeter in vranice, enako pri zlati žili, zlatenici, silnem boienji po čutnicah, kitah in udih, potem pri ti-šanji v želodcu, vetrovih, zaporu, vodnih nadlogah, močenji, moškem oslabljenji, toku pri ženah itd.
Bolezni, kakor bramorji, žlezni otok, ozdravijo naglo in temeljito, ako se pije Čaj r.eprenehljivo, kajti on je hladeče sredstvo, ki razlopi in žene scavnico Celi kup spričeval, pripoznavalnih in pohvalnih pisem, ki se tirjane zastonj dopciiljajo, spričuje resničnost zgorej na vedenih razlogov.
V dokaz rečenega navedemo tukaj vrsto pripozna-valnih pisem:
Gospodu Franju Wilhelmu, lekarju v Neunkirchen-u.
V Zagorji 5. aprila 1873. Vljudno Vas prosim, da mi pošljete še dva zavit ka uže enkrat poslanega antiartritičnega antirevmatične ga čaja za čiščenje krvi po pošti s povzetjem prej ko mogoče. Ob enem Vam izrekujem najtoplejšo zahvalo ker uže prvi zavitek je zdatno pomagal moji ženi, ki je uže leta in leta imela revmatizem in jo je zapiralo, lipam, da bo popolnem ozdravila, ker, akoravno sem uže vsakovrstne zdravila rabil, vendar po nobenem se ni tako dober uspeh pokazal, kakor po Vašem čaji. Se spoštovanjem	Ernest Zeynard, uradnik.
Gospodu Franju Wilhelmu, lekarju v Neunkirchenu,
Neutra 23. aprila 1873.
Uže več let trpela sem strašno. Revmatizem sem imela tako kud, da sem dobila rane na nogah, iz kterih mi je teklo. Tisučno hvalo pravemu Wilhelmovemu čaju za čiščenje krvi, kterega ste mi poslali 2. nov. 1872. Dva zavitka sta mi bolečine umirila in me popblnoma ozdravila, kar po nobeni drugi poti doseči nisem mogla, za kar se še enkrat srčno zahvaljujem. Jaz ,sem \Vil-lielmov antiartritičen antirevmatičen čaj za čiščenje krvi tudi drugim bolnikom kot naj boljši čaj priporočila. Večno Vam hvaležna	Alojzija Bòiler.
Gospodu Franku Wilhelmu, lekarju v Neunkirchenu.
S pravim Wilhelmovim čajem za čiščenje krvi ozdravil sem prav dobro gospo grofinjo Paracin, ki je v zvezi z našim dvorom in jako priljubljena.
Ta gospa, ki je imela prej revma-tizem v nogi, ne čuti tako pogostoma tega nadlegovanja in kadar pridig mi več močno. Ker se gospa po mojem nasvetu zdržuje vina, upam, da ho po daljši rabi tega izvrstnega Wilhel-movega čaja za čiščenje krvi popolnoma nadloge rešena. Prepričan o izvrstnosti njegovi, bom Wilhelmov čaj povsod priporočal.	D.r Van Kloger.
Svari se pred ponarejanjem in sleparstvom!
Pri kupovanji naj p. n. občinstvo natanko pazi na mojo postavno zavarovalno marko in firmo, kar je na vsakem zavitku na zunanji strani razvidno, da se s ponarejanjem ne daja zaslepiti,
Pravi Viljelm-ov protiartritičen, protirevmatičen čaj za čistenje krvi dobiva se le iz prve mednarodne tovarne protiartritičnega, protirevmatičnega čaja za čistenje krvi v Neunkirchen-u pri Dunaju, ali v mojih po ča sopisih naznanjenih zalogi.h.
En zavitek v 8 oddelkov razdeljen, po zdravniškem naukazu pripravljen, z navodom, kako se rabi v raznih jezikih, velja Ì gld., kolek in pošiljatev 10 sold.
Da ima p. n. občinstvo večo priložnost pravi Viljelm-ov piotiartritični in protirevmatični čaj za čistenje krvi kupovati, naznani se, da se dobiva v Gorici v lekarnici A. Franzoni ta, v Trstu pri Serravallo-u.