Domoznanski oddelek
35
OBČAN
1998

352(497.4 Destrnik)
6005726,5
GOBI55 o
TISKOVIM Poštnina plačana pri pošti 2254 Trnovska vas)
PIŠITE
Knjižnica Ivana Potrča Ptuj Minoritski trg 1 g. Jakob Emeršič 2250 Ptuj
Leto III, številka 5 (23) BŠSSH 27. maj - veliki traven 1998
i ■ j	—-
Dosegljivi na elekt naslovu.
casopis.obcan@siol.net
NAMESTO UVODNIK^
DA BOS VEDEL POVPREČNI KRAJAN
VES ČAS VEDO



mfw
IŠfe
lElS
3
S&h
Sv Bolftnic v sv goricah"
' SVINSKE GORO«
Po zadnjih dogodkih povezanih z oblikovanjem novih občin bi povprečen krajan Trnovske vasi pričakoval, da se bo krajevna politična elita v najkrajšem možnem času zgrnila v dom krajanov in tam na zboru krajanov s pomočjo najrazličnejših “političnih" argumentov iskala pot iz nastale situacije. Vitomarčani, ki so jih prenekateri Trnovčani imeli za svetel politični vzgled, brez velikega pompa odhajajo v svojo občino, Trnovčani pa ostajajo tam kjer so. Še več, tudi sedež občine končno odhaja tja, kjer mu je, kot menijo Destrničani, že od vsega začetka mesto. Stvari se bodo uredile tako kot je treba in vse kaže, da so v Trnovski vasi nekateri, ki so v času obstoja sedanje občine, želeli minimalno sodelovanje ob prizadevanjih za samostojnost, res bili prej moteči kot potrebni, saj so s tem ubogemu županu nakopali nemalo težav. Pa pojdimo po vrsti!
Ti nepotrebneži so sklicali t. i. Ljudsko iniciativo, takoj ko so zaslutili, da bi
župan vseeno želel predčasno prenesti sedež občine. Še več! O županovi nameri (ki je morda celo ni bilo) so obvestili vesoljno Slovenijo in naslednji dan je Trnovska vas za nekaj trenutkov postala ne le prestolnica občine, ampak cele Slovenije. In rezultat - neodločeno po naše, v resnici pa 4: O, kajti sedež občine je ostal, Vitomarčani so bili modro tiho, Destrničani so spet zajeli sapo, v Trnovski vasi pa so se z dosežki Ljudske iniciative krasili tisti, ki so bili v odbor le povabljeni in z doseženim, kljub visoko donečemu besedičenju, niso vedeli kaj početi. So že vedeli zakaj.
Drugič so taisti trnovski nepotrebneži ubogemu županu "zakuhali", ko so od njega zahtevali osnovno šolo. Uboga para je bil tako pritisnjen ob zid, daje to celo obljubil. In glej ga šmenta, spet so se pojavili ljudje, ki jih je skrbela usoda skupne občine, saj slednja bojda ne bi prenesla takšnih investicijskih podvigov. Pa še v Vitomarcih se s takšno obliko šolanja
nadebudnih občanov niso strinjali. In zagotovila so želeli. Napisana in “poštemplana". Da bi bolj držalo. Nekaterim pa so na zboru krajanov tudi temeljito izprašali kosmato in pokvarjeno vest. Kajti če v Trnovski vasi zahtevaš sedež obstoječe občine, ki ti ga je poklonila država, želiš imeti šolo in se končno osamosvojiti v samostojno občino, ob tem pa ohraniti trezno glavo, si lahko le pokvarjen in naklonjen županu. Kratkomalo - cepec.
Pa bodi dovolj zgodovine!
Pobudniki, govorci in zasliševale! na silnih zborih krajanov se sedaj ne oglasijo. Enostavno - tiho so. Pa se povprečen krajan vpraša - zakaj? Jim je zmanjkalo moči? Ne, te jim nikoli ne zmanjka, odgovarja v isti sapi povprečen krajan.
Ne vedo kako naprej ? Vedo, vedo, zmeraj so vedeli, spet odgovarja povprečen krajan, saj so jim povedali v strankarskih vrhovih, kako je treba. Vrhovi sedijo v vladi in govorijo, kako nesrečni da so, da so se vsi, vključno
s koalicijskimi partnerji zarotili proti njim, krajevni veljaki pa vladajo v občinskem svetu in razlagajo, da so nemočno preglasovani, pa še domače izdajalce so primorani iskati. Saj povprečen krajan ve, kako hitro se množica obrne za človekom, ko nekdo s prstom pokaže nanj. Tistega, ki kaže, pa si običajno ne zapomni.... Neumno bi bilo sedaj sklicati zbor krajanov in hvaliti župana, kako dober je, ker je s svojo stranko vložil amandma za samostojni občini Trnovska vas in Destrnik. Ne, ne gre, saj ta grdi in nepotrebni Občan objavlja rezultate glasovanja v državnem zboru, z imeni in celo, naj Bog obvaruje urednika, strankami, ki jim pripadajo poslanci. Bo že še videl, ta urednik!
Bodo vedeli tudi naprej?
Potolaži se, povprečni krajan Trnovske vasi, ves čas vedo in bodo vedeli tudi naprej. Sedaj modro molčijo, čez čas pa se bodo oglasili, morda po vzgledih v drugi stranki. Kdo ve? In krivce bodo tudi našli. Kdo je že predsednik krajevnega sveta in kdo podžupan...?
Ampak ta zgodba se šele začenja.
Danilo Muršec
IZ VSEBINE
MAJSKE IGRE.stran	2
PRISEGA OPOLNOČI
............stran	3
PEVKE PRIPRAVLJAJO KONCERT.....stran	4
RAZPISI.....stran	5
PRIDELOVANJE PROSA.......stran	6
TURISTIČNA AGENCIJA METKA.......stran	8
KAKO SO GLASOVALI POSLANCI....stran	9
DESTRNIK
MAJSKE IGRE
Od 30. do 3. maja, so na Destrniku potekale prireditve ob praznovanju praznika dela, ki jih je pripravil KO SDS Destrnik, skupaj z Gostiščem Grozi, ki je poskrbelo za gostinsko ponudbo.
Začelo se je že v sredo, ko so pred Gasilski dom Destrnik postavili velik šotor, ki je vse dni nudil zavetje pred slabim vremenom. V popoldanskem času smo postavili še “Majsko drevo”, simbol prvomajskega praznovanja.
V	četrtek se je ob 15. uri začela “Radijska delavnica”. To je prireditev, ki združuje preproste ljudi, ki ob srečanjih povedo, kar mislijo, do izraza pa pride tudi domača glasba in pesem. Ko upazuješ prireditve in vidiš ljudi od vsepovsod samo domačinov ne, se ti postavi vprašanje, če mi mogoče to nismo ali pa nimamo časa, denarja ipd. Za večerno zabavo pa je poskrbel ansambel “Ekart”.
V	petek se je prireditev začela s krosom (2000 m). Zmagovalci posameznih skupin so postali:
a), od 7 -15 let - moški
1.	Dejan Šori,
2.	Sašo Kramberger,
3.	Boštjan Požegar.
b)	. od 7 -15 let - ženske
1.	Marjeta Koser,
2.	Dušanka Rajšp,
3.	Teja Simonič.
c)	, od 16-24 let - moški
1.	Milan Lah,
2.	Andrej Irgl,
3.	Robert Irgl.
d)	, od 24 let naprej - moški
1.	Stojan Pongrac,
2.	Venčeslav Kramberger.
Osrednja točka petkovega programa je bilo kresovanje ob glasbi ansambla “Štajerski odmev". Zbrali smo se ob kresu, kjer so člani ansambla zaigrali nekaj poskočnih.
Za sobotni program je poskrbela mladina.
V nedeljo smo začeli program s “Karaokami”. Nastopajočih ni bilo veliko, vendar so le-ti, ki so prepevali in igrali, pokazali, daje v mladih veliko energije za petje, samo možnost jim je treba ponuditi. V popoldanskem času smo izvedli tradicionalne “4.

^"f'I'f ti/	
| v	|?K
OBČAN
Izdajatelj: Občinski svet občine Destrnik - Trnovska vas. Uredništvo: Bojana Kolenko in Julijana Černezel (KS Destrnik), Marjan Potrč (KS Trnovska vas) in Stanislava Kosi (KS Sv. Andraž).
Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Destrnik - Trnovska vas brezplačno.
Javno glasilo OBČAN - GLASILO OBČINE DESTRNIK - TRNOVSKA VAS - VITOMARCI je vpisano v evidenco javnih glasil pod zaporedno številko 1365.
Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije št. 415-594/96 z dne 2.7.1996 spada časopis OBČAN, glasilo občine Destrnik - Trnovska vas - Vitomarci, med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov.
Naslov uredništva: OBČAN Trnovska vas 42, 2254 Trnovska vas. Tel/faks: (062)757-166
Časopis OBČAN izhaja v nakladi 1430 izvodov.
Lektor: Bojana Kolenko
Odgovorni urednik Zmagoslav Šalamun.
Tisk in oblikovanje: Štrakl d.o.o., Sv. Trojica
majske igre", ki so bile preproste, vendar je tudi pri njih prišel do izraza tekmovalni duh.
Zvečer smo razglasili zmagovalce in vse nagradili z lepimi nagradami. Prvo mesto je zasedla ekipa “Gostišča Grozi”, drugo ekipa SDM Destrnik, tretje PGD Biš, četrto pa ekipa “Bife -trgovina Mica”. Med igrami so nas zabavali “Fantje izpod Vurberga”, ki s humorjem in lepo pesmijo povedo to, kar so; preprosti in zabavni. Vrhunec so prireditve dosegle z nastopom “Ptujskih pet", kar je najbolj
pokazalo število obiskovalcev.
Tudi letošnje majske igre so pokazale, da kraj potrebuje prireditve, ki pripeljejo ljudi, oziroma jih povežejo. Izkupiček od prireditve je namenjen razvoju kraja: za letovanje socialno ogroženih otrok smo namenili OŠ Destrnik 24.500 tolarjev, za izgradnjo telovadnice, oziroma dograditev šole pa 100.000 tolarjev.
Vsem, ki so sodelovali pri zasnovi in izvedbi programa “4. majskih iger”, se najlepše zahvaljujem.
Prireditveni odbor Venčeslav Kramberger
IZ HUMANITARNE AKCIJE
IMAŠ NAŠO LJUBEZEN
SDS Destrnik je letos organizirala že 4. MAJSKE IGRE. Te so trajale kar 4 dni, zato smo se člani SDM odločili, da v soboto, 2. maja, pripravimo svoj program. Skupaj z SDS in predsedstvom SDM smo se odločili na Destrniku izpeljati humanitarno akcijo IMAŠ NASO LJUBEZEN. Namen akcije je bil druženje in spoznavanje mladih. Organizirali smo dobrodelni odbojkarski turnir, izkupiček pa je namenjen najbolj socialno ogroženemu otroku v naši občini. Ob 10. uri je vse zbrane pozdravila predsednica SDM Anja Bah, žogo pa je na igrišče prvi poslal župan občine Destrnik - Trnovska vas Franc Pukšič. Mladi iz vse Slovenije so pokazali svojo humanost, saj nikomur ni bil glavni cilj tekmovati in zmagati, ampak druženje in prijetna zabava.
V večernih urah smo opravili licitacijo najlepše igračke podarjene kot prijavnina na turnirju. SDM se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da se bo socialno najbolj ogrožen otrok v naši občini lahko udeležil izleta po svoji želji. Največja zahvala gre seveda gospe in gospodu
Emeršič, ki sta v dobrodelne namene za igračko darovala kar 10.000 tolarjev in jima je bila igračka na koncu prodana. Skupaj smo z dobrodelno akcijo zbrali 24.500 tolarjev.
Dragi Urbančani, gospa in gospod Emeršič, zares ste pokazali, da med ljudmi humanost še živi, še enkrat vsem iskrena hvala.
Prav tako gre zahvala vsem, ki ste se trudili, da smo lahko akcijo IMAŠ NAŠO LJUBEZEN izpeljali. Hvala tudi gospe Marti Kaučič oziroma Gostišču Grozi za ponujene gostinske usluge.
Predsednik OO SDM Miran Kos
vaša štajerska kronika
VČERAJ IN DANES ENEGA KMETA IN KMETICE
DOBRA GOSPODINJA SE MORA RAZUMETI NA COPER
KAKOR KAPLAN NA OČENAŠ
Vaško življenje kmečkih deklet in žena v Slovenskih goricah iz začetka tega stoletja nam v svoji knjigi Kmetje včeraj in danes, napisani 1939. leta, razkriva mož z imenom Ignacij Koprivec. Omenjala sem ga že v eni prejšnjih številk Občana. Ker pa je bil odličen opazovalec in zapisovalec preteklega življenja in nam podrobno prikaže takratni ženski svet: skrajna revščina, družinski odnosi, pretepanje, dialogi zakoncev, moč tradicije, boj za preživetje..., si bom njegove zapise sposodila še enkrat. Sicer pa se starejši ljudje njega in njegovega sodelavca Zmaga Švajgerja, ki sta hodila po vaseh in si zapisovala, še spominjajo.
Možakar je znal pisati, o tem ni dvoma, je pa v svoji pisateljski vznesenosti večkrat pretiraval, zato skorajda ne gre več samo za prikaz ampak že za literarno delo. Kljub temu so zapisi etnološko, sociološko in zgodovinsko pomembna in zanimiva zapuščina o Slovenskih goricah.
DRUŽBENA SLOJEVITOST ŽENSK
Družbeni položaj deklet in žensk je bil socialno kmečki. Živele in preživljale so se na kmetijah s kmečkimi deli. Bile so dnjnarke, želarke, gospodinje, viničarke, dekle. Ženske, ki so bile drugačne in niso živele od kmečkega dela, so bile coprnice, pučke in padarke. Ker so se ukvarjale z drugačnim, nenavadnim, neznanim, transcendentnim, so imele tudi drugačen položaj v družbi. Zaradi opravka s skrivnostnim in nenavadnim so izstopale od normalnega, zanje niso veljale norme in vrednote že utečenega in tradicionalnega vaškega življenja. Dninarke so od zgodnje pomladi do pozne jeseni hodile delat za plačilo na njive na večje in velike kmetije. Želarke so imele svojo hišo in kos obdelovalne površine, za večji zaslužek pa so tudi hodile delat na njive. Viničarke so bile podnajemnice v koči velikega kmeta in namesto najemnine so v sezoni obdelovale vinograd, izven vinske sezone pa so opravljale druga poljska dela. Dekle so bile še neporočene žene, zaposlene pri kmetu z veliko kmetijo. Tam so za hrano, stanovanje in obleke molzle, hranile živali, sadile, okopavale, pospravljale poljske pridelke in drugo. Ko so se poročile, so odšle stran, na svoje. Gospodinje so bile zakonske žene velikih kmetov. Opravljale so vsa kmečka dela, gospodinjile in vzgajale svoje otroke. Pučke so zdravile zacoprane (bolne) svinje z vračenjem (to je z uroki, besedami). Redko so zdravile ljudi. Padarke so zdravile ljudi z zdravilnimi rastlinami in kremami, ki so jih same izdelovale. Coprnica je: ljudsko mnenje je pripisalo čarovniško moč nekaterim vaškim babam. Te babe so bile ali najbolj zanemarjene ali omejene. Vinc je dobro poznal Dremačko. Baba ni bila zmožna ziniti niti ene pametne besede, le režala se je. Če se je opijanila, kar ni bilo redko, je počenjala takšne stvari, da se je zgražala nad njo vsa vas. Najrajši je dvignila pred ljudmi svojo umazano kiklo ter jim kazala zadnjico z besedami, katerih ljudje niti nočejo ponavljati. Ni pomagalo, da so jo fantje parkrat zgrabili, ji zavezali kiklo nad glavo ter jo našmicvkali s šibami po goli koži. Ostala je pri svojih navadah, ki ji jih niso mogli odpraviti niti gospod župnik, dasi so tolikokrat pridigali o nji. Ni
hodila v cerkev, kot bi bilo treba, pa tudi za molitev doma ji ni bilo. Vinc pa je poznal tudi druge. Sirote pravzaprav. Same so živele po bajtah, večne device. Ljudje so se od začetka čudili, kako se preživljajo, potem pa jim je javno mnenje pritaknilo čarovniško moč. Kačičeva, ki je živela nekoliko nad vasjo, je bila baje nevarna goveji živini. Že deset let ni imela krave, mleka pa je bilo pri hiši baje toliko kot pri kakšnem kmetu. Lodnarjeva, ki je coprala svinje, je izmed vseh še najboljša. K nji so se tu pa tam zatekale gospodinje po nasvete zastran zdravljenja svinj, ali to že v skrajni sili, zakaj nihče ni rad govoril z njo o svoji živini. Coprnica je bila navadno starejša, samska ženska. O njej ljudje niso vedeli ničesar, bila je drugačna in verjeli so, da je lahko ozdravljala, škodovala, delala bolezni ljudem in živini in zdravila. Povezovali so je z neznanim.
Dninarke, želarke, gospodinje, viničarke in pučke so živele zaželjeno družinsko življenje; življenje delavne gospodinje, zakonske žene in matere. Dobro igranje teh vlog je dajalo posameznicam ugled in spoštovanje, nekomformistično igranje pa obrekovanje in zgražanje.
Ledična dekleta so bila še neporočena, samska, ki so se zbirale v Marijini družbi, simbolu nedolžnosti in čistosti. Po poroki so družbo zapustile in zaživele družinsko življenje.
VREDNOTE IN MORALNE NORME
Vsako dekle in vsaka ženska, ki je hotela biti neobrekovana in ugledna, je morala upoštevati neke splošno priznane in tradicionalne norme in pravila. Ni smela biti drugačna. Predvsem se je morala pravočasno poročiti. V Hvaletincih ni bilo letos niti ene poroke. Prebivalci vasi se zgražajo. Obrekujejo dekleta, godna za možitev, jim podtikajo razne napake ter jih delajo odgovorne za sramoto, ki je doletela vas in dekletom je hudo. Stara Vidička hodi po vasi in pravi: “Tako je zdaj! Cokle imajo iz boksa, kratke janke, Žida gor, Žida dol, samo nobl bi rade hodile, ženinov pa ne dobijo, prašiče! Nekdaj smo bile drugačne, pa smo se tudi omožile, ko je bil čas za to!" Na pustni dan bo na račun neomoženih deklet veliko smeha v fari, zakaj navada je, da v vasi, kjer se tisto leto ne omoži nobeno dekle, vlečejo na ta dan štiri belo oblečena dekleta z venci na glavah za pustnimi orači korito. Ta pustni običaj nam pokaže nezaželjenost in zaničevanje samskega stanu ženske oziroma dekleta.
Ni bilo dobro preveč moliti in hoditi v cerkev. Celo tista sveta Žmočka, prednica Marijine družbe, je imela snoči Šamprlovega. Butelj je, ali deklina ga vendarle ni vredna. Saj ne ve drugega, kot samo v cerkvi stati. Sam bo pa moral dojiti, rediti svinje za zakol, ona pa bo molila. Ker je bil kmečki človek zelo delaven in praktičen ni toleriral ženske, ki je preveč molila in prevečkrat hodila v cerkev.
Dekle ni smelo iti samo v gostilno, ni smelo biti predolgo zunaj in ni smelo spolno občevati v času cerkvenih praznikov: "Ti, Franc, zakaj pa si zadrževal našo Matildo za Štefanovo toliko časa v krčmi? Že lani sem vama rekla, da se mi nimata vlačiti cele noči po krčmah. Nista se še vzela, da bi delala po svoje!" Kolarjeva Franca je šla s fantom k polnočnici in komaj ga je odpodila, da se ji ni
vsilil v posteljo na samo sveto noč.
Skoraj obvezno je bilo, da si je mlado dekle izbralo bodočega moža v domači fari. “Kaj je le pičilo to Lizo, da si jemlje za moža Bišanca? Kakor bi v domači fari ne bilo dovolj fantov. No, Liza zdaj ne bo več v zgago vasi in Šegulov bo moral hoditi ležat kam drugam. Takšne so te prašiče! Potem pa se omoži z drugim!" so klepetale babe in sklepale roke, da bi tako podprle svoj stud nad moralno pokvarjenostjo neveste, ki ni napravila ničesar drugega, kakor da se je hotela omožiti.
ZNAČAJ ŽENSK
Prikazane so kot opravljivke, radovednice in velike pijanke. S psovkami niso skoparile. Klele so za deset moških, vendar so tudi delale za deset moških. Pile so. Ko je v hiši zmanjkalo domače šmarnice, so pile jabolčnik.
Ko se je deklet oprijelo vino, so zapele. Veselejše so se celo pozibavale z zgornjim delom telesa. Zibale so se na klopi, grabile može za ramena, jih stiskale k sebi in zgodilo se je, da je katera svojega soseda le premočno zgrabila, pa sta se zvrnila s klopi.
Besede so skakale na jezike ženskam, pocepetavale po njih ter jih ščegetale, da so jele vrteti svojo priostreno regijo. Stezale so vratove skozi okna ter iskale pripadnice svojega spola, s katerimi so potem razpravljale o skrivnostnih vesteh.
Tedaj prilukajo v zidanice tudi ženske. Plaho in tako, po opravkih seveda. Okajene se zvijajo v bokih, mahajo z robčki, otepajo okrog sebe s kiklami, zajemajo vino in če ni dovolj en kozarec, spijejo dva.
(se nadaljuje) Jelka Pšajd
Foto: Jelka Pšajd
4-Občan
TRNOVSKA VAS
SEJA SVETA KS
V četrtek, 23. aprila, smo se na 20. redni seji sestali člani sveta Krajevne skupnosti Trnovska vas. Seje sta se poleg članov sveta in občinskih svetnikov udeležila tudi predstavnik gradbenega odbora za KC Bišečki Vrh - Hum in ga. Marija Jančič iz ALMAJA d.o.o. podjetja za pokopališko dejavnost, ki je predstavila realizacijo prihodkov in odhodkov za leto 1997 in plan za letošnje leto. Sklenili smo, da bo grobarina za družinski grob znašala letos 4.000 SIT, za enojnega pa 3.500 SIT. V letošnjem letu pa bomo uredili razsvetljavo na pokopališču in parkirnem prostoru.
Pregledali smo sklepe in potrdili zapisnik 19. redne seje. Sprejeli smo sklep, da se Prosvetnemu društvu ne zaračuna najemnina za dvorano ob uprizoritvi ljudske igre “Prisega opolnoči". Zadolžili smo tajnico, da vsem krajanom in lastnikom grobov razpošlje obvestila o akciji pobiranja prispevkov za ureditev in asfaltiranje ceste ter parkirišča od pokopališča do izvoza na krajevno cesto Hum - Bišečki Vrh. Prispevke bodo zbirali člani sveta med 15. majem in 15. junijem.
Sprejeli smo tudi sklep, da občino zaprosimo za sredstva za asfaltiranje krajevne ceste Hum - Bišečki Vrh. Sredstva bi KS vrnila prihodnje leto, v kolikor jih ne bomo pridobili od Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj. Pod točko razno je podal poročilo predsednik komisije za izterjavo dolžnikov po pogodbah. Iz poročila je bilo razvidno, da krajani po posebnih pogodbah še vedno dolgujejo KS dobra dva milijona tolarjev. Svet krajevne skupnosti je ponovno vložil ustavni spor za samostojno občino. Obravnavali smo tudi odločbo Ustavnega sodišča RS, s katero je poslancem naloženo razpisati referendum o sedežu občine.
Marjan Potrč
VITOMARCI
UVRSTITEV GLEDALIŠČNIKOV NA MED0BM0ČN0 SREČANJE
Konec marca je bilo na Grajeni Območno srečanje gledaliških skupin. Ena od sedmih skupin, kolikor jih je na srečanju odigralo svoje predstave, je bila tudi amaterska gledališka skupina KUD Vitomarci. Selektor Bojan Čebulj je Vitomarčane in njihovo predstavo, ki jo je režiral Franc Toš, izbral za sodelovanje na Medobmočnem srečanju gledaliških skupin severovzhodne Slovenije. V okviru tega srečanja so člani gledališke skupine KUD Vitomarci 19. aprila v Branoslavcih odigrali komedijo Vinka Modrndorferja Štirje letni časi.
Letošnje medobmočno srečanje je bilo jubilejno - 40., in je potekalo v Ljutomeru. Bojan Čebulj, ki mu je Zveza kulturnih društev Maribor
j ) ' i' ,£§3 FiMI
98.2 FM
1485 JV6I
n (062F^^>^7 77*871. RRDIO
771-261 PTUJ
(P3Ž-) yy-\-š£'d
naložila nalogo selektorja - izbiral je torej predstave za nadaljne srečanje - si je ogledal vse predstave mladinskih in gledaliških skupin v severovzhodni Sloveniji. Skupaj je videl 30 gledaliških uprizoritev (23 odraslih in 7 mladinskih skupin) in za srečanje v Ljutomeru izbral 9 predstav (od tega 3 mladinske). Vseh devet predstav sta si ogledala dva selektorja, ki naj bi izbrala predstavo za Republiško srečanje gledaliških skupin. To je letos novost, saj prejšnja leta srečanj na republiški ravni ni bilo. Amaterski igralci iz Vitomarc so se tretje leto zapored uvrstili na Medobmočno srečanje (prvič so na srečanju igrali leta 1992). Predlani so v okviru medobmočnega srečanja igrali v Murski Soboti komedijo Zbeži od žene, lani v Veržeju Štajerca v Ljubljani, letos pa v Branoslavcih Štiri letne čase. Pravijo, da uvrstitve niso pričakovali, so pa veseli, da so se od 23 odraslih skupin (ki jih je videl selektor) prav oni uvrstili med šest najboljših. Štiri letne čase so do zdaj odigrali 17 krat, od tega tri predstave doma, ostalo pa v gosteh. Načrtujejo še nekaj uprizoritev, potem pa bodo nekaj časa počivali. Jeseni pa bo gledališče v Vitomarcih spet zaživelo.
Vida Toš mlajša
PRISEGA OPOLNOČI
. E v
i -
Skupinski posnetek igralcev Prosvetno društvo iz Trnovske vasi je s spomladanskimi dnevi in toplimi sončnimi žarki prebudilo delo dramske skupine z ljudsko igro Mance Komanove "Prisega opolnoči", ki so jo 18. in 19. aprila izvedli na
Milica Loparnik	Foto: Video “mm"
Foto: Video “mm"
domačem odru v Domu krajanov v Trnovski vasi po skoraj trimesečnih vajah in trdem delu. Obe predstavi sta bili dobro obiskani, posvečeni pa sta bili 90 letnici ge. Milice Loparnik, ki je v vlogi režiserke doslej nastopila kar 57 krat in vsi upamo, da to ni bila zadnja igra, ki jo je zrežirala. Predstavi so s pesmijo popestrili člani Bolfenškega noneta, v igri pa zaigrali: Franc Muršec, Marija Rojko, Romana Breznik, Matjaž Kramberger, Janko Požegar, Jože Kapun, Milena Breznik, Danica Fras, Nada Požegar, Nataša Breznik, Andrej Muršec, Ivan Arnuga, Vlado Breznik, Edek Lubec, Janez Rojko, Barbara Colnarič, Sonja Fras, Katja Slaček, Roman Maguša, Marko Požegar in Boris Pukšič.
Člani dramske skupine obljubljajo, da bodo jeseni ponovno zaigrali na domačem odru, odpravili pa se bodo tudi na gostovanja. Gospe Milici pa še veliko zdravih let!
Marjan Potrč
VITOMARCI
PEVKE PRIPRAVLJAJO KONCERT
Pevke ženskega pevskega zbora KUD Vitomarci, ki jih vodi Vida Toš, so v soboto, 18. aprila, sodelovale na Medobčinski reviji pevskih zborov v Narodnem domu na Ptuju. Revija je potekala dva večera. Vitomarčanke so pele drugi večer in so bile edini zbor iz občine Destrnik-Trnovska vas. S tem nastopom so pevke uresničile enega od ciljev, ki so si jih zastavile; še vedno pa niso končale vaj, saj jih junija čakata še dva nastopa. V soboto, 13. junija, ob 20. uri pripravljajo koncert v dvorani v Vitomarcih. Za popestritev in kontrast k ženskim glasovom so na koncert povabile tudi goste - moški kvartet Klic. Pevke in dirigentka obljubljajo prijeten večer. Vabijo vse, da jih pridete poslušat, saj si želijo več poslušalcev kot na lanskem koncertu. En teden pozneje, 21. junija, pa se
bodo - kot že nekaj let - udeležile tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Letošnji Tabor bo devetindvajseti, tematika pa so "Letni časi”, zato bodo zbori iz vse Slovenije in zamejstva prepevali pesmi, o letnih časih.
Vida Toš mlajša
Leto III. številka 4 27. maj 1998
Občina Destrnik - Trnovska vas objavlja na podlagi 10. člena Statuta Občine Destrnik - Trnovska vas (Ur.list RS št. 47/95 in 23/96) ter Sklepa Odbora za šolstvo in šport Občine Destrnik - Trnovska vas, z dne 11.05.1998
JAVNI RAZPIS
za financiranje športnih društev iz proračuna občine Destrnik -Trnovska vas v letu 1998
Za financiranje lahko zaprosijo športna društva, registrirana v Občini Destrnik - Trnovska vas.
Pogoji za financiranje :
-	registracija društva,
-	sprejeta pravila društva,
-	poročilo o realizaciji programa v letu 1997,
-	plan dela za leto 1998,
-	številka žiro računa.
Vlogo z vso zahtevano dokumentacijo društva vložijo na Občini Destrnik- Trnovska vas, Trnovska vas 42, 2254 Trnovska vas.
ROK ZA ODDAJO VLOG JE 15. JUNIJ 1998. Vloge, ki bodo vložene po razpisnem roku, se zavržejo.
Odbor za šolstvo in šport
Občina Destrnik - Trnovska vas objavlja na podlagi 10. člena Statuta Občine Destrnik - Trnovska vas (Ur.list RS št. 47/95) in sprememb in dopolnitev Statuta Občine Destrnik - Trnovska vas (Ur.list RS št. 23/97)ter sklepa odbora za gospodarstvo in kmetijstvo Občine Destrnik - Trnovska vas, z dne 16.04.1997 in v sodelovanju z banko posojilodajalko naslednji
RAZPIS
za kreditiranje kmetijske proizvodnje
Za posojilo lahko zaprosijo :
1.	občani, ki se ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo,
2.	občani, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Destrnik - Trnovska vas,
Kmetija mora biti na območju občine Destrnik -Trnovska vas. Prednost pri dodelitvi posojil imajo posamezni projekti in razvojni programi, ki zagotavljajo :
-	zaposlovanje oz. odpiranje novih delovnih mest,
-	samozaposlitev,
-	razširitev dejavnosti oz. povečanje kapacitet.
Krediti so namenjeni za :
-	nakup govejih plemenskih živali z znanim poreklom (najmanj 10 stojišč),
-	nakup plemenskih svinj z znanim poreklom (najmanj 10 pl.svinj, oz. 50 pitancev),
-	gradnjo hlevov (z vso dokumentacijo),
-	obnovo vinogradov - nakup trsnih cepljenk,
-	obnovo sadovnjakov - nakup sadik
-	jagodičevje
-	vrtnarstvo - za rastlinjake, steklenjake in opremo,
-	novejšo kmetijsko mehanizacijo.
Lastna udeležba: 50 % predračunske vrednosti investicije.
Obrestna mera bo TOM + 5 %. Doba vračanja posojila je največ 5 let.
Moratorij na pričetek vračanja posojila v dogovoru z banko.
Realna obrestna mera se lahko spremeni glede na povpraševanje po kreditih.
Prosilci pošljejo prošnjo s prilogami v dveh (2) izvodih priporočeno po pošti z oznako “ZA POSOJILO - KMETIJSTVO" do 15. 06. 1998 na občino Destrnik - Trnovska vas, Trnovska vas 42, 2254 Trnovska vas.
Vloga za posojilo mora vsebovati:
-	ime in priimek vlagatelja,
-	naslov vlagatelja,
-	seznam priložene dokumentacije,
-	opis dejavnosti in predračunsko vrednost investicije,
-	višino zaprošenega posojila ter
-	dokumentacijo.
Vlogo za podporo investiciji mora sestaviti in podpisati Kmetijska pospeševalna služba oz. rajonski kmetijski pospeševalec. Priložen mora biti zemljiško knjižni izpisek za nepremičnino (gospodarski objekt novejšega datuma).
Za zavarovanje kreditov v večjem znesku se predloži cenitev nepremičnin, ki so predmet zavarovanja.
Priložena morata biti tudi dokazilo o katastrskem dohodku za leto 1997 in potrdilo o prodanih tržnih viških v letu 97 - predložitev potrdil o prodanih tržnih viških družbenim in zasebnim organizacijam zadruge, mesarji.
Odbor za gospodarstvo in kmetijstvo (kot izvrševalec razpisa za Občino Destrnik - Trnovska vas),si pridržuje pravico, da za specifične primere, po svoji presoji zahteva še dodatno dokumentacijo oziroma dokazila. Nepopolnih vlog ne bomo obravnavali.
Oceno programa oz. upravičenost zahtevka iz vloge pripravi Odbor za gospodarstvo in kmetijstvo v dogovoru z banko posojilodajalko.
O svoji odločitvi bo odbor v roku 8 (osem) dni od dneva odločitve obvestil vse sodelujoče na razpisu.
Odbor za gospodarstvo in kmetijstvo Občine Destrnik ■ Trnovska vas
Občina Destrnik - Trnovska vas objavlja na podlagi 10. člena Statuta Občine Destrnik - Trnovska vas (Ur.list RS št. 47/95) in sprememb in dopolnitev Statuta Občine Destrnik - Trnovska vas (Ur.list RS št. 23/96) v sodelovanju z banko posojilodjalko
RAZPIS
za dodelitev posojil občanom občine Destrnik - Trnovska vas za pospeševanje razvoja podjetništva in drobnega gospodarstva v letu 1998
Za posojilo lahko zaprosijo :
1.	podjetja v zasebni in mešani lasti,
2.	samostojni podjetniki,
3.	občani, ki so pri pristojnem občinskem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja, oziroma na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice oziroma podjetja.
Sedež obratovalnice oziroma podjetja in kraj investicije mora biti na območju občine Destrnik -Trnovska vas. Prednost pri dodelitvi sredstev posojila imajo posamezni projekti in razvojni programi, ki zagotavljajo :
-	zaposlovanje oz. odpiranje novih delovnih mest,
-	samozaposlitev,
-	ekološko varčni objekt,
-	udeležbo domačih oz. tujih sovlagateljev,
-	prodajo na tuja tržišča,
-	razširitev dejavnosti oz. povečanje kapacitet. Lastna udeležba 50 % predračunske vrednosti. Obrestna mera bo TOM + 0 %. Doba vračanja posojila je največ 5 let.
Moratorij za pričetek vračanja posojila je v dogovoru z banko.
Prosilci naj pošljejo prošnjo s prilogami v dveh (2) izvodih priporočeno po pošti, z oznako “ZA POSOJILO - DROBNO GOSPODARSTVO" do 15.06.1998 na Občino Destrnik - Trnovska vas, Trnovska vas 42, 2254 Trnovska vas.
Vloga za posojilo mora vsebovati :
-	ime in priimek oziroma naziv firme,
-	naslov obratovalnice oziroma podjetja,
-	seznam priložene dokumentacije,
-	opis dejavnosti in predračunsko vrednost investicije,
-	višino zaprošenega posojila.
Priložijo naj še naslednjo dokumentacijo:
1.	poslovni načrt ali investicijski program za manjše projekte. Ta mora vsebovati :
-	osnovne podatke o investitorju,
-	opis programa z vidika možnosti trženja,
-	opis programa tehnologije, poteka investicije, potreb po kadrih, varstva okolja in potreb po energiji,
-	opis virov financiranja,
-	opredelitev predvidenih rezultatov razvojnega programa;
2.	obrtno dovoljenje ali potrdilo o vloženi zahtevi za pridobitev obrtnega dovoljenja ter vpis v sodni register ali potrdilo o priglasitvi za vpis v sodni register,
3.	dokazilo o kreditni sposobnosti prosilca (za obrtnike je to davčna napoved za leto 1996), podatke o poslovanju v letu 1997 (obrazec), za podjetja pa zaključni račun za leto 1997 (bilanca stanja in bilanca poslovne uspešnosti) ter podatke o poslovanju v letu 1997,
-	predlog zavarovanja posojila (hipotekarno ali
drugo zavarovanje),
- dokaz o namenu posojila: pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov, če je nosilec lastnik;
4.	zemljiško knjižni izpisek, gradbeno dovoljenje oziroma priglasitev del pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov; če je prosilec najemnik, soglasje lastnika, oziroma priglasitev del na ime
lastnika ter najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za obdobje vračanja posojila, vključno z moratorijem za začetek odplačevanja posojila.
Nepopolnih vlog ne bomo obravnavali.
Oceno programa in upravičenost zahtevka iz vloge pripravi Odbor za drobno gospodarstvo in turizem
Občine Destrnik - Trnovska vas v dogovoru z banko posojilodajalko.
O svoji odločitvi bo odbor v roku osem (8) dni od dneva odločitve obvestil vse sodelujoče na razpisu.
Občinski svet Občine Destrnik - Trnovska vas
KMETIJSKI NASVET
PRIDELOVANJE PROSA
Po spravilu zgodnejših poljščin (rani krompir, ozimna žita) lahko njivsko površino izkoristimo za pridelovanje strniščnih posevkov, ki so namenjeni za človeško prehrano, za krmo živini ali za zeleni podor. K takšnim posevkom sodi tudi pri nas že skoraj pozabljeno žito - proso.
Proso je po videzu podobno ostalim žitom. Posebnost je ta, da so steblo in listje dlakavi, cvet je precej razvejana metlica, zrno pa je zelo drobno, rumenkasto do rjavo rdeče barve (odvisno od sorte).
1)	Klimatski pogoji potrebni za rast
Proso je poljščina, ki za svoj razvoj potrebuje obilo toplote, ima pa zelo dobro odpornost proti suši. Kali pri minimalni temperaturi 8-10 °C, vznika zelo počasi, rastline pa so zelo občutljive na mraz. Optimalne temperature za razvoj so 18 - 24 °C. Proso zelo dobro vzdrži sušne razmere, tudi če trajajo dalj časa. Rastlina ohrani možnost asimilacije tudi pri visokih temperaturah. Transpiracijski koeficient za proso je od 140 - 190, torej zelo majhen, zato ima majhne potrebe po vlagi. Proso ima zelo kratko vegetacijo, saj od setve do žetve potrebuje od 60 - 110 dni. V klimatskih razmerah severovzhodne Slovenije ga priporočamo posejati čim prej v juniju, po možnosti do konca junija. To je poljščina, ki jo lahko sejemo za zgodnjim krompirjem. Pri zgodnjih setvah lahko pričakujemo normalen razvoj in pri dobri agrotehniki pridelke tudi nad 5 t/ha.
2)	Zahteve prosa za tla
Proso dobro uspeva na strukturnih plodnih tleh, ki niso zapleveljena. Slabše pridelke daje na zelo lahkih peščenih in prodnatih tleh, ne uspeva pa na težkih, nestrukturnih in zbitih tleh, na katerih se rada pojavlja skorja. Ne uspeva tudi na izrazito kislih tleh. Pri pripravi tal je treba doseči primerno strukturo tal zaradi setve izredno drobnega semena, tako da ima seme dobre pogoje za vznik. Po izkopu zgodnjega krompirja lahko setev opravimo samo z minimalno obdelavo s krožnimi branami in predsetvenikom, če je zemlja dobro strukturna in ni zbita, pa samo s predsetvenikom in opravimo setev. Zaradi drobnega semena, ki ga moramo posejati plitveje, je treba setvišče pripraviti s predsetvenikom, ki ustvari trdo posteljico in rahel pokrovni sloj, tako da ima seme dobre pogoje za vznik.
3)	Gnojenje
Za doseganje visokih pridelkov je treba proso tudi dobro gnojiti. Pri dobro založenih tleh ga je treba pognojiti s 30-60 kg/ha dušika, 30-90 kg/ha PoOc. in 40-60 kg/ha K20
3) Setev
Setev opravimo z žitnimi sejalnicami ali sejalnicami za setev trav ozkoredno na 12 - 15 cm, proso lahko sejemo tudi v široke vrste z medvrstno razdaljo 25 - 40 cm, znana pa je tudi setev v trakove. Pri gosti setvi je potrebnih 200 -300 kalivih zrn/m2, oziroma 20 - 25 kg/ha semena,
pri setvi v široke vrste in trakove pa 150 - 200 kalivih zrn/m2, oziroma 10-16 kg/ha semena. Globina setve je odvisna od priprave tal in vlage v setvenem sloju in se giblje od 2-4 cm v ugodnih razmerah, oziroma 4-5 cm v izredno sušnih razmerah. Ker se setev opravlja v toplem in sušnem vremenu, je zaželeno po setvi opraviti valjanje. Po setvi je treba paziti, da se ne razvije skorja, če se ta pojavi, jo obvezno razbijamo z brananjem prečno na vrste.
4)	Varstvo pred pleveli
Za zatiranje semenskih plevelov je bilo možno do junija lani še uporabljati triazinske pripravke (takoj po setvi, pred vznikom) ali jih z lahko inkorporirajo pred setvijo. Triazinske pripravke je bila pri pridelovanju prosa mogoče uporabljati tudi po vzniku prosa, ko je doseglo višino 7,5 -10 cm, proti travnim plevelom se uporabljajo pripravki kot pri pridelovanju koruze pred setvijo. Po vzniku prosa, ko to doseže višino 7,5-10 cm lahko uporabljamo hormonske pripravke (Deherban A, Herbocid, 2,4-D Rational v odmeku 1 l/ha).
5)	Žetev
Zaradi neenakomernega zorenja je treba žetev opraviti, ko je zrnje v osrednjem delu metlice v voščeni zrelosti. Po žetvi je treba proso posušiti na 14 % vlage in ga tako posušenega skladiščiti.
inž. agr. Manfred Jakop
KRESOVANJE
Turistično društvo Vitomarci je 25. aprila 1998 pripravilo kresovanje v čast 1. maja - praznika dela. Kresovanje so popestrili ljudski pevci ter harmonikaš, ki je zaigral nekaj polk in valčkov. Za dobro počutje in odžejanje so poskrbeli kar obiskovalci sami.
Namen kresovanja ni bil samo počastitev 1. maja, ampak združevanje društev. To nam je uspelo, saj so pri pripravi kresa sodelovali člani nogometnega kluba “Lipa”, gasilci, lovsko društvo ter seveda Turistično društvo. Kresovanje je bilo na Dragah, kjer stoji spomenik umrlih v kugi, ki je kosila po naših vaseh pred približno 400 leti. Takrat naj bi v vasi Vitomarci preživeli samo dve ženski in en moški (ustno izročilo). Ta spomenik je v zelo slabem stanju, zato smo se člani Turističnega društva Vitomarci odločili, da ga bomo obnovili in s tem ohranili našim potomcem. Vendar se spet srečujemo s problemom financiranja, saj takšna obnova zahteva veliko vloženega dela in finančnih sredstev. Zato že zdaj v imenu društva prosimo občino Destrnik - Trnovska vas in KS Sv. Andraž v Slovenskih goricah, da sodelujeta v tem projektu. Le s skupnimi močmi lahko ohranimo našo kulturno dediščino.
Milan Gavez
OBVESTILO
Uporabnike grobov na destrniškem pokopališču, pozivamo, da počistite grobove in odlagate smeti v veliki keson pred pokopališčem. Koši, ki so nameščeni po pokopališču, pa so namenjeni odlaganju sveč in drugih odpadkov kakor piše na njih.
Vse, ki odstranjujete stare spomenike, prosimo, da jih odlagate za novo vežico - prostorje označen. Očistite tudi potke med grobovi.
Tako bomo vsi poskrbeli, da bo naše pokopališče lepo, saj je to naš zadnji dom.
Odbor opazuje vaša dejanja, držite se pokopališkega reda, v nasprotnem primeru sledijo kazenske sankcije, ki so bile objavljene v Občanu.
Odbor za pokopališče
ZAHVALA
Upravni odbor Društva Upokojencev Trnovska vas se članom, ki niso mogli priti na občni zbor, zahvaljuje za njihovo delo In obenem še naprej želi prepotrebnega zdravja in zadovoljstva med svojimi dragimi in med nami.
Upravni odbor DU
27. maj 1998	7 - Občan
NA DEŽELI IE ZARES LEPO
Spet je maj, mesec mladosti in ljubezni, mesec, ko zadiši in vzcveti tisočero rož, ki jih boža topel pomladni vetrič in njih vonje raznaša čez polja in ozelenele loge. Je pa tudi mesec praznovanj, saj že prvi dan maja praznujemo praznik dela.
V ta namen so tudi vaščani spodnjega Bišečkega Vrha postavili majsko drevo pri Stanku Mesarecu in zakurili kres, ob katerem so zaplesali, oglasila pa se je tudi pesem.
Postavitev majskega drevesa je že tradicionalna, saj je bila že sedma.
Sodelovali so pretežno mlajši vaščani, vsak pa je pomagal po svojih močeh.
Drevo so krasili trije venci, ki jih je spletel Srečko Štumberger, vejevje za kres in drevo pa je prispeval Ivan Kurnik. Gospodinje so spekle pecivo in kruh, tako da je pijača lažje stekla.
Letos je bila postavitev namenjena veselemu druženju in kramljanju med sovaščani. Za drugo leto, ko bo kresovanje že osmič, pa upajo, da bo obenem tudi odprtje asfaltne prevleke na krajevni cesti Bišečki Vrh - Hum. Takrat bo še bolj veselo. Kot pravijo vaščani, ne bo več prahu, skrite bodo luknje mnogoletne preteklosti in tudi glasovi bodo čistejši in lepše bo zadonela pesem, ker ne bo več sive prašne megle!
Marjan Potrč	Foto: Aleksander Čeh
ŠPORTNO DRUŠTVO PRI MICI	w
PRVI OBČNI ZBOR
16. aprila smo se v prostorih gostišča "Pri Mici” v Janežovcih zbrali člani športnega društva “Pri Mici" na prvem rednem občnem zboru. S svojo prisotnostjo nas je počastila tudi podžupanja gospa Julijana Černezel.
Za predsednika društva je bil izvoljen Miro Kokol, za podpredsednika pa Marjan Lozinšek. Predsednik je v otvoritvenem govoru predstavil aktivnosti društva v minulem letu, zastavili pa smo si tudi cilje za tekoče leto.
V letu 1997 smo dosegli relativno dobre rezultate na področju malega nogometa. Kot prvaki občinske lige malega nogometa v Lenartu smo
napredovali v medobčinsko nogometno ligo Maribor. Napredovanje pa je povezano tudi z višjimi stroški, ki smo jih s pomočjo sponzorjev delno pokrili, večji del pa smo prispevali člani sami. Tako nismo mogli nabaviti potrebne osnovne opreme (športni copati, dresi, žoge ...).
Društvo si je zadalo nalogo razširiti dejavnost na več športnih panog: pikado, ženska ekipa za mali nogomet itd. Zainteresirane občane športnega duha vabimo, da se nam pridružijo in skupaj z nami častno zastopajo našo občino.
Predsednik dmštva: Miro Kokol
DU SV. URBAN - DESTRNIK
OBČNI ZBOR
V čudovitem majskem dnevu, v soboto, 9. maja, smo se člani društva upokojencev Destrnik zbrali na občnem zboru v gasilski dvorani. Dvorana je bila nabito polna, saj se je srečanja udeležilo kar 248 članov in 28 gostov iz sosednjih društev, predstavnikov drugih in predstavnik iz Ptuja. Med nami je bil tudi gospod župan Franc Pukšič.
Najprej smo imeli kulturni program, ki so ga izvedli učenci naše šole, pevke folklorne skupine - Bolnišnice Ptuj - Spominčice in pevci destrniškega okteta. Obe skupini vodi gospa Marija Stoger.
Članom smo podali poročila (finančna, tajniška, poročilo nadzornega odbora) in pregled dela v letu 1997. Program dela za leto 1998 je vsak član prejel na dom. Udeležili se bomo srečanja upokojencev Slovenije, ki bo 18. junija v Celju, tu bo tudi sejem zdravje, ki si ga bomo ogledali. Nato bo 4. julija regijsko srečanje upokojencev
na Vidmu pri Ptuju. Organizirali bomo romanja, izlete, družabna srečanja. Izvedli jih bomo glede na število prijavljenih. Na domu bomo obiskali naše člane in se jih spomnili ob njihovih okroglih obletnicah, skrbeli bomo za okolico našega doma in sodelovali na vseh prireditvah. Pomagali bomo da se bo čimveč ljudi starih nad 70 let udeležilo srečanja ob drugem občinskem prazniku, ki bo 27. junija v Trnovski vasi. O vsem tem smo člane seznanili na našem občnem zboru.
Mislim, da ste bili zadovoljni in veseli, saj nas je Destrniški kvintet zabaval pozno v noč, zaplesali smo in se počutili nekaj let mlajši. Ko plešeš in poješ pač ne misliš na starost.
Vsem želim mnogo zdravja in da se drugo leto spet srečamo, tiste ki se občnega zbora niso mogli udeležiti, bomo obiskali na domu. Sprejmite lepe pozdrave od vseh, ki se trudimo, da bi bila jesen našega življenja lepa.
Julijana Černezel
Nogometna ekipa športnega društva " Pri Mici “
Slovenske gorice
Trg osvoboditve 5, Lenart, tel: 062/727 324,121 323, fax: 062/727 322
PTUJ
TURISTIČNA AGENCIJA METKA
20. aprila je bila na Ptuju na Slovenskem trgu 9 otvoritev zasebne Turistične agencije Metka, ki jo je odprla Marjetka Kajzer v prostorih, kjer je prej delovala turistična agencija ŠTAJERTOURS. Prostor je v neposredni bližini cerkve Sv. Jurija, oziroma nasproti mestnega stolpa.
Turistična agencija je odprta od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Kot novost vam ponujajo tudi rezervacije po telefonu. Le pokličite jih in sporočite svojo željo, z veseljem vam bodo ustregli in vam uredili vse potrebno do vašega prihoda k njim.
Turistična agencija Metka vam poleg letovanj nudi:
-	organizacijo izletov in potovanj za zaključene skupine in posameznike,
-	programe za maturante,
-	razpisane izlete v GARDALAND, na AŽURNO OBALO, v SAFARI PARK..., vsako tretjo soboto v mesecu pa nakupovalni izlet v TRST,
-	smučanje na domačih in tujih smučiščih,
-	informacije o trajektnih in letalskih povezavah ter vse ostale informacije. Ker se bliža čas dopustov, so pripravili pestro izbiro cenikov in prospektov za letovanja.
Navajamo nekaj ugodnih letovanj:
UMAG
-	depandansa ISTRA 7 polpenzionov že od 25.600 SIT (v času od 4. do 18. julija),
POREČ
-	hotel RUBIN 7 polpenzionov od 27.200 do 38.500 SIT (en otrok gratis), APARTMAJI NA RABU, UGLJANU IN PAŠMANU
-	7 dnevni najem za štiri osebe samo 67.000 SIT (od 4. julija do 1. avgusta),
ZASEBNI APARTMAJI PAG
- 7 dnevni najem za štiri osebe samo 60.000 SIT (od 1. julija do 25. avgusta). Nudijo tudi možnost plačila na več obrokov.
Zato ne odlašajte in pokličite Turistično agencijo Metka po telefonu 779 - 200.
Zmago
Foto: Langerholc
SOVJAK
OTVORITEV PREŽE
SOLSKO LETO SE BLIŽA KONCU
V soboto, 18. aprila, so se v Sovjaku zbrali lovci in slovesno odprli novo prostostoječo prežo. Revirovodja Jože Arnuga in člani Sandi Čeh, Marjan Potrč in Miran Arnuga so se odločili postaviti prežo, saj ta omogoča varnejše streljanje in pravilen odstrel, ker omogoča opazovanje.
Zemljišče za postavitev preže je lovcem odstopil Jože Majerič, ki je ob otvoritvi tudi prerezal vrvico. Material je prispevala LD Trnovska vas, postavili pa so jo sami.
Jože Arnuga je povedal, da so lovci zelo zadovoljni in si želijo še več takšnega sodelovanja s kmeti in krajani.
Tekst in foto: Zmago
	Wm	1
EL	I ? /
V	času, ko se je šolsko leto prevesilo v zadnjo tretjino, tudi gradbena dela prehajajo v zaključno fazo.
Da bo laže izvedljivo, bomo na OŠ Destrnik končali s poukom že 12. junija 1998. Za tako hiter zaključek in zamik pričetka naslednjega šolskega leta na 7. september smo na vlogo sveta zavoda pridobili soglasje Ministrstva za šolstvo. Manjkajoče dneve bomo nadoknadili v popoldanskem času ali ob sobotah.
V	Vitomarcih in Trnovski vasi bo pouk potekal normalno do 24. junija 1998.
ŠE NEKAJ IZ ŽIVLJENJA NAŠE ŠOLE
V	maju so se učenci udeležili več tekmovanj:
-	nogomet - občinsko in medobčinsko za 5. in 6. razred,
-	atletsko tekmovanje za 5., 6. in 7., 8. razred,
-	področno tekmovanje v atletiki,
-	tekmovanje za veselo šolo,
-kaj veš o prometu,
-	učenca 8. razreda Mateja Potrč in Miha Maurič sta na državnem tekmovanju v znanju nemškega jezika dosegla srebrni priznanji,
-	dramska skupina je nastopila na medobčinski reviji v Gornji Radgoni z igrico Črno in belo.
Do konca šolskega leta bomo sodelovali še na atletskem in nogometnem tekmovanju za 3. in 4. razred.
Učenci iz Trnovske vasi se zahvaljujejo KORK za pomoč pri izvedbi letne šole v naravi (kritje stroškov za dva učenca). Prav tako se učenci iz Destrnika zahvaljujejo SDM Destrnik za sredstva namenjena šoli v naravi (v višini 24.500 SIT). Zahvaljujemo se staršem, ki so prispevali svoj delež k opremljanju šole. Če bi še kdo želel prispevati, pa ne ve kako, lahko znesek nakaže na žiro račun OŠ Destrnik 52400-603-30026 s sklicno številko 22 in pripisom za opremo.
V NEDELJO, 21. JUNIJA, DVA REFERENDUMA TUDI V
NAŠI OBČINI
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, na pobudo krajevnih skupnosti Benedikt, Cerkvenjak, Destrnik, Dobje, Horjul, Kamna Gorica, Kropa, Lenart, Ljubno, Mirna Peč, Nova Gorica, Podlehnik, Podnart, Polana, Solkan, Srednja Dobrava, Sveta Ana, Sveti Andraž, Sveti Jurij, Sveta Trojica, Šmarjeta, Trzin, Voličina, Žetale, Žirovnica, iniciativnega odbora vasi Globoko, občine Nazarje in drugih na seji, 17. aprila 1998 odločilo:
-	da je v neskladju z Ustavo Odlok o razpisu referenduma in določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin ter za določitev oziroma spremembo njihovih območij in razpisu referenduma za spremembo imen in sedežev občin - občine Destrnik - Trnovska vas - glede sedeža občine. Državni zbor mora to neskladje z Ustavo odpraviti najkasneje do 20. maja 1998 tako, da razpiše referendum na območju občine Destrnik - Trnovska vas in
-	v neskladju z Ustavo je, da Odlok ne vsebuje določb o razpisu referenduma o izločitvi delov občine v samostojno občino na območju Sveti Andraž in drugih. Državni zbor mora to neskladje z Ustavo odpraviti najkasneje do 20. maja 1998 tako, da sprejme odlok, s katerim bo razpisal referendum na ustreznih območjih.
Poslanci so ta neskladja z Ustavo odpravljali na 22. izredni seji 15. maja 1998 in sprejeli Odlok o razpisu referenduma o sedežu občine Destrnik -Trnovska vas in Odlok o razpisu referenduma za samostojno občino Sv. Andraž v Slovenskih goricah.
Poslanci SKD in SDS so vložili amandmaja za samostojni občini Destrnik in Trnovska vas, vendar so poslanci SLS glasovali proti, bili pa so za razpis referenduma o sedežu občine. Kako so glasovali posamezni poslanci preberite v nadaljevanju:
Seznam poslancev	ZA samostojno	ZA samostojno	ZA razpis
	občino	občino	referenduma
Janez Podobnik - SLS Anton Anderlič - LDS Jože Avšič - LDS	Destrnik	Trnovska vas proti	o sedežu za
Josip Bajc - SLS Roberto Battelli - NS	proti	proti	
Richard Beurmann - LDS Samo Bevk - ZLSD	proti	proti za	za
Ivan Božič - SKD	za	za	za
Stanislav Brenčič - SLS	proti	proti	za
Franc Čebulj - SDS	za	za	za
Vladimir Čeligoj - SDS Anton Delak - DeSUS	za	za	za
Vincencij Demšar - SKD Polonca Dobrajc - SNS Geza Džuban - LDS	za	za	
Andrej Fabjan - SLS	proti	proti	
Mario Gasparini - LDS	proti	proti	za
Andrej Gerenčer - LDS	proti	proti	za
Leon Gostiša - SLS Benjamin Henigman - SKD Franc (Feri) Horvat - ZLSD		proti	za
Peter Hrastelj - SLS	proti		za
Helena Hren Vencelj SKD Ivo Hvalica - SDS Roman Jakič - LDS Branko Janc - LDS	za	za	za
Janez Janša - SDS	za	za	za
Franc Jazbec - SDS Zmago Jelinčič - SNS Miran Jerič - LDS Jožef Jerovšek - SDS	za	za	za
Aurelio Juri - ZLSD Jelko Kacin - LDS Franc Kangler - SLS Mirko Kaplja - LDS	proti za	proti	
Ivan Kebrič - DeSUS	proti	proti	proti
Branko Kelemina - SDS Štefan Klinc - SLS Bojan Kontič - ZLSD	za proti	za za	za
Janez Kopač - LDS	proti	proti	
Ježef Košir - LDS		proti	za
Seznam poslancev
Janez Kramberger - SLS Majda Kregelj - Zbačnik - SDS Rafael Kužnik - SNS Maksimiljan Lavrinc - LDS Darja Lavtižar - Bebler - LDS Jože Lenič - LDS Zoran Lešnik - DeSUS Peter Lešnik - SNS Miroslav Luci - SDS Jurij Malovrh - SKD Aleksander Merlo - LDS Janez Mežan - SDS Rudolf Muge - LDS Miroslav Muzetič - SKD Jože Možgan - SLS Darinka Mravljak - SLS Eda Okretič - Salmič - DeSUS Borut Pahor - ZLSD Anton Partljič - LDS Janez Per - SLS Rudolf Petan - SDS Alojz Peterle - SKD Peter Petrovič - LDS Franc Potočnik - SLS Miran Potrč - ZLSD Maria Pozsonec - NS Jakob Presečnik - SLS Ciril Pucko Franc Pukšič - SDS Ciril Metod Pungartnik - LDS Izidor Rejc - SKD Ciril Ribičič - ZLSD Franci Rokavec - SLS Pavel Rupar - SDS Marijan Schiffrer - SKD Boris Sovič - ZLSD Bogomir Špiletič - SDS Jožef Špindler - LDS Davorin Terčon - LDS Herman Tomažič - LDS Branko Tomažič - SLS Vili Trofenik - SLS Janko Veber - ZLSD Alojz Vesenjak - SLS Franc Zagožen - SLS Jože Zagožen - SDS Mirko Zamernik - SDS Jožef Zimšek - LDS Franc Žnidaršič - DeSUS
ZA samostojno	ZA samostojno	ZA razpis
občino	občino	referenduma
Destrnik	Trnovska vas	o sedežu
za	za	za
proti	proti	za
proti	proti	za
proti	proti	proti
		za
za	za	za
	proti	za
za	za	za
proti	proti	za
proti	proti	za
za	za	za
za	za	za
proti	proti	
za	za	za
	proti	
za	za	za
proti	proti	proti
za	za	za
		za
proti	proti	za
proti	proti	za
proti		
proti	proti	
proti	proti	za
proti	proti	
za	za	za
proti	proti	za
za		za
proti	proti	proti
proti		
POPRAVEK
V prejšnji številki Občana smo objavili obvestilo Odbora za gospodarstvo in kmetijstvo, v katerem obvešča občane, ki imajo pravomočne denacionalizacijske odločbe za vračanje kmetijskih zemljišč, da se z njimi oglasijo na sedežih krajevnih skupnosti, kjer bodo tajniki krajevnih skupnosti izpisali podatke o vrnjenih površinah.
Podatke potrebuje občinska uprava občine Destrnik -Trnovska vas in ne, kot smo zapisali v prejšnji številki, Kmetijski kombinat Ptuj.
Za napako se opravičujemo.
Uredništvo
DESTRNIK	v
PRVI BLAGOSLOV KONJEV NAVDUŠIL GLEDALCE
Foto: VIDEO‘mm"
Na pobudo Antona Volgemuta in Janeza Žampa ter Turističnega društva Destrnik je bilo na Jurjevsko nedeljo, 26. aprila, I. srečanje konjerejcev in blagoslov konjev pred turističnim domom na Destrniku.
Udeležilo se ga je 34 konjev in konjerejcev iz Destrnika in okolice ter konjeniških klubov iz Ptuja in Lenarta.
Prihod jezdecev je popestrila godba na pihala PGD Destrnik pod vodstvom g. Rusa.
Po uvodnem pozdravu predsednice TD je jezdece prisrčno pozdravil župan občine Destrnik - Trnovska vas Franc Pukšič, ki je bil tudi pokrovitelj tega srečanja. Obred blagoslova je opravil domači župnik Mihael Valthuber.
Nato je župan Franc Pukšič vsakemu jezdecu ponudil kozarec domačega
MLADA INVALIDKA
Aprila sva s članico upravnega odbora DU Sv. Urban - Destrnik obiskali Koserjeve iz Doliča: naša člana Treziko - Feliksa in njuno 100 % invalidno hčerko Kristo. Prijazno su naju sprejeli.
Mama Trezika in oče Feliks lepo skrbita za Kristo. Radi jo imajo tudi njeni bratje in sestre, o njih je veliko govorila.
Vprašala sem jo, zakaj je ne dajo v dom. Mama je odgovorila: “Vse svoje otroke imam zelo rada, veliko ljubezen pa dajem Kristi, ker je bolna. Ne bi mogla živeti brez nje.”
Starša jo peljeta tudi na prireditve, če so na prostem. Ko marata po opravilih in ni nikogar doma, pa zanjo poskrbi prijazna soseda Lizika Vaupotič.
Člani DU Derstrnik smo kristi izročili skromno darilo, ki se ga ni razveselila samo ona, ampak tudi njuna starša.
Želimo ji še mnogo sončnih in lepih dni ob mami in očetu.
Tekst in foto: Julijana Černezel
vina. Spremljali so ga Janez Žampa, Anica Toplak in Lizika Bac, oblečeni v domače noše. Konjem so ponudili kruh namočen v sol, ki ga je v kmečki peči spekla ga. Jožica Košar. Mlajši cerkveni pevski zbor pod vodstvom Lidije Šalamun je zapel nekaj pesmi.
Za žejne je prijazno poskrbelo gostišče Grozi, za lačne pa Turistično društvo, ki je ponujalo dobre gibanice.
Sončno vreme je polepšalo prireditev. Jezdeci, oziroma konjerejci so se pohvalno izrazili o dogodku in izrazili željo, da se srečamo vsako leto! Želimo, da bi blagoslov konjev na Destrniku postal tradicionalen, tako kot Kmečki praznik, ki bo letos 16. avgusta.
Foto: VIDEO "mm"
MEDOBČINSKO SREČANJE OTROŠKIH ES Z OBMOČJA DELOVANJA ZKO PTUJ
Marca je bilo v Dornavi srečanje otroških folklornih skupin, na katerem je sodelovalo deset skupin. Na odru gostoljubnih Dornavčanov so se predstavili otroci ptujskega vrtca (pod vodstvom Nežike Šešo), OŠ Juršinci (Darinka Žnidarič), Zavrč (Danica Zelenik), Kidričevo (Nežika Šešo), otroška folklorna skupina Klopotec (Cvetka Glatz), šesta je bila folklorna skupina kulturnega društva Destrnik (Anica Toplak), FS Rožmarin (Francka Petrovič), šoli Podlehnik (Romana Merc) in Cirkovce (Marija Jurtela) ter deseta otroška folklorna skupina OŠ Dornava (Darinka Žnidarič).
Revijo je z budnim očesom spremljala selektorica Nežka Lubej - predsednica združenja folklornih skupin Severovzhodne Slovenije in za medobmočno srečanje, ki bo v Slovenj Gradcu izbrala folklorno skupino iz Zavrča.
Anica Toplak
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža očeta, dedka in pradedka
IGNACA ŠTEGERJA
iz Drstelje 42
Iskrena hvala vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče.
Posebej hvala g. župniku, cerkvenim pevcem, destrniškemu oktetu, destrniški godbi, praporščakom, govornici ge. Julčki ter vsem sosedom.
Vsi njegovi
Ostalo je grenko spoznanje, to je resnica, niso sanje, da te nazaj več ne bo, ker si za vedno vzel slovo.
Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat hvala ti, dobrota tvojega srca, nikdar ne bo pozabljena!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, brata, strica in svaka
STANKA CVETKA
iz Svetine pri Destrniku
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nama ob težkih trenutkih stali ob strani in nama izrekali sožalje. Hvala vsem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in sv. maše.
Zahvaljujemo se g. župniku, Turističnemu društvu Destrnik, Društvu upokojencev, zastavonoši g. Bolčeviču, govornici KS Destrnik ge. Julčki, pogrebnemu zavodu Jančič, pa tudi drugim, ki ste nama bili v tolažbo.
Žena Micka in sin Stanko
Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje.
Le srce in duša ve, kako boli, ko te več ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega moža, očeta in otata
ALOJZA ARNUŠA
Bezjakovega Lojzeka iz Destrnika
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, posebej družinam Kos, Muršič, Arnuš, Mihelič in Bac, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani.
Zahvala gre tudi govornikom, pevcem, gospodu patru Petku in pogrebnemu podjetju Jančič za opravljen obred.
Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in svete maše ter za izraze sožalja.
Žalujoči: žena Marija, sin Franc in hčerka Lojzika z družinama
Ko v ranem jutru ptički so zapeli, oznanjali so lep pomladni dan, nihče takrat še slutil ni, da bo to dan, ko umrl je tvoj smehljaj, zastal tvoj dih, ugasnil tvoj sijaj - le zakaj?
Srce umre, ostane bolečina, a upanje bodri nas, da v ljubezni večno boš živel.
Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena.
SPOMIN
13. aprila je minilo že pet let žalosti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, atek, dedek, svak in prijatelj, ki smo ga imeli vsi radi
PEPI JURANČIČ
iz Vitomarcev, ki je nazadnje z družino živel v Lenartu.
Spominjamo se ga s spoštovanjem in ljubeznijo. Hvala vsem, ki postojite ob grobu in prižgete svečke.
žena Jožica, sin Igor in hčerka Suzana ter ostali sorodniki
Pravijo,
da čas celi vse rane... Ničesar pa niso povedali o bolečini in spominih, ki so večni...
SPOMIN
In večna je tudi ljubezen do naše mame, babice in prababice,
MARIJE SIMONIČ
iz Trnovskega Vrha 4
ki je tiho, brez besed odšla 11. maja 1996.
Hvala vsem, ki z žalostjo v srcu obujate spomin nanjo.
Njeni najdražji
Kako bi dihal rad, poslušal, gledal, sedel med vami, katero vmes povedal, pa me tišči teptan nad mano grob preran.
V SPOMIN
26. maja mineva šest let tihe bolečine in žalosti, odkar nas je zapustil dragi sin, brat in ati
JOŽEK KOS
iz Ločica 1961 -1992
Hvala vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo, se ustavite ob grobu in prižgete svečko.
Vsi, ki smo ga imeli radi.
21LOT
V cerkvi Sv. Urbana je bilo 18. aprila zelo slovesno. Kar dva para sta si ponovno nadela zlate prstane. To so bili Marija in Rudolf Murko iz Levanjc in Ida in Alojz Toplak iz Zg. Velovlaka pri Destrniku.
Ni vsakomur dano, da bi dočakal zlato poroko, malo je takih, ki v enem zakonu preživijo dolgih 50 let. Civilno poroko sta oba para opravila v cerkvi. Poročila sta ju župan občine Destrnik - Trnovska vas Franc Pukšič in podžupanja Julijana Černezel. Oba para sta sprejela spominsko listino in darilo občine.
Bilo je res slovesno, saj so svatje napolnili cerkev. Da pa še je bilo bolj slovesno, so zlatoporočence pričakali člani mlajše folklorne skupine PD Destrnik s košaricami travniškega cvetja.
Po obredu so jih pred cerkvenimi vrati posipali s cvetjem, jim zaželeli zdravja, mnogo sončnih pomladnih dni, jim zaplesali in vsi smo jim nazdravili z dobrimi željami, da bi bili vsi zdravi in da bi dočakali biserno poroko.
ZLATOPOROČENCA
MURKO
Marija je bila rojena v družini Horvat v Levanjcih 21. marca 1922, Rudolf pa 21. marca 1918 v Trnovskem Vrhu. Poročila sta se 18. aprila 1948 v cerkvi Sv. Urbana.
Preživljala sta se s kmetijstvom, hodila tudi na delo,
da sta si prislužila kakšen dinar. Imata hčerko Marico in zeta Marjana, vnuka Danija in Robija, vsi pa so ljubezen dajali tudi rejenkam Jožici, Cvetki in Sari. Razveseljujejo pa ju tudi že pravnukice.
Zlatoporočencema želimo še veliko trdnega zdravja z željo da se čez 10 let spet srečamo.
ZLATOPOROČENCA
TOPLAK
Ida je bila rojena 4. oktobra 1922 v družini Gorjakovšek v Zgornjem Velovlaku, Alojz pa 15. junija 1922 v Kicarju. Poročila sta se v cerkvi Sv. Urbana 3. maja 1948.
Rodila sta se jima sinova Alojz in Slavko. Preživljala sta se s kmetijstvom. Vesela sta, da jima zdravje dobro služi, da domov rad prihaja sin Lojze in njegova družina, sin Slavko pa je že pokojni. Posebej vesela sta obiska svojih vnukov.
Želimo jima še veliko trdnega zdravja, da bi ju sončni žarki greli še veliko let, da bi praznovala biserno poroko.
Julijana Černezel
= video
- audio
studio 041/641-436 mobitel 0609/641-436
TELE _
EZZZ3M HH
®
video-foto-audio studio

■N
Marjan Tašner s.p.
Dolič 36, 2253 Destrnik Tel.: 062/753-047, 753-231
Nudimo vam prevoze vseh vrst gradbenega materiala.
Prva avto šola v
Občini Destrnik - Trnovska vas - Vitomarci
Organiziram vse, kar je potrebno za vozniški izpit B kategorije. Vožnja s VW POLO 1.4
Informacije: 062/757-324
Drbetinci 16, 2255 Vitomarci
Svetujemo, dobavljamo in montiramo kompletne sisteme za centralno ogrevanje z vsem potrebnim materialom in vodovodne inštalacije.
Montiramo sodobne regulacijske sisteme. Servisiramo in montiramo tudi gorilnike. Ugodne cene peči, gorilnikov, radiatoijev in bakrenih cevi.
Spodnji Ivanjci 5a 9245 Spodnji Ivanjci Tel.+ Fax: 069/60-008