Folitični ogled. Država SHS. V nedeljo je imel v Novem Sadu Protič velik shod, na katerem je razlagal, da se ne more in ne sme vladati po enem kopitu v Sloveniji, Srbiji ia Črni gori. Izjavil se je za izpremembo ustave ter povdarjal potrebo avtoaomije. Na Otočacu so iineli Radičevci svoj shod in demokrati in orjunci so izzvali krvav pretep, pri katerem je bil eden Radičev pristaš ubit, par pa težko ranjenih. I'ri vsem lcm pa viada še vedao ne izvaja ministrslcc narcdbe proti kršikem volilae svobode. Po izpraznitvi Sašaka se vršijo posvetovanja o vprašanju vzpostavitve promela in železniške zvcze z Reko. V Nišu so se posvetovali bolgarski ia naši zastop- niki glede skupnega naslopa proti komitom. Avstrija. Na Dunaju so uprizorili nacijoaalistični visokošolci izgrede proti žklom in proti iaozemskim dijakom. Te dni se začnejo pogajanja za sklenitev trgovske po- godbe ir.cd Avstrijo in Itaiijo. ^emfcija. Franc^zi nadaljujejo z zasedbo. — V nenižko poslmiištvo v Rimu je bil izvršea viom in govori se, da so ga dali i/.vesti fraacoski diplomati, da bi tako dobili v roke neke spise, ki se nanašajo na nemško-italijanske odnošaje. — V angleški zbornici so stavljene ponovne zahteve, naj sc nemško-francoski spor obravnava pred mednarodniin razsodiščera. Radi zasedbe Poruhrja in padanja proizvoda, jc nastairt veliko pomanjkaaje premoga v Svici. Poljska je neugnana v svojem militarizmu. Sedaj poziva na orožno vajo celo letnike 1883 do 1889. To je gotovo v zvezi s sporoia Poljske in Litve. Orientsko vprašaoje se bo najbrž rešilo aa ta naŽin, da bo turška vlada v Angori le sprejela zavezniške predloge z nekaterimi izpremeiabami v gospodarskem in liaančnem pogledu. Iz volilne oorae, Puceljeva polomija v Celju. Dne 4. marca je imela Samostojna v C^lju okrožni volilr.i sbod. Kdor pozna malo dvoraao Narodnega doma, kjer se je vršil shod, vc, da gre v to dvoraao samo 100 do kvečjemu 150 ljudi. Dvoraaa je bila sicer polaa, a samostojaežev je bilo največ 50, o*tali so bili socijalnidemokratje, invalidi in naši somišljeniki, ki so govorniku Puclju pošteno vesl izprašali. Skraja Pacelj splob govoriti ni mogel, aazadiije so mu milostno dovolili, da je srnel govoriti. Pucelj je bil v takem položaju, da je bil prav potreben medklic nekega Ribničana, ki je prišel shičajno v dvorano: «Jaaez, dobro sc drži!« Govoril jc tudi kmctijski mešctar ia kandidat Pikl. Kako samostojni sami o svojih shodih sodijo, se vidi najbolj iz tega, ker so za svoje zborovanje naročili malo dvoranico Narodaega doma, — a še tu so doživeli polornijo. Samostojna uničena v Dravski dolinL Iz Ribnice na Pohorju nam poročajo: V mareaberškeni okraju slaboslojaeži propadajo na celi črti. Po polomu v Vuzeaici je žalostea koaec napravil shod na Muti, v Marenberga ni bilo udeležencev, pri nas niso upali zborovati. Iršič, voditelj Samostojne uhaja v radikalao stran ko, polpmija na celi črti. Prispel je v pondeljek sara miaister Pucelj v okraj, da reši, kar se rešiti da. Obiskal je župaaa Jenčiča ia druge prvake, ki so prisrgli ajema zvcslobo, a s kislim obrazom zatrjevali, da razua gospoda Lipuža ni mnogo pristašev v mareabcrškem okraju. Saj nič ae dc, čc Iršič še eakrat propade. Dobnik lažnjiv figamož! Iz Moškaajc nam poročajo da je imel Dobnik v goslilni na pošti zaapai seslaaek — shoda sklicali ai upal — in tam je navzočim osmim Mezgovcera ia trem našim piistašem lagal, da bo imei prof. Vesenjak dve siužbi. Velik dašcvni revčck mora biti ta Dnbnik, ker ne ve, kar je kot poslaaec sam sklcnil. Volilaa postava, za katero je glasoval tudi Dobnik s svojo straako, namreč pravi, da zgubi vsak, kdor je v državai službi, vso plačo in tudi ne aapreduje. Poslanec pa ni v službi, teinvcč je zastopaik ljudstva in ima dijete ia ne službe ia p.a"-e. Torej kratko: Dobnik je ali nevednež, ki kot jurist in poslanec ne pozaa postavc, za katero je saai glasoval tn je figamož, ker ne upa sklicali javnega sboda ter laže pri zaprtih vratih. Shod Dobnika v Lcskovcu pri Ptuju. V nedeljo dne 4. marca uas je osrečil g. Kirbiš s svojiai shodom, katerega je imel v Vregovi gostilni. Kakor je že navada slabostojnih lažajivih kljukcer, je tudi scdaj obetal ra| na zcmlji. Obijabil je, če povzdignemo propadlo slabostojno stranko zopet iz blata, do dobiiao vse, kar bomo hoteli. Ko so rau nekateri poskišalci agovarjali, češf da sedaj še ni ncbenc izmed maogih obijub izpolniL je  rekel, da ni bi'o mogoče, ker so bile italijaaske meje za  prte. Bog ve, r? ae bodo letos pa drage zaprte. Pa kaj njemu za nas; samo, da aas farba ia svoje žepe polni. Pa ne boš Jaka; zadosti si aas že nafarbal, verjame tt aihče več. Kcr. kdor se je enkrat pošteno opekel, ne gre drugič v ogeaj. Kdor vse obeta, nič ne da. Zborovanje Drofenika na Vrhlogi. Dae 3. t. m. je imel Drofcaik volilni shod na Vrhlogi. Slačajno me je prijatclj iz Vrhloge obvestil ia ker sem navadno med ta zadnjimi, dospel sem še le ob pol treh na shod. — Mislil sem, saj bo žiipanova hiša itak nabito pobna, pa gkj čudež, tudi vrhloška samostojaa trdnjava se je podria. Pri odprtib vratih sem videl, da je zbran samo geaeralštab in le nekaj mož. Mobilizacija je vsakor mogla biti splošna, ker videl sem priiezti enega starega prevžitkarja, en pristaš je bil iz Pretreža in star možicelj je ravao prikresal iz Brezja. Po vasi so hodili izvidaiki in opazovali potek shoda. S teini sem govoril, bili so krepki kmetski fanlje-volilci. Eden pravi, našega očeta smo komaj prisilili, da so šli na shod, da bomo vsaj vedeli, kaj bo Drofenik kvasil. Drugi pravi, ali mislite vi, da so to res samostojaeži, kar ste jih aa shodu videli, kaj že, da bi jaz to volil, kar mi bo Bračkov Lojzek diktiral!? To jc meai vendarle prcneumao. Torej «Drofenče« tudi na Vrhlogi možje in mladiaa dobro vemo, da je centralizem, ki je bil ravno s pomočjo samostojnih glasov sprejet, za Slovenijo največji škodljivec, kar jib zgodoviaa našega naroda pozaa. Vejo tudi, da dr. Korošec ni nikoli beograjskim centralistom pet lizal, kakor so samostojni. Brezposleni ljudje gonijo medvede po svetu, da jili kažejo ljudem za deaar ia kratek čas. Gospod ljutomerski okrajni giavar pa si ni inogel zaiisliti boljše maškc rade, za maii pust, kot da nam je naraesto medveda Meriaoljo prigaal k Mali Nedelji na ogled, da ga ne bomo poznali saiao po njegovih delih, ampak tudi po njegovem obraza. Enkrat nas ste, več nas ne boste, pa četudi bodete gospod glavar na vrvici gonili Mermoljo od hiše do hiše posnemat medvedovo pesem. Radičevcev ia Novačanovih nočejo. Iz ptujskega in ormožlcega okraja, kjer republikanski politični skparji najbolj pritiskajo, smo dobili poročila iz cele yrste far, da naši gostilničarji in drugi posestniki niti prostorov ne dovoljujejo tem rušilcem sloge in edinosti. Prav je tako, kajti gorje nam, če se bomo vedno cepili. Laž naj pomagal Radičevci agitirajo za svoje sbode z obljubo, da pride Radič in nazaani, da bo 19. marca «republika«. Tako so dclali za shod v Ormozu, tako delajo sedaj za Brežice. Pa je bila laž v Ormožu in bo laž v Brežicah. Radič je že svoje Zagorct štirikrat 3oalagal, da bo republika, njegovi agitatorji lažejo sedaj ob meji, in tako je vse zidano na laži. Osel grc enkral na led, Zagorec Radiču že petid, pametoi Štajerc pa nobenkrat! Konec. Ali ste za lakSne voditelje? Preleklo nedeljo so *: po Ormožu in Srcdišču ])regj)njali Novačanovi in Radičevi pristaši kakor smrkavi pastirji na paši. To naj bodo resni voditelji, to naj bodo možje, ki nam nstauovijo s svojo republiko boljšo bodočnost?! Po Halozah najbolj kriči in prodaja svojo puhlo modrost iz dveh številk Novačanovega »Republikanca« in ene številke cSlob, Doma« neki Vindiš, ki je bil že v špehkamri in hoče biti invalid, pa je le od žandarjev obslreljen. Njegov pomočnik pa pride sedaj pred poreto. In takšni Ijadje naj nam delajo red? Takšni ljudje naj nani gospodarijo? To bo varnost življenja ia imelja? Kdor hoče za voditelje pretepače in delomržne puhloglavce, naj le voli takšne repablikance! Republikanska zvezda dr. Novačan jc imel zadnjit slabo noč. Ko se je zjutraj pogledal v špcgel ali zrcalov je videl, da je imel vse lice nagubaačeno od samih skr- . bi. Ker je pesnik, filozof in patentirani doktor, je začel študh-ati te gube in gubice in z grozo je opazil, da se zlivajo na levem licu v črke: «Ne boš, pravi Radič!«, na desnem licu pa: «Bog se tc usmili — Korošec.« Vrgel je zrcalo na tla in zbežal kakor Kajn iz Sloyenije. Naše ljudstvo ne mara Radičevc farbarije. (Poročilo iz Laškega). V nedeljo, dne 4. marca po ran«m opravilu se pojavi na Laškem k&r naenkrat hrvatski volilni agitator, pa misli, da bo na trgu prcd cerkvijo oddal kaj svoje preležaae, moljaste republikanske robc. Na vse grlo začae vpiti, v veliko zabavo ljudi, ki so prihajali iz cerkve, hiti na vso moč tako, da mu ne more nikdo slediti, ko pa se čaje, da je udaril po Korošču, je zabave koaec, ljudje ne poznf! ;o več šale, mož mora odlaziti. Ljudstvo se dobro zave ia, kaj je Radičevo in drago repablikaastvo. Ljndftivo je spoznalo, da za pravi ljudski blagor dela edinole Slovenska ljuds1;a stranka, zato bo dalo 18. marca k kaadidalom SLS svoje glasove. Slovenska ljudska straaka je iz ljudslva in za ljudstvo, vse druge stranke pa slovenskfga ljudstva ne poznajo, lovijo le slovenske volike, ki naj ob volitvah j)oinagajo njihovim centralistom na konja. Demokratski shod se spremcnil v našega v Šmarlncm na Paki. Demokratski časopisi so na:?nanili, da bo dne 4. t. m. pri nas v Goričaikovi gostilni shod obrlnik->v. Prišli so trije govorniki n sicer g. profcsor MravIjak in kanciidat g. Gumzej in še eden drugi. Shada niso otvorili. ker ni bilo na tem zborovanju niti enega pristaSa demokratske slrankc. Zato je pa naš župan ia kandidat gospod Steblovnik otvoril skod Kmelske zyc- ,/t. Govorii je lcsiii trgtfvec Klančnik. Njegov govor je ')il za navzače demokrate naravnost uničevalen. Govo-i il je še gospod žapan Steblovaik in je pokazal vse greiie dosedanje demokratske vlade, Besedo je dobil tudi ¦še s,- Mravljak. Ni pa mogel ničesar nvreči, ampak je  jnoral takorekoč priznati uesposobnost bivše demokrat ¦ske vlade. Polom demokratov je bil velikanski. Kandi¦dat-«?.-Gumzej ni nili besede zinil. Radovedai pa smo, ;ako-se bo šc no tem poloniu našel kak ilovek, kateri bcde glasoval za takšno stranko, katera niti shoda ni •saiiožna sklkati. Gospodom pa, ki so ta shod sklicali, je sedaj menda že dosti znano, da je zanjc pri nas grozdje tako kislo, da ga ae bodo prišli nikdar vee obirat. 'JNfoša občina pa stoji vsa v taboru Slovenske ljudske ,-stranke, kar sc bo pokazalo dne 18. maica. Tudi Bizeljanci se gibljemo. Volilno gibanje je ze'4o živabno, da nismo analfabcti, to tudi lahko rečemo, iiaj veiiko čitamo, časopisja kar dežuje. «Domovina«, •«Repubiikanec«, «Kmetijski list«, «Ljudski tednLk« itd. "Visoki gospodjc so zclo darežljivi, da nam kar brcz-plačno pošiijajo, vejo gotovo, da niso vredni denarja. .Jmamo pa tudi drugc krive preroke, ki si brusijo pete, kakor: Premelč iz Žalc, zvesti oproda Ureka, celo njegov namcstnik je bil; obžaljujcmo, da ni nič od Ure¦kovega globokega žepa za njega odpadlo, on se pa •«martra«, uboga para, po strmih žakah, pa brez uspelia, ker njcga že vsi pozaamo in njegovo Samoslojno •straiiko, ati kakor ji rečemo, «smrt kmeta slovenskega«. Jia demokrate pa nas dr. Vilimek navdušuje; ko bi se *m več lirigal za svoje bolnike in inanj računal za svoje praške, bi bilo veliko bolje. Ali se še spominjate g. Kloktor, na slučaj na Figarjevem mostu zaradi predeTtoelega računa? Tačas vam je tanka predla, kaj nc, g. -doktor, 18. marec bo pokazal, kakšni da smo, avlonoaiiija je naša rešiiev, kdor je proti njej, je proti narodu, dega lahko imenujemo izdajalca Slovencev. Naša zborovanja. Voliini shodi v mariborski okolici se še vršijo: V «edeljo, dne 11. marca ob 11. uri v Št. Jurju ob Pesnici, jondeljek, 12. marca ob 6. uri zvečer v Krčevini pri Ma?riboru v gostilni pri «Lovskem domu« in torek, dne 43. marca ob 6. uri zvečer v Lajtersbergu v gostilni g. Supana Požauko. V Slov. Bistriei se vrši v nedeljo, dne 11. marca vo^ilrii shod za celi okraj v dvorani hranilnice. Začetek po g3oznem opravilu. Govorijo naši poslanci in kandidati. Shodi kandidata Vesenjaka pri Sv. Barbari v Haižozah, na Zavrču in v Turjaškem vrhu so bili krasne ¦manifestacije za uašo stranko. Povsod so predsedovali Bglediii možje domačini. Velika večina volikev v teh krajih gre odločno s Slov. ljudsko stranko in vrže Icrogljico y drugo škrinjico. Vrli Lobničani. Za občino Lobnico pri Rušah smo iioeli seslanek dne 1. marea. Povabljeni so bili vsi 6b¦^inarji, kojib se je udeležilo za planinski svet nad vse 4astno število. 0 sploSnem stanju je poročal domači ;gospod kaplan. Naslikal je bedni položaj, v katerega nas je zavedla od centralizma živeča Samostojna z de^mokrati vred. Vsi so z zanimanjem poslušail izvajanje govornika in odobravali nastop SLS za avtonomijo In sklenili 18. marca pokazati, da obsojajo izdajalce svobodne Slovenije. Za volilni sklad so nabrali volilci 4)bčine Lobnica 50 D ob priliki volilnega sestanka. IColiko je zanimanje za KZ, se vidi iz tega, da se je oglasilo 30 novih naročnikov «Slov. Gospodarja«. Volilni shodi kandidata Krajnca v celjsko-vraniskem okraju. Poslanec Krajnc je imel že skoro po vseh ¦župnijah in vaseh svojega okraja volilne shode, ki so bili nad vse pričakovanje veličastni in sicer v Vojni3ui, Ljubečni, Polzeli, Prnovcu, Kalobju, kjer je bila prej samostojna trdnjava, dva veličastna shoda, ki sta 3>ričala, da tudi Kalobčani spregledujejo, kam nas pelje pogubni ccntralizem. Pri Sv. Jakobu je samostojnemu t-rlepu, ki je prišel na shod špijonirat, kar sapo zaprlo, ko je videl nabito polne proslore, pa nobeden ni •* Hjim držal, zato jo je odkuril od polnega «firkelca«. ^.Mje so klicaliza njim: živJjo SLS, živijo naš kandidat Krajncl Veličasten je bil shod na Vranskem in pokazal, da stoji vranski okraj po ogromni večini v taboru SLS. Isto je pokazal shod na Gomilskem in pri ov. Juriju ob Taboru, kjer je sicer samostojni modrijan ¦Plaučak mislil nekaj ugovarjati, pa je slišal od govornikov toliko bridke resnice, da je sramotno odkuril. ¦Zanimivo je, da je krog žalca, kjer inia liberalizem že ¦od nekdaj svoj sedež in je sedaj v njeni doin samostojnega kandidata Pikla, vse navdušeno za SLS. To so l>okazali shodi na Ložnici, kjer je bilo na Piklovem shodu celih 12 zborovakev, na shodu SLS pa je bila polna sobana ljudstva in četudi je prišla Piklova garda iz 2alca z namenom shod razbili, se je pa na žalost prepričala, da se njena trdnjava Žalec in Ložnica *"uši in prehaja v tabor SLS. Sijajno so uspeli shodi kandidata Krajnca v Arjivasi pri Petrovčah, kjer je «koraj prostora primanjkovalo in se je cela vas izjaTila, da glasuje za SLS, islotako shod v Arjivasi. Zanimjvo je, da je v teh vaseh iniel samoslojnež Pikl na svojih shodih po pet ali šest zborovakev in še od tistih je moral bridke očitke slišati. Tudi shod na Zgor. Po^ikvi 15. febmarja je pokazal, da na Ponikvi ni me*ta za druge stranke kot za našo. Na vseh shodih se je '»kazalo, da je ljudstvo spregledalo in zapušča staro ilomljeno liberalno ladjo in ne verjame sleparijarn z '"vimi strankami, ampak vidi Ijudstvo edino svoio re1 'ev v avtonomijo, za katero se bojuje SLS z največjo ^tv°yalnostjo in gorečnostjo, zato ljudstvo na vseh odih izreka zaupnico Jugosiovanskemu klubu in nje^'emu načelniku dr. Koroica. Pišece. Zadnja nedelja, dne 4. marca je pokazala kak preobrat se je izvršil pri nas od zadnjib državnozborskih volitev. Imeli smo sbod SLS. Vrtna dvorana g. Kostevca je bila nabito polna aaših somišljenikov, ki so z viharnim odobravanjem poslušali govor tajnika Krajnca. Samo neki Agreš, ki ima na kolenib še vedno usnje za pokkkanje pred nekdaj vsemogočnim Urekom je hotel delati medklice, a se je le osmešil in zborovalcem poskrbel za zabavo. Dveurno zborovanje se je končalo z navdušenim ldicem: 18. marca vsi na boj za avtonomijo Slovenije!