696
S
avinji
"L eci mi, Savinja bodra, O Savinja temnomodra! Glasno šepetaj mi z vali Ob slovenski tu obali!
Siimi reka bistrotoka, O planinka modrooka, In ko dojdeš mi do Save, Cuj, — nardči ji pozdrave:
„Oj, naj mi pozdravi brate, Rodne brate in Hrvate, In pozdravi mnogo selo, Na Posavju — mesto belo!"
Sumi, reka bistrotoka, O Savinja modročka, In pozdrave te spordčaj — Savi zlivaj je v nardčaj! —
Posavska.
Tam ob plotu koncem vrta Dviga se mi smreka v zrak; Klopica kraj nje je zbita — Kraj je ta nad vse mi drag.
Pod smreko.
Sanjala sem v njeni senci Marsikak že sladek sen; Marsiktera zlata ura, Bila večnosti je plen. —
Kadar gnjev se v dušo vseli, Tare mi srce bridkost, Solza vroča pere lice — Tu se vrne mi srčnost.
Ko razjočem tu skrivaj se, Da ne vidi me nihče: Bol tako prebijem vsako, Potrpim trpljenje vse.
Zdi se mi, da z mano t6ži, Da ume me bolj ko svet, Plače z mano, me miluje: To pa razvedri me spet.
Mira.
Slovenska liturgija pri Južnih Slovenih.
(Povestne črtice. — Poleg M. Mesiča, S. Ljubica i. dr. sestavil Andrej Fekonja.)
(Dalje.)
Knjige liturgijske. Z glagolico pisane bogoslužne knjige za Hrvate hrani še sedaj več starih spominikov iz XIV. in XV. veka. Omenja se sicer neki glagoliški Psaltir, ki ga je bil 1. 1222. pop Nikola z Raba prepisal iz drugega, napisanega že takoj po Metodovi smrti, po naročilu solinskega škofa Teodora (880—890); ali od srede XVII. sem se za ta rokopis več ne zna. Najstarejši rokopisni glagoliški misal pa je oni, ki ga je knez Novak, dvornik pri ogerskem kralju Ludoviku, prepisal leta 1368.; a najstarejši glagoliški brevijar je oni, ki ga je prepisal dijakon Kirin v Senju 1. 1359. Oba sta bila zatem še večkrat prepisana, n. pr. misal pr. 1.1387,1402., 1441.,
1456., 1463., in brevijar pr. 1. 1387., po 1389, pr. 1412., 1444. i. dr., kolikor nam je rokopisov znanih.
Ko so izumili knjigotiskarstvo (1460), počeli so takoj tudi Hrvati tiskati svoje liturgijske knjige. Izdajali so jih najpreje zasebniki. Prvi glagoliški misal je bil tiskan v Benetkah 1. 1483. in brevijar 1. 1492.; a kdo ga je ukazal tiskati, ni znano. Ne dolgo zatem so bile tiskane cerkvene knjige v Senju pod vodstvom ondotnega škofijskega vikarja Silvestra Bedričiča, kateri je pozval k sebi v ta namen iz Benetk tiskarja domačina Gregorja Senjanina. Ta je torej tiskal tu zopet misal 1. 1494., in z naslovom „Misal hrvacki" 1. 1507.,  ter še tri druge  knjige,  med njimi