Beseda o delegacijah. (Konec.) V našem cesarstvu ste dve skupini dežel, avstrijska pa ogerska. Vsaka ima svojo vlado, t. j. svoje ministre; njiji pa je tudi vsaka odgovorna seveda v prvi vrsti Njih veličanstvu, svitlemu cesarju, za tem pa tudi ljudstvu, ki biva v skupini teh dežel. Ljudstvo samo pač ne more poklicati vlade na odgovor ali ono stori to po državnih zborih. Zato je v vsaki skupini državni zbor. Leta"pa obstoji iz dveh delov, iz gosposke in pa iz poslaniške hiše. Prva, gosposka hiša, ima neko število visoke gospode, katero je v časih višje, v časib nižje. Ljudstvo do nje nima nobene pravice. V njej so vsi nadvojvode, t. j. moški udje cesarske rodovine, ki imajo leta, zatem glave najveljavniših plemenitib rodovin v državi, škofje in nadškofje, ki so ob enem knezi in pa imenitni možje, ki jih pokliče svitli cesar v to hišo za čaa življenja. Druga poslaniška hiša, ima določeno število 353. Le-te voli ljudstvo v četirih redih, veliko posestvo voli 85 poslancev, mesta in trgi 115, kmečko posestvo 131 in pa trgovinske zbornice 22, v vsem torej 353. Tak je pri nas državni zbor, blizu enak pa je tudi v ogerski skupini dežel, v bistvu vsaj ni razločka. Pravice državnih zborov niso male, posebno še, kar se tiče novih postav in pa državnib stroškov. Za to pa se lebko umeje, da se godi v državi tem bolje. 5em bolje si ljudstvo izvoli poslance. Eden ali drug dobri poslanec, to je resnica, še ne stori vsega ali čem več je dobrih, tem prej imamo jupanje, da bo za Ijudstvo bolje v rečeh, v katerih je pomoč mogoča. Po vrhu pa še ima državni zbor pravico, da izvoli iz svoje srede gotovo število poslancev v delegacijo. Delegacija je po takem tedaj zbor državnih poslancev, ki jih volita oba dela državnega zbora, gosposka in poslaniška hiša, Gosposka biša voli jih 20, poslaniška pa 40. Prva voli jih z večino glasov, druga tudi z večino glasov, toda poslanci se razdele po kro- ^ovinab ter izvolijo potem iz vsake kronovine ;po 1 do 10 poslancev v delegacijo. f^" Štajarski poslanci n. pr. volijo dva in ker ^dloči večina glasov, njo pa imajo nemški libe- «Jlci, zato ne pride v delegacijo noben slovenski \rfa tudi noben konservativen nemški poslanec. ^o ni dobro in še lepo iii, toda zoper postavo ni, torej moramo trpeti ali kar je še bolje, gle- dati nam je na to, da pridejo s časom naši in konservativni nemški poslanci do večine. Enako sestavlja se tudi ogerska delegacija, samo da še malo ležje, kajti tu voli hiša plemenitašev 20, hiša poslancev pa 40 mož v delegacijo, pri zadnjih mora biti čvetero hrvaških, čvetero pa slavonskih, v vsem skupaj jih je torej tudi 60. In pravice teh dveh delegacij ? ODe tudi niso male. Kakor imamo le enega cesarja, tako je tudi le ena, avstrijsko-ogerska država. Tudi ona ima svoje potrebe, to pa v treh reeeh: gledč reči, ki gredo do drugih, do zunanjih držav. Le-te so v rokah n_inistra zunanjih zadev", sedaj so v rokab grofa Kalnokyja. Po tem gledč vkupne armade, ona stoji pod ,,vojnim ministrom", sedaj pod grofom Bylandtom in nazadnje še glede stroškov vkupne države, nje ima ,,minister drŽ8vnih financ", tačas baron Kallay v rokab. Male reči to niso, to se vidi iz vsega celo lehko in pri njih imate le delegaciji, avstrijska in ogerska besedo, le njima razloži vsako leto enkrat in če je treba, kakor je bilo to letos, še drugo- ali more biti še tudi večkrat, vsaki teh treh ministrov, kar je treba državi. Resnica, to vam niso male reči in zato tudi kaže, da sede v delegacijah le možje, ki še imajo srce za cesarstvo, pravo domoljubje. Doslej je še to bilo vselej in tudi pri zadnjem zborovanju delegacij se je tako godilo, Obe delegaciji ste v tem bili edini, ter ste privolili, kar je vkupna vlada od njiji terjala. Seči bode treba seveda precej globoko v žepe, toda kakor poznamo može v delegacijah. takrat ni bilo druge pomoči. Bog le daj, da bi še samo pri tem ostalo!