nove
knjige
ODZIV NA RECENZIJO
Jo4^ Ramovd. Socialni deJavac in alkoholizem; metodologija
za delo strokovnih in vodstvenih služb v delovni organiza-
ciji. Knjižnica Sindikati 94, Delavska enotnost, Ljubljana
1988
Zapis Milka Poštraka ob izidu zgoraj omenjene knjige
(Socialno delo. 27. 1988, 4: 259-261) me je spodbudil, da
spremenim svojo recenzijo in se v svojem prispevku osredoto-
čim na bistvene novosti, ki jih delo prinaša in jih PoStrak
presoja kot že znane.
Ko razmišljam o možnih vzrokih za to. da se dviguje nad
knjigo in avtorja ter da ugotavlja, kako delo ni izvirno
oziroma da "ne prinaša kaj bistveno "novega", vsaj ne s pod-
ročja teorije", se mi vedno bolj utrjuje ugotovitev, da
Milko PoStrak s sodobno alkohologijo ni seznanjen,
vprašljivo pa je tudi njegovo poznavanje ostalih knjig s
tega področja, ki jih v zapisu sicer navaja.
Socialni delavci se pri svojem delu vsak dan srečujemo
s posledicami alkoholizma, ne glede na to, v kateri institu-
ciji delamo. Enako velja za ostale strokovne delavce na
področju pomoči ljudem v stiski. Ljudje, katerih življenje
je prizadeto, ker živijo ob alkoholiku. in ki pri nas
iščejo pomoč oziroma smernice o tem. kako naj ravnajo, upra-
vičeno pričakujejo, da bo informacija strokovnega delavca
ustrezna, da ne bo dezinformacija.
Socialni ali drugi strokovni delavci, ki niso dodatno
usposobljeni za delo v alkohologiji in ki ne poznajo sodob-
nih spoznanj na tem področju, so pri svojem delu z alkoho-
liki. njihovimi svojci in nadrejenimi nujno neuspešni,
neučinkoviti.
Kronična neučinkovitost na tem področju pa je socialne-
mu delu kot stroki le v škodo.
Poglejmo najpomembnejše novosti v knjigi. katerih
upoštevanje pomeni dvig kvalitete socialnega dela oziroma
pogoj za učinkovito spoprijemanje z alkoholizmom v strokov-
Socialno delo. 27. 1988/4	347
nem delokrogu:
1.	Za učinkovitost strokovnega dela je izrednega pomena
opredelitev vlog pri soočanju z alkoholizmom. Avtor razme-
juje pet (5) vlog. Pri urejanju alkoholizma so te naslednje:
alkoholik, prizadeti ob njem, informatorji in spodbujeval-
ci, terapevti in sozdravljenci. Na podoben način so razme-
jene vloge na področju pomoči ireverzibiInim alkoholikom in
na področju preventive.
Prav gotovo pomen omenjene razmejitve vlog najlaže pre-
sojamo tisti strokovni delavci, ki se usposabljamo v alkoho-
logiji in imamo pri tem delu lastne izkušnje,- izkuSnje z
delom pred leti, ko smo v odnosu do alkoholikov in njihovih
svojcev ravnali neustrezno in smo zaradi neznanja prevzemali
nase vloge, v katerih smo bili nujno neuspeSni, ne glede na
vloženi trud in pa novejše izkuSnje. ko pri delu upoštevamo
sodobna spoznanja, o katerih piše dr. Ramovš. Dosledno
upoštevanje in spoštovanje razmejitve vlog strokovnega
delavca obvaruje pred neuspehi, ki imajo več posledic:
-	človeku v stiski začasno ali trajno onemogočijo
usmeritev na pot urejanja,
-	socialnemu delavcu (če ni doživljajsko otopel) onemo-
gočajo doživljanje zadovoljstva ob uspešnosti. iz katerega
se poraja nov delovni zagon,
-	neučinkovitost hromi socialno delo. ki je mlada
stroka, in mu znižuje ugled.
2.	Vzporedno z razmejitvami vlog je treba pri soočenju
s problemom alkoholizma upoštevati spoznanje. o katerem
govori avtor knjige. ko pravi, da je diagnosticiranje alko-
holikov v terapevtske namene lahko le avtodiagnosticiranje
alkoholika oziroma njegovega primarnega okolja.
Vsako postavljanje diagnoz s strani strokovnega delavca
pri alkoholiku in njegovemu svojcu utrjuje alkoholno
obrambo. Tako diagnosticiranje je lahko le etiketiranje in
stigmatiziranje posameznika in njegove družine. s čimer jih
kot ljudi močno prizadenemo. saj se je izraz alkoholik iz
nevtralne medicinske strokovne diagnoze prelevil v negativno
moralno označitev, ki za prizadete predstavlja sramoto.
Razumevanje bistva in potrebe postavljanja avtodiagnoze
je za socialnega delavca nujno. če teži za tem, da bi
alkoholika in njegovo družino dejansko usmeril na pot
urejanja ali rešitve njihove težave. Sele takrat je lahko
kot informator in spodbujevalec uspešen. Ce tega ne
upošteva, je kaj lahko in hitro preganjalec alkoholikov, kar
se od socialnih delavcev pogosto zahteva. Strokovni delavci.
Socialno delo. 27. 1988/4	347
ki ne poskrbijo za pridobivanje znanja na tem področju,
pogosto pOdležejo takim zahtevam in v jalovih bojih izgub-
ljajo veselje do dela. predvsem pa ljudem v stiski
Škodujejo.
3. Avtor knjige si s svojim delom močno prizadeva
dvigniti raven in s tem tudi ugled stroke socialnega dela,
ki naj bi ljudem v različnih življenjskih stiskah zagotav-
jala učinkovite oblike pomoči.
V svojem delokrogu je avtor skozi desetletje ustvarjal
in razvijal metodologijo dela na tem področju. Življenje
kaže, da z uspehom.
Predvsem četrto poglavje knjige je namenjeno metodolo-
giji dela z alkoholiki, njihovimi svojci in nadrejenimi. V
tem poglavju nam avtor predstavlja konkretne obrazce za
socialni izvid, sporočila svojcem in nadrejenim v različnih
primerih in potem primer popisa socialne težave... Navedena
poročila imajo veliko vsebinsko vrednost ter lahko vplivajo
na posameznika aktivizirajoče, saj povzemajo tista spo-
znanja in dejstva, ki so za konkretni primer pomembna in jih
prizadeti ob alkoholiku mora poznati, da se lahko odgovorno
m suvereno odloča o svojem nadaljnem ravnanju. Nemogoče je
namreč npr. od delovodje zahtevati in pričakovati, da bo ob
določenem zapletu z delavcem alkoholikom prebral knjigo z
alkoholoSko vsebino, zagotovo pa bo namenil čas vsebini
poročila, ki je kratko in ki zgoščeno obravnava temo, ki
njega kot odgovornega oziroma prizadetega močno zanima.
Predstavljanje problematike in možnosti ukrepanja na
tak način je kvalitetnejše kot ad hoc pogovori. ko se
posameznika (strokovni delavec in prizadeti ob alkoholiku)
pogosto prepričujeta, kakšna je njuna vloga.
Da so vse to novosti. o katerih ne moreš brati v do
zdaj obstoječi strokovni literaturi, je dejstvo, preko kate-
rega bralec, ki mu je to področje znano, ne more. Zato se mi
zdi ocena Milka Poštraka neustrezna in površna.
Vsekakor je vsebina knjige za stroko tako pomembna, da
jo je treba upoštevati in vključiti v izobraževalni proces
na matični šoli (poleg ostale literature s področja alkoho-
logije), saj socialni delavci ugotavljamo, da potrebnega
znanja za uspešno soočanje s tem obsežnim družbenim pojavom
v času šolanja nismo dobili.
Tudi neznanje strokovnih delavcev (tudi psihologov,
zdravnikov in drugih) prispeva svoj delež k vzdrževanju
neurejenosti na tem področju.
Branka Knific