Bprfflrlon* ln t fotortal Leto XXm.t št, 74 CJpnvmfcvo: Ljubljana. Pucamjera ulica 5, Telefon št. 31-22. -51-23. 51-24 insenitm oddc-lck: Ljubljana. Pacam jeva ulica 5 — Telefon 31-25. 51-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi.- za Ljubljansko pokrajino pn poStno-čekovnetD zavodu it. 17.749, a ostale kraje Italije Semzio Cono. Con Po« No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase to Ki. ftalile m raozemstva ima Unionf Pubbliati ttaiiana S. A. MILANO LJubljana, petek ž. aprila 1943-XXI Cena cent. 80 lik(|l Titk dan razen ponedeljka Naročnina znaia mesečno Lir 18.—, vključno s »Poneddjskim [n-erotne Lir 36.50. O t ed a litro: Pacanijeva ulica ker. 5, telefon fcev. 31-22. 31-23. 31-24. _it o k o p i s i g e ne vtačajo. CONCESSIONARLA ESCLUSTVA pei la pub- bUciti di pravenienza i ta liana ad estera: Unione Pubblicita Italiana S. A. MILANO Aspra battaglia in Tunlsia Vivace attivlta dei bcmbardierl In piechiata — 17 veli-voli netnica distrutti in duelli e dal tira delle batterie contraeree H Qnartfer Generale delle Forze Armate comnnica in data di 1 aprile 1943-XXI il segUf,nte bollettino di guerra n. 1041: In Tunisia eontinuano i combattimenti, partieolarmente aspri nei settori setten-trionale e centrale del fronte; nel corso di uoslri contrattaechi sono stati presi 172 prigionieri, distr;itti alcuni cannoni e mezzi blindati. »I setvore meridionale, in seguito a mo-viim-nti li lin raecoreiaraento del fronte, so n o state Rgomberate Gabes ed E1 Harama. r-ombardieri in picchiata hanno operato mi batterie e conoentramenti di carri ar-mafi nemiri danneggiandone un buon nu- mero; in duelli aerei 11 apparecchi veni-vano abbattuti da cacciatori gernianicl. Nel Mediterraneo durante l'attacco ad nn nostro convoglio, tre velivoli avversari pre-cipitavano in mare colpiti dal tiro della seorta. Una grossa formazionc di plurimotori ha sganciato bombe e spezzoni su Cagliari e dintorni causando, tra la popolazione, 60 morti e 62 feriti flnora aeeertati e danni gravi a fabbrieati. La nostra caeeia impegnava in violenti scontri la formazione avversaria ahbatten-do tre quadrimotori. Un nostro aereo non ha fattn ritorno alla base. Ostra bitka v Tunisu tl ffhno delovanje strmcglnvnih bombnikov — 17 sovražit, h letal uničenih v dvobojih in od protiletalskih baterij Glavni stan italijanskih Oboroženih sil obja\il 1. aprila naslednje 1041. vojno I oročilo: \ Tunisu se nadaljujejo boji, ki so posebno ostri v severnem in srednjem odseku bojišča. Med na»šimi protinapadi je bilo ujetih 172 ujetnikov in uničenih nekaj topov in oklopnih voz. V južnem odseku smo v smislu premikanj za skrajšanje bojišča izpraznili Gabes in E1 Hammo. Strmofilavni bombniki so napadali baterije in zbirališča sovražnih oklopnih voz, pri čemer so jih lepo število poškodovali; t letalskih dvobojih so nemški lovci sestrelili 11 sovražnih letal. V Sredozemlju so med napadom na naš konvoj tri sovražna letala strmoglavila v morje, zadeta od strelov spremstva. Velika skupina večmotornib letal je odvrgla bombe in zažigalne lističe na Cagliari in okolico ter povzročila med prebivalstvom 60 smrtnih žrtev in 62 ranf$nih, kolikor je doslej ugotovljeno, ter hudo škodo na poslopjih. Naši lovci so prisilili neko sovražno letalsko skupino v silovite spopade in sestrelili 3 štirimotorna letala. Eno naše letalo se ni vrnilo na oporišče. Ogromen strateški pomen Sicilskega preliva iMm, 31. marca, s. List »Messaggeroc pk-e-, da skuša sovražnik v sedanj: bitki za Tunis in Sredozemlje doseči dva cilja. 1. odpraviti bistveno oviro za uporabo atriške obale pri napadu na evropsko celino; 2. zopet odpreti Sredozemlje za zavezniško brodovje. V trenutku, ko divja borba v Tunisu ter italijanski in nemški borci znova dokazujejo ves svoj pogum in junaštvo, je potrebno povedati sodbo o teh sovražnikovih strateških načrtih. Vsekakor je treba najprej pripomniti, da je bilo vedno mogoče ?noreti Siciiski preliv z italijanskih oporišč, ne da bi bilo potrebno pri tem uporabljati afriška oporišča ali tuniška letališča. Zato je angleško-ameriški načrt osvojiti Siciiski preliv z bitko v Tunisu ne-osnovan, brez ozira na to, kako se bo končala sedanja bitka v Tunisu. Zaprtje Si-ci^skega preliva je v sedanjem svetovnem sporu ena dveh bistvenih strateških nalog. Priti skozi Sredozemlje ali ne, je bistveno vprašanje za sovražno brodovje. Druga osnovna naloga Sicilskega preliva je v tem, da je steber Italije ter evropske celine. Sicilci vedo, zaključuje bivši minister, da boljševizem, pni sovražnik Evrope, ne more zmagati na vzhodu, ako izgubi svoje žitnice m da sovražnik na zapadu ne more zmagati, ako mu iz- podleti izkrcanje in če bo nadalje izgubljal večino svojega trgovskega ladjevja. Sicilci, nosilci tiste proletarske in civilizirane človečnosti, ki se je obrnila in vtraja prot: bogatašem, podžganih v svojem srdu i zaradi divjaštva angleško-ameriških Ietal-| cev in zapleteni v neposredno borbo za svoj obstoj vedo. da se bore zato, da bo Ital;ja danes ali nikoli svobodna v svojih morjih, kjer ima njihov otok edino tisti ooložaj in tisto življenjsko stopnjo, ki mu gre. Ostri ukrep! za disd-plinfranje prehrane Bucejevo brzojavno naročilo prefektom Rini, 31. marca. s. Na zadnjem zborovanju medministrskega odbora za oskrbovanje, razdeljevanje :n cene, so bili sfprejeti ukrepi, ki bodo takoj stopili v veljavo, da se bo prehrana v vseh odsekih še bolj cja-čila in izpopolnila. Duce je poslal brzojavko prefektom in zveznim tajnikom ter jih opozoril na sklepe f d bora in njih celotno izvajanje, Podtajnik v notranjem ministrstvu bo prefektom raznih pokrajin še sporočil podrobnosti o izvajanju sprejetih odredb. Posebro koncentracijsko taborišče aa kršilce preup sov, ki urejejo prehrano, je že pripravljeno v nekem kraju na Abruz-zih. V veljavi ostanejo seveda vse zakonske določbe za hujše zločine, za katere so pristojra navadna sodišča in posebna sodišča za obrambo države in katera predvidevajo tudi smrtno kazen. Seja vlade Rim, 31. marca s. Ministrski svet je sklican za torek 6. aprila ob 10. uri. Hvaležnost trgovinskih delavcev Duce ju Rim, 31 marca s. Tajnik Stranke je sprejel v sedežu Littorije izvršilni odbor konfederacije trgovinskih delavcev in tajnike najvažnejših zvez v Italiji, ki so bili sklicani v Rim k raportu. Konfederalni predsednik, nacionalni svetnik Paladino, je predstavil svoje sodelavce in nato pre-dočil kako se kategorije, ki jih zastopajo, žrtvujejo in kako so ponosne, da lahko s svojimi energijami prispevajo k borbi Domovine. Izrekel je v imenu delavcev hvaležnost Duceju za vse, kar je storil zanje. Minister Vidussoni je odgovoril in naložil voditeljem, naj organizirancem javijo o vzajemnosti Stranke, ter je dal navodila za nadaljnjo akcijo, katero naj delavci opravljajo z vedno večjo vnemo v dobi vojne. Odporna moč evropskega kontinenta Evropa bo vzdržala tudi gospodarsko vojno proti Ameriki Berlin, 31. marca, s. s>Nazionalzeitung«j ostalih kontinentov glede najvažnejših au rovin. V primeru teh podatkov z razmerami na ameriškem kontinentu, se pokaže, da razpolaga ves ameriški prostor samo z 20 milijoni delavcev, zaposlenih v industrij la rudarstvu, torej s komaj polovico evropskih industrijskih delavcev. Tudi gl«* kmetijske proizvodnje je ameriški kontinent odločno pod evropskim. Samo gostota prebivalstva je Evropo prisilila, da je nakupovala na drugih kontinentih živila. Zaradi tega je pospeševanje evropskega pc. Ijedelstva, ki se že izvaja, med najvažnejšimi vprašanji, ld ga je treba rešiti z bodočim sodelovanjem vseh držav Evropr. Veliki azijski prostor bo ostal po vojni v tesnem stiku z evropskim kontinentom in na ta način bo mogoče streti monopolni položaj anglosaške plutokracije, kateri bodo odvzeta oporišča, s pomočjo katerih je lahko toliko časa obvladovala svet. Za dosego tega cilja bo potrebno, da evropske države spoznajo in cenijo vrednost proizvodnje in organizacijo potrošnje po načelih velikega gospodarskega prostora. Zgled že pričetega sodelovanja med srednjo in južnovzhodno Evropo ter Italijo kaže, kako je mogoče tudi v vojnih težkočah razviti proizvajalne sile in ogromne rezer. ve kontinenta. Tako bo Evropa lahko ^-drže val a tudi v primeru boaoče gospodarske vojne Amerike proti Evropi kot nadaljevanje sedanje vojne. Rezerve evropskih sil so večic. kakor splošno mislijo, h. bodo lahko še znatno narasle po ustanovitvi velikega evropskega gospodarskega prost»-ra. Hudi udarci sovražnemu ladjevju V marcu Je bilo potopljenih 149 sovražnikovih ladij z 926.600 tonami, 3 rušilri, 8 podmornic Poškodovanih je bilo 38 tovornih parnikov z 220.000 tonami, t rašilca, 2 podmornici la 8 manjftti parnikov Up^r zamorskih čet v Južni Afriki Lizbona, 31. marca s. »Daily Ekspress« poroča iz Kapstadta, da so se v mestu Laingsburg uprle črne čete. Zapustile so ^jaški konvoi in napadle belo civilno Prebivalstva Na pomoč so morale priti čete, ki se jim je le z orožjem po-■•^čUo aadu&tt upe®; Iz Hitlerjevega glavnega stana, 1. apr. s. Vrhovno povelj niš t vo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Močnejši sovražnikovi snnki proti severni fronti kubanskega mostišča so bili krvavo zavrnjeni. Iz ostalih odsekov vzhodne fronte poročajo samo o krajevnem bojnem delovanju. Letalstvo je potopno ob murmanski obali sovražno tovorno ladjo 7. 2000 br. reg. tonami. V času od 21. do 31 marca so na vzhodni fronti samo oddelki vojske in .SS uničili in zaplenili ali onesposobili za premikanje 456 sovjetskih oklopnih voz. V Tunisu so bile naše čete tudi včeraj v težkih obrambnih bojih. Premočni angleški in severnoameriški oddelki so skušali zaman z obkolitvami odrezati dele nem-ško-italijanskih čet. Spretno vodstvo in bojna sposobnost naših čet sta preprečila vse dosedanje take namene sovražnjka. Pri dnevnem napadu sovražnih bemb-n;'-ov na Rotterdam so bili hudo zadeti stanovanjski okraji v notranjem delu mesta Med prebivalstvom so bile visoke izgube. V današnjih jutranjih urah je en sam štirimotorni sovražni bombnik pod zaščito oblakov priletel nad severnozapadno nemško obmejno ozemlje in odvrgel nekaj bomb. Bombnik je bil sestreljen. V borbi proti angleškim in anjeriškim pomorskim zvezam so potopile podmornice v mesecu marcu 131 sovražnih trgovskih ladij s skupno 851.600 br. reg. tonami ter torpediralc 18 ni?daljn'h ladij- Letalstvo je potopilo v '"sti debi 11 trgovskih ladJj s skupno 75.000 br. rej;, tonami in poškodovalo 38 tovonrh narn-kov s skupno 220 000 br. reg. tonami, izmed katerih pa je treba del ladjevja tiul' smatrati za potopljen. Potemtakem je bJ?o v me®ecu marcu 1. 1943 potopljenih r.aiman.i 149 sovražnih trgov-skfh !ad'j s skupno 926.600 br. reg. tonami Tudi v borbi proti sovražnim bojn*m ladjam so enote voine mornarice in mornariškega letalstva potonHe 2 nišilra. 7 podmornic in 9 brz;h rohov. Nadalinl ruš"ec je bil potenMen od neke podmornice. Razen teara sta bila r>t»škodovana še dva ru-šilca in 7 br7ih čolnov. Letalstvo jc unu no c«o po lni rn'co in en spremni čoln ter poškodoval 2 rnSilca, 2 podmornici in ono stražno ladjo. Berlin. 1. april n s. Današnji berlinski listi posvečajo veliko pozornost najnovejšim uspehom, ki so jih nemške podmornice dosegle proti sovražnemu brodovju, in poudarjajo resnost pomorskega položaja sovražnika, ki jc pozimi proti vsakemu oričakovanju utrpel katastrofalne izgube. Te izgube, proominjaio listi, se bodo še potrojile v bližnjih mesecih in bodo resno zavrle ne samo nanadnlne načrte za-vem'ških narodov proti Evropi, temveč tudi prehrano same Anglije. Rešenci s notonljenlh anglosaških ladij Lizbona, 1. aprila, s. Pc rtugalsk' Rdeči križ objavlja podrobnosti o rešitvi posadK 28 anglosaških ladij al: v službi Anglosa-sov se nahajajočih ladij, k' so bile v zadnjem času torpedirane ob vzhodn' afriški obali. Po tem viru je bilo rešenih 1069 mož, pripadajočih posadkam, 'n potnikov. Največ ladij je bilo torpedi ran h v višini mo-zambiške obale. Toipedirane so bile grške ladje sPanaghMa« »Oorinthiakos«. »Evan-thia«, sMounthelikonsr, sCleanthis«, »Mare«, 5>NympheExpress«, nizozemska ladja »Alchiba«, angleške ladje »Cliftonhall«, »Dorintrrcoot«, »Ha-t-smeremahionda«. »Nova Schotia« in »Treleve«, bivši jugoslovanski ladji »Su-petar« m »Sušak«. norveške ladje »Gein-ken«, »Gimga«, »Haidi«. »Hinda« in »Pell-ford«. panamski ladji »Atlant-'c Gulf« in »Hellenie Trader«. švedski ladji »Ekna-ren« in »Valkyar an? jn končno ladja »Ka-binga« neugotovliene narodnosti. Med rešenci je največ Kitajcev, Indijcev, Norvežanov, Grkov, Egipčanov, Arabcev, Južno-afričanov in Portugalcev, dočim so Angleži in Amer čani v neznatni manjšini. Hude sovjetske izgube Berlin, 1. apria. s. Nov dokaz o velikih izgubah bnljševikov med zimsko bitko, ki se je pravkar zaključila, nudi danes vest iz pooblaščenega vira, po kateri se je neki nem?ki prot i tanke vsk; bateriji posrečilo uničiti v dveh mesecih 172 sovjetskih tankov, med njimi 28 najtežje tonaže Ra-zentega je ista bater ja unič*la 100 proti-tarkovskih topov, 56 metalcev ognja raznega kalibra, nekaj možnarjev, oklopni vlak, 120 metalcev bomb, več pretjtankov-skih topov in strojnic ter veliko koPčino lahkega pehotnega orožja. Iz istega pooblaščenega vira se nadalje doznava, da je severne od Ilmenskega jezera nek' nemški topniški oddelek izstrelil te efev svoj 100.000 strel. Ta oddelek se je z velikim uspehom udeležil ofenz vne akcije nemških grenad'rjev in prizadel sovražniku katastrofalne izgube. Ista baterija je 29 marca sestrelila 7 pritrjenih balasov in 7 sovjetski napadehrh tankov, ki so se pripravljali za cfenz!vni izpad. Južnozppadno od Vjazme so boljSeviki, kakor obveščajo v tukajšnjih vojaških krogih, tud-; včeraj poskušali napasti nemške postojanke, opirajoč se na Številne oklop-ne ln letalske sile. Po ognjeni pripravi topništva je sovražn k napsdel z dvema polkoma, napad pa se je «trl v osredotočenem ognju iz nemških bojnih 6r%. V protinapadu so nemški grenadirji 14 krat zaporedno aavzzul; aoyjetake dete, ki so akutela vdre- ti v nemške bojne črte. Boljše viki so izgubili v teh akcijah 30 napadalnih tankov. Popoldne istega dne pa je b'l sovražnik prisiljen vrniti se v svoje bojne črte popolnoma poražen. V odseku severno od avtomobiske ceste Rc slavij-Moskva so sovjetske čete z uporabo 31 tankov in podporo znatnih letalskih sil skušale prodreti v odseku, ki ga je branil polk bavarskih grenadirjev. Ti so najprej zaustavili napad in nato sami prešli v protinapad, odbili napadalce in jim prizadeli zelc hude izgube. Samo 29. marca so boljševlki pustili na bojišču 1500 padlih in 27 tankov. Ponehavanje bojev pri Stari Rusi Berlin, 31. marca. Ogorčena bitka pri Stari Rusi, ki se je znčela 23. februarja, je znatno izgubila na svoji silovitosti in zadnje dn* gre le še za čisto krajevne spopade. Nemški ve jaški krogi trdijo, da je bii ruski ramen razb:ti nemško fronto, toda sovjetskim vojskam sc ta namera ni posrečila. Sovjetsko vrhovno poveljn štvo je ponovno podvzelo silovite napade, pri čemer je vrglo v boj 37 d:vizij in 23 pehot-n h brigad, ki jih je v obilni meri podpiralo močno letalstvo, kakor rečeno, pa so se vs; ti napadi sovražnika zlemili ob učinkoviti nemški obrambi. V bojih zadnjih pet tednov je sovražnik pretrpel težke izgube. Hudo je b lo prizadetih 14 d:vizij in 13 brigad. Od teh so 4 divizije in 10 brigad pretrpele tako hude zgube, da se lahko smatrajo za dokončna uničene. Razen tega je še 18 divizij in 10 br gad izgubilo večji del svojega moštva in svojega orožja. Skupno so torej Rusi izgubili pri svojih praznih pcizkusih 67.000 nož, deloma ujetih, deloma ranjenih. Postaja Kovda, ki je zlasti važna za oskrbo mskih čet na skrajnem severu in ki leži na, zapadu zaliva Kandalakša, je bila znova cilj hud:h napadov nemškega letalstva. Kakor poročajo iz pooblaščenega vira, so nemške bombe na mnogih točkah porušie železniške naprave. Na jugu postaje Kovda so nemška brza bojna letala napadla sovjetski vlak, napolnjen z živežem in raznim vojnim blagom. Pri tem je b la poškodovana lokomotiva in vlak 99 je moral ustaviti, nakar so letala dokončala svoje uničevalno delo. Brtansko letalstvo je nadaljevalo svoje sistematske ustrahovalne napade proti deželam, ki so bile nekoč britanske zaveznice. Tako so predvčerajšnjem britanska letala odvrgla veliko množino ruš:ln.ih in zažigalnih bomb na razne kraje južne Nizozemske. Pri teh napadih je bilo ubitih 15 N'zo55emeev, 21 pa težko ranjenih. Med mnogoštevilnimi porušenimi hišami Je znatno Število delavskih bivališč. (II Pic-ook>.) Smrt madžarskega novinarja na vzhodni fronti Budimpešta, 31. marca, a Z vzhodne fronte je prešla vest, da je junaško padel v obrambni bitki v južnem odseku vzhodne fronte posebni vojni dopisnik 1 sta >Uj Magyarszag«, poročnik Frančišek Gally-gas. Hrabri madžarski novinar se je boril v nekj madžarski ednici v hudih borbah s sovražnikom, ko je bil poveljnik nekega oddelka tankov smrtno zadet. Poro črnk Gallvgas, ki je bil strokovno izvežban, je prevzel poveljstvo tankovskega oddelka Jn ga vodil v napadu ter preprečil obkolitev sovražnika. Zadela ga je sovražna krogla, ko je napad že uspel. Madžarski tisk. k; poroča o tem junaku, omenja žrtev treh drugih posebnih vojnih doipisrvkov^ med njimi italijanskega tovariša Franca Vel-lanija Dionisija. Neprestana trenja v anglosaškem tafesru Tudi Eden ni mogel med obiskom v Washingtonu odstraniti vseh nesoglasij K'm, 31. marca. s. Po odhodu posebnega odposianca angieške vlade si je Roosevelt takoj opomogel in je začel zopet sklicevati konference tiska. Na eni izmed zadnjih konferenc je izjavil novinarjem, pri čemer se je izognil običajni splošni diplomatski frazi o doseženem sporazumu, da so se Angleži in Američani sporazumeli v 95 odstotkih vprašanj, ki so bila predmet razgovorov z poverjenikom angleške vlade. Ta fraza je dokaj čudna in v-se kaže na to, da se oba zaveznika nista nujno sporazumela v vseh glavnih vprašanjih in da predstavlja 5 odstotkov nerešenih vprašanj glavna vprašanja, ostalih 95 odstotkov pa podrobna vprašanja, katerih rešitev ne zadošča za utrditev sodelovanja med Anglijo in Ameriko. Madrid, 31. marca. s. Med povodi za trenja med Londonom in Washingtonom je tudi gradnja letal in porazdelitev sedanjih in bodočih nalog v letalstvu. Letalski kritik lista »Alcazar<- piše. da je Amerika poverila Angliji izključno samo gradnjo vojaških letal in si zase rezervirala gradnjo civilnih in transportnih letal. Anglija je to nalogo prevzela, toda ne brez vznemirjenja angleškega ljudstva, ki je spoznalo ameriške namene. Amerika si hoče ustvariti močno civilno letalstvo, ki bi li po vojni zagotovilo absolutno oblast na svetovnih prometnih progah O tem so že živahno razpravljali v obeh angleških zbornicah. Naznačena je bila nova nevarnost. ki ograža hegemonijo in ugled Angležev. toda protesti so bili samo formalni. kajti ameriški imperijalizem z lahkoto vsiljuje svojo voljo in drži Anglijo za vrat. Američani so se polastili transiranske železnice Ankara, 31. marca. s. Američani ne izgubljajo časa in se polaščajo pred očmi svojih zaveznikov pomorskih oporišč, tržišč in železnic. Poročajo, da so ameriške čete brez napovedi zasedle transiransko železnico, ki veže Perzijski zaliv s Kaspi-škim morjem in katero so doslej imeli v oblasti Rusi in Angleži. Prvi vlak z ameriškimi vojaki in potrebščinami je prišel na končno postajo te železnice ob obali Kaspiškega morja in iz njega prvi stopil ameriški general Cotmelly. Kakor bi bilo to. kar se je zgodilo, najbolj sama po sebi umevna zadeva na svetu, je pozdravil navzoče ruske in angleške oficirje in jim naznanil. da je ameriška vojska sklenila sama upravljati transiransko železnico. Po tej izjavi je ameriški general povabil zavezniške oficirje in vojake, naj proslavijo dogodek, ki predstavlja, kakor je dejal, mejnik v sodelovanju med Angleži, Američani in boljševlki, kajti odslej ne bo nobene ovire več za dotok ameriških dobav boreči se sovjetski vojski. Lahko dvomimo o tem dotoku dobav ser vjetski vojski, gotovo pa je, da je bila ta železnica odvzeta Rusom in Angležem m je prišla v ameriške roke. Američani nameravajo svoje zaveznike iz Irana popolnoma izriniti. Nezadovoljstvo poljskih beguncev z angleško politiko Stocfchotm, 31. marca, a Ne mine dan, da ae ne U pokazali nesporazumi med Anglijo la begunskimi viadami v Londonu. Poljaki novinar Grabowski Je v enem izmed poljskih listov v Londona v zvezi z uvolni-kom »Tkoan«, aitfavljflneai 10. amta% a ločno napadel angleško vfaio. ki nI pokazala do poljskih gostov tiste naklonjenosti, kakršne bi bilo pričakovati .Grabccvvski pravi, da mali narodi, ki jih je pregaeila vojna, najdejo več opore, vsaj ideološko v Ameriki, ki ne daje prav Angliji. Zaradi tega so njihovi pogledi bolj upe rj en i proti Ameriki Obtoja občutek, piše Gabrov/sto i, da Amerika bolj razume položaj v Evropi kakor Anglija. S tem, da postopa z evropskimi narodi kakor z gručo nesramnih otrok, dete Anglija vtis, da h<'če zopet izvajati svojo hegemonistično politiko, da so vse njene demokratične izjave saimo dim in da priznava samo načelo svoje varnosti, katere pa ni mogoče vzdrževati dru/gače kakor s sebičnostjo in pomanjkljivim, zanimanjem za Evropo. Odločitve glede Eivrope brez, vednosti Evrope same, zaključuje poljski novinar, so veliko tveganje in Anglija, ne bi mogla niti obstojati brez prijateljske in njej naklonjene Evrope. Debata o Indiji v angleškem parlamenta Lizbona, 31. marca. s. V spodnji zbornici je Attlee med razpravo o Indiji skušal opravičiti drakonske ukrepe vlade za obvladovanje upornikov. Zatrdil je, da bi nastala anarhija na vsem indijskem polotoku, če ne bi bilo železne discipline. Gandhijeva akcija bi ogrožala rel v državi in v nevarnosti ba bilo življenje 400 miiijonav Indijcev, če se ne bi nihče uprL če bi Indija dosegla svobodo, bi uvedla nedemokratičen režimu Ena izmed mnogih nevšečnosti v Indiji je ta, da skušajo politične stranke posnemati totalitarne režime in ne angleške organizacije političnega življenja- Gan-dhijeve akcije nasprotujejo demokratskim načelom. Laburistični poslanec Sloan je označB Belo knjigo o Indiji, ko je dobil besedo, za grešno, izprideno in sleparsiko. Izjavil je nalalje, da vsebuje dokumente, kakršnih dobro obveščeni Indijci ne bi mogli napisati. Tudi neodvisni posianec Harwei se je pridržil tej kritiki Bele knjige m zatrdil, da bi morala knjiga vsebovati stvarne izjave in ne samo valiti glavno krivdo na Gandhija. Konzervativec Wedeburne, član parlamentarne komisije, ki je obiskati Indijo, se je posebno poklonil policiji zaradi odločnosti, s katero zatira izgrede nacionalistov, ln je izrazil upanje, da bo njen pogum priznan. Ob zaključku je zatrdil, da večina članov kongresa misli, da združeni narodi ne bodo zmagali v tej vojni. Hitlerjeva zahvala španski vladi Madrid, 1. aprila, s. Nemški poverjenik pcslov je uradno obiskal zunanjega ministra in ministra za vojsko ter druge člane vlale ter jim izrazil zahvalo Hitlerja in nemške vlade za manifestacije sožalja ob smrti veleposlanika v. Moltkeja. Amnestija političnih zločincev v Španiji Madrid, 31. marca, a Za proslavo 4. obletnice osvoboditve Malrida je državni poglavar izdal odlok, s katerim sc pogojno daje svoboda vsem obsojenim upornikom, de kazen ne presega 20 let ječe in je bii zločin izvršen v dobi od junija L 1936. do aprila L 1939. Več tisoč obsojencev bo na pr-iflogt odtekat fe Resnični cilji komunistične stranke Kaj želi doseči komunistična stranka, 80 mogli Slovenci, ki jih ne zapeljejo navdušene in varljive besede, spoznati v precejšnji meri iz dogodkov, ki so se odigrali na Dolenjskem. Kdor jih je presojal po njihovem dejanskem učinku in jih ni omalovaževal (hote ali nehote), je moral udiveti, da so pri komunistih besede eno, dejanja pa drugo. Že v mirnih časih se je dogajalo, da so skušali komunisti množice in lakomne politike prepričati, da nimajo prevratnih namenov in da so vse take govorice samo plod nasprotne propagande. Pogosto so trdili, zlasti v državah, kjer jim je bilo de-1 o vanje dovoljeno, da hočejo spremeniti današnji družabni in socialni red na zakonit način. Pa ne samo to. Zagotavljali so, da hočejo ustvariti boljšo, svobodnejšo in pravičnejšo državo. Tako je trdil tudi francoski komunist Marcel Citton na kongresu francoske komunistične stranke v Montreuilu januarja 1. 1937. Dovolj zgovoren je »Program komunistične internacionale, po čegar objavi iz 1. 1936. posnemamo: »Osvrjtev oblasti po proletarijatu nI mirna »osvojitev« že pripravljene mašine buržujske države po parlamentarni veči-n'... Osvojitev moči po proletarijatu pomeni nas"no uničenje m°či kap;talistič-nega ustroja družbe (buržujske armado, polic je, civilni uradov, sodišč, parlamentov itd.). Njihovo mesto zavzemajo novi organ; proletarske sile, po svojem bistvu orodja nasilja, ki naj zlomijo odpor razreda izkoriščevalcev.« In končno: »Komunistične stranke sprejemajo za člare samo ljudi, ki so trdno odločeni, da uporabijo vse svoje sile za neutrudno pripravo oborožene vstaje.« Iz vsega tega jasnp izhaja, kaj hočejo doseči komunisti. Vse druge trditve so prazna slama, ki jc tvezjo lahkovernim ljudem in onim. ki jih je mogoče premamiti s čustvenimi zagotovili. Naj n:hče ne ugovarja, da so padle iz komun'stičnih ust izjave, ici kažejo polcžaj v drugačni luči, kakor ga tolmačijo gornji izvlečki iz njihovih strankinih pravil. Take izjave so bile podane, to je res. Včasih celo z največjim pompom t In fanfarami, z mogočnimi »manifestacijami« in paradami, toda vse je Wla le lepa krinka. Slepilo za ljudi, ki bi jih komunisti sicer nikoli ne omehčali toliko, da se ne bi z vsemi svojimi silami dejansko uprli njhovim uničevalnim nakanam. Končni smoter komunistične internacionale, ki ji pripadajo komunistične stranke po vsem svetu, je v vseh položajih bil in je tudi danes z nasilnim prevratom podreti obstoječi družabni red in vzpostaviti pro-letarsko diktaturo, to se pravi diktaturo ljudi, kj so se sami proglasili za predstavnika proletarijata, ki pa se za mnenja in kor;sti delavcev prav tako malo brigajo kakcr za mnenja in koristi »buržuazije«. Komunisti hočejo najprej vse podreti, nato pa graditi nekaj, kar se je porodilo v domišlj:ji prenapetih posameznikov. Ne glede na to, da je nasilni prehod, kakor kaže poskus na Dolenjskem, združen s strahotami, ki jih noben sodobni človek ne more mirno prenesti, saj ponižajo človeško dostojanstvo na najnižjo stopnjo, je treba presojati vse njihove načrte kot izrodek bolne fantazije. Lahko vidimo na primer, da delavske množ'ce morda nikjer na svetu nimajo tako malo vpliva na vodstvo državnih poslov, na državno gospodarstvo in svoj lastni položaj, kakor v Sovjetski zvezi. Danes vsa Evropa potiska s pozornlce zadnje ostanke gospodarskega liberalizma in išče novega resničnega napredka v družbenih odnosih. Iz vojne bo vstalo novo človeštvo, ki bo ustvarilo novo družbo. Ohrar nilo pa bo še vedno dragoceno vrednoto pravilno omejene možnosti svobodnega udejstvovanja poedincev, kar je komunizem v svojem ekstremizmu popolnoma zatrl. Vse to je mogoče doseči brez svetovne revolucije, brez pokola milijonov in milijonov ljudi, brez uničevanja nenadomestljivih gospodarskih dobrin, brez ran, kakršne je sposobna prizadejati človeški družbi le slepa strast in sprostitev najnižjih nagonov. S vero, ki jo utrjuje tok dosedanjega razvoja in katerega rezultat je viden vsakomur, ki še ni izgubil kritične misli, je treba vedno in povsod odklanjati divjanje in vse poskuse komunistov. Vtisi izpred vojaškega sodišča Ljubljana, 30. marca. Dan za dnem se pred vojaškim vojnim sodiščem v Ljubljani vrste procesi proti obtožencem, ki se morajo zagovarjati za huda dejanja proti obstoječim zakonom in predpisom o javni varnosti in redu, bodisi, da so neposredno sodelovali v prevratni združbi ali celo v oboroženih krdelih, bodisi, da so se dali ujeti v službo brezvestnih tipov in postali njihovo slepo orodje. Prepogosto so med njimi tudi taki, ki se posledic svojih dejanj ob njih storitvi niso zavedali in jim je šele obtožba odprla oči o daljnosežnosti svojega početja in kazenskih posledic, ki so s tem v zvezi. Mnogo je med njimi pravih in resničnih zapeljancev, ki šele pred sodiščem spoznajo, kako daleč so se dali zavesti od brezvestnežev, ki navadno izginejo, čim se bliža nevarnost, svoje žrtve pa prepustijo žalostni usodi. Tu in tam pa se v obleki skesanih grešnikov ali volkov spo-kornikov pojavijo pred sodniki tudi pravi organizatorji vse nesreče, ki se je zaradi brezvestnega delovanja nekaterih neodgovornih elementov sesula nad ubogo slovensko ljudstvo. Ti se prav dobro zavedajo svojega početja, toda krivdo skušajo navadno zvaliti na druge, samo da bi rešili sebe. Njih nemorala dosega s tem višek, zlasti, kadar si svoje nove žrtve — to pot procesne žrtve — iščejo med tistimi, ki so bili njihovo slepo orodje in se niso mogli več izmotati iz trdega objema teh brezvestnežev. Strašen je opomin, ki veje iz teh procesov. Koliko je nesrečnih družin, koliko nesrečnih mater in otrok zaradi nepremišljenih dejanj, ki jih je pri nas z zlobnimi nameni organizirala majhna klika ljudi, katerih najznačilnejša oznaka je njihova popolna neodgovornost; dočim se sami strahopetno skrivajo, zavedajoč se svojega pogubnega početja v Škodo slovenskega ljudstva, pošiljajo svoje zapel jance v pasti in zasede, katerim se sami izogib-ljejo. In ta žaloigra nima konca. Navzlic tolikšnim dosedanjim naukom o nesmiselnosti tega početja, je še vedno nekaj slepih, ki vsega tega ne vidijo. Pri razpravah pred vojaškim vojnim sodiščem je vedno precej občinstva, ki ima dovolj prilike, da se o vseh žalostnih posledicah brezvestnega komunističnega početja samo prepriča. Ne dvomimo, da so med njimi tudi takšni trezni ljudje, mimo katerih ta nauk procesov ne gre zaman. Predvsem pa se vsi ti opazovalci lahko na lastne oči in ušesa prepričajo o postopku pred vojaškim sodiščem, ki so mu tudi naši odvetniki že ponovno izrazili vse priznanje. Vsak obtoženec se lahko svobodno zagovarja in vsak ima tudi pravico do svojega zagovornika, ki bdi nad procesom v interesu svojega varovanca. Naloga sodišča pa je, da skrbi za spoštovanje zakonov; kdor jih krši, mora biti pripravljen tudi na vse posledice svoje kršitve. Želeti bi bilo, da bi se naša javnost le zavedla te grozne, po komunistih zakrivljene žaloigre, ki se dogaja na naših tleh in nad našim ljudstvom, žaloigre, ki ima svoja zaključna dejanja pred sodiščem, kjer dobivajo svoj zaključek le usode posameznikov, dočim se na terenu neprestano odigrava pošastna zabloda v vseh svojih obupnih in grozotnih skrajnostih. Vsakdo, ki prisostvuje razpravam vojnega sodišča, naj se zaveda, da se obravnava tu le neznaten odlomek onih neprekinjenih grozot, ki slabe naše ljudstvo pri korenini, uničujejo njega dobri sloves ter ograža-jo njegov obstoj. S tega stališča naj občinstvo sledi razpravam in prepričani smo, da se misleči ljudje ne bodo zaprli globokemu in prepotrebnemu spoznanju. Vključitev inozemskih delavcev v nemško vojno proizvodnjo Berlinski poročevalec triestejskega »Fie-cola« je objavil te dni zan'miv dopis o vključitvi inozemskih delavcev v nemško vojno proizvodnjo. Iz njega posnemamo: Tudi London in Washington že priznavata, da daje splošna mobilizacija delovnih sil, ki jo je odredil Hitler, povsod zaželene uspehe, tako v Nemčiji sami kakor v zasedenih deželah. Tako je na primer angleška agencija Reuter pred dvema dnevoma, navajajoč lažne informacije o sabotažah in terorističnih dejanjih na ozemljih Francije, Belgije in Nizozemske, priznala, da je danes vključenih v nemško proizvodnjo najmanj 7 do 8 milijonov inozemskih delavcev. Seveda pa si Anglež5, ko je povsem propadlo njihovo hujskanje in ko so spoznali stvarnost, da so se milijoni Francozov, Belg jcev, Nizozemcev, Norvežanov, Poljakov, Rusov in Baikancev zavestno vključili v vojni ustroj protiboljševiške koalicije, utvarjajo ali kažejo, kakor da bi si utvarjali, z razlagami, da bodo te inozemske množice, vključene v nemški proizvodni proccs, postale v kratkem nekaka zavora, ki da bo zavila živčevje nemškega vojnega stroja kot nekakšna peta kolona. Kakšna pa je v tem pogledu resnica ki jo je moral tudi sovražnik sam priznati? Na to vprašanje je odgovoril te dni generalni konus?, r za mobilizacijo delovnih sil, okrožni vodja Sauckel. Danes, tako je zapisal, je v nemškem vojnem gospodarstvu zaposlenih več milijonov dclavcev in delavk. Med njimi so zastopani skoro vsi evropski naredi, vštev-ši tiste, ki so se borili proti narodnosocia-lisfčni državi Adolfa Hitlerja in ki so danes podvrženi zaščiti nemških in ostalih zavezniških čet. Priznati moramo, da se tudi tujci iz bivših sovražnih držav vedejo popolnoma lojalno 'n se trudijo, da bi posnemali nemške delavce in delavke, tako da smo z njihovimi storitvami lahko zadovoljni. Na drugi strani seveda tudi narodnoso-oial'sti6ra Nemčija z dejanji dokazuje, da je na višini Izredno težke naloge, ko mora tej ogromni armadi inozemskih delavcev preskrbeti hrano, primerno stanovanje in pravčno socialno zaščito. Stranka, delavna fronta, država in gospodarstvo skrbe za to, da je med voditelji ln delavstvom ozračje medsebojnega razumevanja in medsebojnega zaupanja. To je seveda tudi v interesu posameznih delodajalcev in delavcev, predvsem pa v interesu čim večjega povečanja proizvodnje. Zanimiva je nadalje ugotovitev, da so se tudi milijoni delavcev in delavk z zasedenih bivših sovjetskih ozemelj izkazali kot dobre, vestne, marljive in sposobne delovne sile. Se bolj zanimivo pa je, da prav nič ne prikrivajo svojih čustev občudovanja za red, disciplino in tovarškega duha, na katerega so naleteli v Hitlerjevi Nemčiji ki so jo Stalinovi propagatorji označevali kot »nacistični pekel«, pa tudd ne čustev sovraštva proti včerajšnjim bolj-ševiškim krvnikom. Videti bi morali samo to, s kolikšno vdanostjo se inozemski delavci in delavke ustavljajo pred Hitlerjevo podobo, človek nehote pride pri tem na misel, da ti ljudje, ko gledajo odkrito Hitlerjeve poteze, primerjajo nemškega voditelja s Stalinom, Churchillom, in Roose-veltom. Milijoni Evropcev, ki so še do včeraj sovražili narodnosocialistično Nemč«jo in njenega voditelja, doprinašajo danes svoj pozitivni delež k stvari iste Nemčija in Osi. V zvezi s splošno mobilizacijo »služi pozornost tudi neki članek v tedniku »Das Redch«, čigar smisel bi lahko takole prikazali: Zdi se na dlani, da bi se povečanje razpoložljivih sil za potrebe totalitarne vojne moralo razširiti tudi na visoke šole. Znatno število ljudi, ki sicer niso sposobni za orožje, bi bilo lahko mobiliziranih, ne da bi bilo treba pri tem misliti na njihovo nadomestitev (z upokojenci). Zadeva je bila v pretresu, a se doslej še ni ničesar sklenilo, med drugim tudi zato, ker je delo akademskega zbora, zlasti na nekaterih področjih, kakor na primer na področju medicine, fzike ln kemije, bolj potrebno kakor kdajkoli. Tudi predlog o takojšnji I zatvorjtvi nekaterih manjših vseučilišč je ! b'l odklonjen, ker hi tak ukrep imel za posledico, da bi se dotok dijakov v druga 1 središča povečal, kar bi še bolj poostrilo stanovanjsko krizo. Zato niso le ostala odprta vsa vseučilišča, temveč tudi vse vl-. soke šole za umetnost in glasbo. Is članka i je nadalje razvidno, da je trenutno miobil*- TTskovni urad Visokega komlsarljeta poroča: Odreja se, da morajo lastniki hiš do dne 5. aprila t. L odstraniti vse letake, objave ta druga obvestila, nanašajoča se na stvari, ki so jih dogodki že prehiteli, nalepljene ali izločene v trgovinah ki javnih obratih. Odredba se ne tiče stenskega lista »Nova LJubljana«, dočim velja za stenske liste GILLa le na mesto. Klor bi do omenjenega roka ne odstranil omenjenih lepakov in objav, se bo odstranitev Izvršila po organih občine in na stroške lastnikov dotičnih poslopij. Dodatne živilske nakaznice za delavce Dodatne {ivilske nakaznice za težake za mesec april bo mestni preskrbovalni urad začel deliti po številkah potrdil tako, da pridejo na vrsto v ponedeljek, 5. aprila s štev. 1—100, v torek, 6. aprila številke 101 do 200, v sredo, 7. aprila številke 201 do 300, v četrtek. 8. aprila številke 301—400, v petek 9. aprila številke 401—500, v soboto, 10. aprila številke 501—600, v ponedeljek. 12. aprila številke 601—700, v torek, 13. aprila številke 701 do 800, v sredo, 14. aprila številke 801—900, v četrtek, 15. aprila številke 901—1000 in v petek, 16. aprila številke 1001—1100. Od sobote 17. aprila dalje bo mestni preskrbovalni urad sprejemal reklamacije. Opozarjamo, da bodo upravičeni dobili dodatne živilske nakaznice samo s potrdilom jn to samo do 25. vsakega meseca, ko morajo biti nakaznice prevzete. Podjetja morajo še isti mesec vrniti potrjene sezname štev. III. Urad posluje v ta namen vsak dan od 8.30 do 12.30 ure in od 15.30 do 18.30 ure v pa-lati Bata. L nadstropje, soba štev. 3. Slovaško odlikovanje romunskega kralja Bukarešta, 1. aprila, s. Izredni odp ola-nec predsednika slovaške republike minister Poljak je svečano izročil ob navzočnosti podpredsednika ministrskega sveta prof. Antonesca kralju Mihaelu ovratnico reda Pribine, najvišje slovaško odlikovanje, ki ga je rumunskemu vladarju podelil predsednik Tiso. Bolgarski general na otoisku v Budimpešti Budimpešta, 31. marca, s. V Budimpešte je prispel bolgarski general Ivan Halečev, ki mu je predsedništvo bolgarske federacije bivših bojevnikov poverilo nalogo, da se sporazume z madžarsko bojevniško federacijo glede prireditve tovariške manifestacije bojevnikov iz obeh držav, ki bo T Sofiji v maju. v Nemčiji ne izdelujejo več mečev in sabelj Berlin, 30. marca, s. Meči, noži in sablje so v moderni vojski Izgubili pomen jn jih v Nemčiji ne bodo več izdelovali. Oboroževalni minister Speer je odredil, da se izdelava omeji le na bajonete in bojna bodala. Na ta način se bo prihranilo mnogo jekla, niklja in medenine in tudi 1,200.001» delovnih ur. Ogromna večina oglaševalcev se obrača na nJutrov44 oglasni oddelek! Gospodarstvo Obletnica rojstva ustvaritelja kmetijskega kreditnega Te dni je poteklo 125 let, odkar se Je 30. marca 1818 v majhni vasi v nemški deželi Hessen-Nassau rodil Friderik Viljem Raiffeisen, ki je v teku svojega plo-donosnega življenja ustvaril poseben tip kmetijskih kreditnih zadrug, ki je še danes razširjen po vsej Evropi. Tudi pri nas so znane kmetijske kreditne zadruge, tako zvane »rajfajznovke«, ki tvorijo osnovo vsega našega kmetijskega kreditnega zadružništva. Od zgodnje mladosti je Raiffeisen posvetil vse svoje moči organizaciji kmetijskega kredita na osnovi samopomoči, ki je povsod pokazala najlepše uspehe in je rešila v mnogih deželah kmeta iz rok oderuhov. Sredi preteklega stoletja, ko je kmet zašel zaradi slabih letin v velike težkoče, je Raiffeisen pričel svoje organizacijsko delo. Pozval je kmete, naj se v svrho samopomoči organizirajo v kreditna društva na osnovi solidarnega jamstva. 20 let je posvetil Raiffeisen svoje moči pospeševanju kmetijskega kreditnega zadružništva in je o tem vprašanju napisal leta 1866. knjigo, ki so jo kmalu prevedli v številne druge jezike. Ustanovil je tudi prve zveze kreditnih in drugih kmetijskih zadrug. Na njegovo iniciativo so kmalu pričeli ustanavljati tudi razne druge kmetijske zadruge, zlasti produktivne, mlekarske, živinorejske itd. Kakor je bil sam skromen, tako je zahteval skrajno štedljivost tudi v zadružnem poslovanju. Postavil je osnovno načelo, da ni namen kreditnih zadrug doseči poslovni dobiček, temveč predvsem pomagati gospodarsko šibkejšemu in pospeševati blagostanje članov. Tako je po njegovem vzorcu nastala posebna vrsta posojilnic, ki dajejo z neomejenim jamstvom zadružnikov dolgoročne kredite malim kmetom na podoben način, kakor pomagajo Schulze-Delitscheve kreditne zadruge obrtnikom. Raiffeisen je že pred 80 leti postavil zahtevo, da se doseženi dobiček zadruge uporablja predvsem za ustanovitev nerazdeljivega rezervnega sklada za kritje eventualnih izgub, za znižanje obresti ln za občekoristne namene. Spoznal pa je tudi potrebo medsebojne pomoči med posameznimi kreditnimi zadrugami kmetov z ustanovitvijo zadružnih zvez. Ustanavljanje kreditnih zadrug malih kmetov je kmalu prineslo velike koristi za kmeta, ki so se pokazale predvsem v znižanju obrestne mere. Tako se je sistem rajfajznovk naglo razširil po vsej Evropi. Ideja zadružniške samopomoči je prodrla tudi v slovenske kraje in tako so po izpodbudi dr. Josipa Vošnjaka v »Slovenskem narodu« ljutomerski rodoljubi leta 1872. ustanovili prvo slovensko posojilnico na društveni podlagi, kajti avstrijski zakon o gospodarskih in pridobitnih zadrugah je bil sprejet šele leta 1873. Naslednje leto sta bili ustanovljeni po zadružnem zakonu posojilnici v Mozirju in Šoštanju, leta 1875. pa je sledila prva dolenjska posojilni ca v Metliki. Kako blagodejno je vplivala ustanovitev posojilnic v naših krajih moremo šele spoznati, če se zavedamo revščine in stiske, v kateri so živeli kmetje v času ustanovitve prvih posojilnic. Ce je bil kmet v stiski, se je moral izročiti na milost in nemilost oderuhu in pogosto je šlo njegovo posestvo enostavno na boben. Znan je zlasti primer iz leta ! 1877., ko je bilo v kostanjeviSki okolici prodano posestvo, vredno 1080 goldinarjev, za 2 goldinarja davkariji v Kostanjevici, ker ni nihče licitiraL Za ozdravljenje takih razmer so bile posojilnice prava rešitev. Anglosasi ne pridejo preko obljub Ponovne sovjetske zahteve po drugem bojišču v Evropi Berlin, 1. aprila. Nevtralni opazovalci v Londonu in Washingtonu poročajo, da so diplomatski predstavniki SSSR ponovno opozorili na nujno potrebo, da se čim » e; otvori drugo bojišče. Litvinov se jc razgo-varjal o tem s Hullom in Edenom in je tako podprl korake Majskega pri Foreign officeu. Oba diplomatska zastopnika Rj, sije sta v svojih razgovorih ponovila, kar se je moglo pred par dnevi čitati v moskovski »Pravdi«, za katero je baje Kail. nin sam napisal članek. V nJem so postavljene tele ugotovitve: 1. Odločilni istočasni napad, ki ga Je Stalin napovedal v obvezni obliki o priliki 25-obletnice rdeče vojske, se ne sme več odlašati. 2. Napad mora biti istočasen, da bo Nemčija zapletena v boj na dveh bojiščih. 3. Anglosaški zavezniki morajo takoj nekaj podvzeti, da bo nemško vrhovno poveljništvo prisiljeno odtegniti z vzhoda del svojih oboroženih sil in se odpovedati ofenzivi na vzhodnem bojišču. 4. Sovjet sko poveljništvo bi lahko zopet prevzelo pobudo, ako bi moglo računati z oslabitvijo sovražne koalicije, kar bi iz razumljivih razlogov olajšalo uresničenje strateških ciljev, ki jih mora zasledovati otvoritev drugega bojišča. 5. Pogoji za dvojni uspeh na vzhodu in zapadu so v skladu z zavezniškimi načrti že zagotovljen*. Jasno je povsem, zakaj je Moskva pa. stavila zahtevo po nastanku drugega boji. šča. Operativni zastoj ca vzhodnem bojišču, ki je nastal zaradi vremenskih razmer, bo trajal le neltaj tednov. Sredi maja a'j najkasneje proti koncu junija bodo nemške in zavezniške oborožene sile zopet začele svoj zmagoviti pohod proti vzhodu. Ako naj se to prepreči, morajo Anglosasi takoj nastopiti in zbuditi pri Hitlerju vUs da je sedaj invazija na kontinent le še vprašanje nekaj tednov. V ta namen naj bi zavezniki izvršili, kakor je pretekli teden namignila »Krasnaja zvezda«, poizkuse kakor pri Dieppu, seveda ne osamljene. Nujno potrebno je, da se Hitler prepriča, da hočejo to pot Anglosasi zares nekaj napraviti, da bi pod tem vtisom prestavit nekaj divizij z vzhoda v Francijo, na Nor. veško in na Balkan. Kako pa so v Londonu reagirali na to novo moskovsko zahtevo? Merodajnl v ziranih v Nemčiji 7/8 vseh nemških akademikov, ki so billi kot redni slušatelji vpisan v razne fakultete. Po dveletni vojaški službi prejemajo dijaki vseučilišč 50 mark na mesec, ako bivajo v vseučiliikem središču 100 mark pa, ako bivajo izven njega. Poročeni dijak pa prejema 100 mark, tudi če biva v vseučiliškem središču, poleg tega pa še 60 do 80 mark doklade za družino in po 20 mark za vsakega otroka, tako da znašajo njegovi prejemki, ako ima dva otroka, 200 mark na mesec. Bell hiši so se omejili le na ponovitve nekaj splošnih fraz, list »New York Tjmesf, ki se sicer ne sklicuje na korak Litvinova (o katerem uradno niso ničesar objavili), pa poudarja, da se »prav sedaj ustvarjajo v Afriki pogoji za drugo zapadno bojišče«. Londonski listi so seveda pohiteli z najob. širnejšlmi zagotovili. Notranji minister Morris on Je na primer povedal, da so nekateri omejitveni ukrepi, izdani ca Angleškem (kakor v pogledu prometa na obalnem področju v zvezi z bližnjo izvedbo in-vazijskih načrtov na celini. Da bi tej svoji izjavi dal večji videz resnice, Je pripomnil, da se ti ukrepi nanašajo na ves obalni predel severnozapadne škotske, odkoder bi moglo invazijsko brodovtje zapluti proti Norveški. Kakor se torej vidi. pripominjajo v tukajšnjih krogih, hoče London zbuditi videz resnjce in Moskva ne bi storila prav, ako bi teh napovedi ne sprejela resno. Tuli lani so iz Londona deževale pod'.bne obljube in Lozov&ki, šef sovjetske informacijske službe (o katerem pa se v zadnjem času zelo malo čuje, ne da bi svet vedel, zakaj), je na tej osnovi zgradil najbolj rožnate napovedi o nadaljnem poteku vojne, Namestu pričakovanega pa so Anglosasi uresničili lani le invazijsla surogat z zasedbo Francoske severne Afrike. Sicor pa sam vojaški sotrudnik agencije Reuter pobija pretirane utvare in trdi kar tjaven. dan, da Nemci letos ne bodo megli pon-vzetl pobude, in da bo ta ostala na sovjetski strani. S tem pa daje razumeti, da nikakor ni potrebno, da Hitler preseli del svojih divizij z vzhoda na zapad, češ, da b! tudi ne bilo potrebno ničesar podvzeti ia razbremenitev vzhodnega bojišča. Sile, s katerimi trenutno Hitler razpolaga me J Baltikom in Črnim morjem, so po mnenju tega »strokovnjaka«, komaj zadcslne z\ obrambne operacijo. Skratka, londonski vojaški strokovnjak meni, da ni umesten pesimizem I-remMa in njegovih prijateljev. Pri em prihaji celo do trditve, da jc oil zmagoviti nemSki protinapad med Dnjeprom in Doicem ponesrečen poskus, s katerim jr nems-ka vojska napravila le uslugo sovjetski armadi, češ, da je preveč iztrosila svoje rezerve, ki bi jih lahko uporabila v pomladanska ofenzivi. Za tega »strokovnjaka« je sevedi brez pomena, da boljševlki niso mogli uresničiti svojih srateških ciljev (zasedbo Doneške kotline in Ukrajine), da je bilo več deset oklopnih jn pehotnih ruskih divizij uničenih, da so Nemci v štirih skrom nih tednih uničili skoro vse uspehe druge sovjetske zimske ofenzive in da se je m«, ralo boljševiško poveljništvo poelužiti svojih rezerv. Za londonskega pisatelja je seveda glavno le prepričati Stalina, da se za sedaj ni treba preveč zanašati na drugo bojišče. (II Piccolo.) Gospodarske vesti = Odpiranje in zapiranje trgovin ▼ poletnih mesecih. V smislu naredbe Kr. Visokega Komisarnata je določen čas za odpiranje in zapiranje trgovin v poletnem času (april—september) v trgovinah obiačSl-ne stroke, pohištva, papirnice, knjigarne m mešanim blagom od 8.30 do 12.30 in od 16. do 19. ure, v trgovinah z živili in prodajal-nicah premaga in drv oi 8. do 12. in od 16. do 19. ure. Ostale obratovadnice poslujejo, kakor doslej. = Italijanske pivovarne. Na nedavnem sestanku predstavnikov italijanskih pivovarn je bilo sporočeno, da bo letošnja proizvodnja piva zaradi štednje z ječmenom nadalje omejena in da bodo pivovarne dobavljale pivo predvsem vojski. V tej zvezi je bilo objavljeno, da je znašala proizvodnja italijanskih pivovarn v letu 1938. hI 671.500 nasproti 353.400 hI v najslabšem letu 1934. Vsega je v Italiji 51 pivovarn, ki pripadajo 42 tvrdkam. = Italijanski kapital v bolgarski kemični industriji. Iz Sofije poročajo, da je bila ustanovljena prva bolgarska tvrnica žvep-lene kisline. Koncesija je bila podeljena neki italijanski tvrdki. Podobno koncesijo je dobila tudi neka nemška tvrdka. = Italijanske delnice v inozemstvu. — Nemški listi opozarjaoj imetnike italijanskih delnic, da morajo po najnovejši na-redbi predložni konzulatom odnosno trgovskim zastopstvom zaradi žigosanja tudi delnice, ki so se že prej glasile na ime. Prijavi je treba priložiti izjavo glede državljanstva imetnika. Predložitev je potrebna, da se v registru delničarjev označi državljanstvo imetnika. Trimesečni rok za predložitev poteče 11. junija t. 1. = Nemško-tnrška trgovinska pogajanja. Te dni so se pričela v Ankari trgovinska pogajanja med Nemč'jo in Turčijo. Turško delegacijo vodi pri pogajanjih generalni tajnik zunanjega ministrstva šefk Berker. Obenem poročajo iz Ankare, da je bila ratificirana rumunsko-turška trgovinska pogodba in se bo sedaj znova pričel blagovni promet med obema državama, ki je več nego eno leto docela miroval. V novi pogodbi se je Rumunija obvezala dobaviti Turčiji mineralna olja, Turčija pa je nato pristala, da uvoženo mineralno olje plača v svobodnih devizah po želji rumunske Narodne banke. = MobUzacfja blcikjjev v Nemčiji. Zaradi povečane zaposl;tve delavstva v oboroževalnih cbratih se je v zadnjem času še povečala potreba po bicikljih, s katerimi se vozijo delavci na delo in z dela. Ker je proizvodnja novih koles zelo omejena, je treba del razpoložljivih starih koles mobilizirati. V Nemčiji je sedaj v prometu okrog 20 milijonov koles. V nekaterih pokrajinah so že pozvali imetnike starih koles, naj jih odstopijo preti plačilu posebnim' zbiralcem, če jih sami ne potrebujejo. Obenem gre akcija za tem, da se še sposobna stara kolesa popravijo. Zato bodo v posameznih gospodarskih središčih ustanovili posebne popravljalnice za stara kolesa. V teh poravljalnieah bodo imela na podlagi posebnih nakazil prednost kolesa delavcev' iz oboroževalnih obratov, nadalje kolesa za uradne svrhe, kolesa naseljencev in kolesa mater s številn'inl otroki. =■= Emisija srbskega notranjega posoja*. Dne 25. marca se je v Srbiji pričelo vpisovanje prvega notranjega posojila v znesku 1 milijarde dinarjev, ki se bo porabilo za javna dela. Posojilo, ki sta ga prevzeli Državna hipotekama banka in Poštna hranilnica, je bilo v kratkem času v celoti vpisano in se je izkazalo, da znesek 1 milijarde ni velik v primeri z razpoložljivimi tekočimi sredstvi na trgu. Zato proučujejo na merodajnih mestih vprašanje, da se emitira drugo tako posojilo, in sicer v najkrajšem času- Povpraševanje po novih obveznicah je bilo znatno, ker na trgu poleg blagajniških zapisov ni drugega državnega papirja. = Gospodarske vesti iz Hrvatske. Glavna direkcija za promet v Zagrebu je naprosila vse inozemske železniške uprave, naj ne sprejemajo za Hrvatsko tovornih pošiljk, če tovornemu listu za dotično pošiljko ni priložena faktura z izvonrm spričevalom. Pri premogovnih dobavah je treba priložiti samo fakturo. — Iz statistike o državnih finančnih ustanovah na Hrvatskem je razvidno, da je po končani organizaciji finančne uprave na Hrvatskem vsega 5 finančnih direkcij (rizničkih upra-viteljstev) s 135 davčnimi uradi in 89 katastrskimi uradi. Finančna straža ima 59 poverjeništev, 381 oddelkov in 49 izpostav. Carinarnic je 28, carinskih izpostav in odsekov pa 59. = Spremenjena vloga Anglije na sve_ tovnem finančnem trgu. Pred izbruhom prve svetovne vojne je bil London še svetovni finančni center. V Londonu so najrazličnejše države najemaJe posojila; tu je bilo tudi središče mednarodnih finančnih družb. Po končani prvi svetovni vojni se je v tem pogledu vloga Angii.ie precej spremenila. Znaten del prejšnjih londonskih finančnih poslov je prešel na Zedinjene države, vendar je London še vedno ostal finančno središče britanskega imperija. V zadnjih letih pa je bila Anglija primorana prodati v inozemstvu pretežni del svojih udeležb pri inozemskih družbah in zlasti pri družbah v britanskih deminijonih. Dominijoni so T>ri-čeli vrhu tega odkupovati od Anglije obveznice svojih posojil. Iz upniške dežele postaja Anglija postopno dežela doižnica. V tem pogledu je značilno naglo naraščanje finančnih obveznosti londonskega denarnega trga nasproti posameznim domi-nijonom. 2e lani v januarju so terjatve Indije na londonskem trgu dosegle 214 milijonov funtov, letos pa so se povzpele že na 308 milijonov. Avstralske terjatve so narasle od lanskih 39 na 59 milijonov, terjatve Nove Zelandije pa od 12 na 25 milijonov funtov. Švicarski finančni strokovnjaki cenijo terjatve posameznih delov angleškega imperija v Londonu že na 600 milijonov funtov. Darujte za slepe! »JtJTRO« St 71 KULTURNI PREGLED I Drama tski uspehi Milana Begoviča Hrvatski pisatelj Milan Begovič je bil že pred sedanjo vojno najbolj vprizarjan dramatik v inozemstvu. Nekatere njegove igre, zlasti še »Pustolov pred vratima«, so dosegle že pred leti Rim, Pariz, Prago, Dunaj in druga nemška mesta. V novi hrvatski državi je Begovičevo ime in delo stopilo še bolj v ospredje in politična so-iidarnost držav Osi, ki prehaja v kulturno sodelovanje, je takemu repi-ezentantu hrvatske literature, kakor je Milan Begovič, ie še bolj utrla pot v svet. Tako je pisec tudi pri nas vprizorjenih dramatskih del (Božji človek. Tudi Lela bo nosila klobuk, Brez tretjega) postal danes evropsko ime in število vprizorrtev Begovičevih dram narašča tako rekoč od meseca do meseca. V Italiji, s katero vežejo Milana Begoviča ne samo znaki mediteranske kulturne kupnostj v vsem značaju njegovega deri. marveč tudi neposredni stiki še izza nladih let in tisto občudovanje, ki ga je begovič posebno izrazil v svojem najnovejšem potopisu o Italiji, ie bi; Begovič nan že v razdobju med dvema vojnama. 7 zadri j h dveh letih ie največ prispevala ': Begovičevemu slovesu v Italiji lanska . nrizoritev »Pustolovca pred vrati« (L' vventuriero davanti alla porta) v gleda-šču rimske »Compagnie delle Arti«. Be-'ovičevo dramo je prevedel G an Capo, •••cžiral pa jo je znameniti rimski režiser Anton Giulio Bragoglia. Kritika je delo •prejela prav ugodno in o Begov'ču so pisali listi kct o dramatiku evropskega formata. Celotno besedilo le uspešne igre ie na to priobčil znani torinrki gledališk- časopis -II Dr?mma<. ki objavlja samo izbrana dc'a domače in tuje dramatske proizvodnje. Posebno velike uspehe zaznamujejo dra-matska dela Milana Begoviča v Nemčiji. Znani nemški pisatelj hrvatskega rodu M:rko Jelušič. piscc tudi v slovenščino prevedenega Cezarja«, je izjavil nedavno v interviewu s sodelavcem zagrebškega dnevnka: »Zelo sem zadovoljen, da si hrvatska kn.iiževncet vedno bolj pridobiva nemške čitatelje, a prav posebno mi je ljubo, da se je Milan Begovič tako lepo uveljavil na številnih nemških odrih. Vzemite samo število: 40 odrov, na katerih se danes v Nemčiji izvajajo Begovičeva dela. je dokaz. da je to vsekako nevsakdanji uspeh, Id je vreden kar največje pozornosti.« Na nemških odrih igrajo skoraj vse pomembnejše Begovičeve komade. Sredi marca je bila v dunajskem »Deutsches Volks-theater« 25. predstava Begovičeve drame ■Brez tretjega«, ki so jo vprizorili z naslovom »Herzen in Sturm«. Drama ie dosegla takoj v začetku velik uspeh. Zrežiral jo je dr. Walter Ullmann v stilu komorne igre ter srečno poudaril vse aiene notranje psihološke momente, obenem z značilnostmi zagrebškega meščanskega okolja, v katerem se odigrava dejanje te iz" borne Begovičeve stvaritve. Kakor znano, nastopa v igri samo dvoie oseb: Gigo Ba-r čevo i>ra An^i Usell, Marka Bariča pa \Villy Ro=ner. Petindvajseta predstava je bila združena z maihno svečanostjo, ki sta ii prisostvovala med drugimi tudi avtor in Da intendnnf zagrebškega državnega gledališča nrof. Žanko. Begovičeve dramatske igre so medtem dosegle velik usr^b tudi v Budimpešti, v Tlukarešti in v Sofiji. Kronika ZAPISKI Nova oblika opere Nedavno je bila v frankfurtski Operi krstna predstava najnovejše operne kompozicije Carla Griffa, o katerem pišejo listi, da je pravi revolucionarec na opernem področju. O operi »Modro dekle«, ki je zgrajena na motivu iz neke Grimmove pravljice, pri čemer ima libretto šekspir-ske poteze in značilnosti, so prinesli listi toliko hvale, kakor že dolgo ne o nobeni operni novosti. Griffova glasba se znatno razločuje od današnjih operno-glasbenih načinov izražanja; vrača se k prvotnim silam ritma in pesniške oblike, kaže nežno in rahločutno kapricioznost ter je povsem nenavadna, vendar pa učinkovita v svojevrstni instrumentaciji. Vzlic vsem posebnostim je v delu poskrbljeno tudi za melodični užitek. Celo kabaretni »šansoni« dobivajo v Griffovi obdelavi umetniško lepoto. Poleg tem v obliki otroških pesmic £e vrste v operi tudi popularni »šlagerji«, /endar so tudi ti obdelani čisto umetniško. Po svoji obliki in po muzikalnih značilnostih je Griffova opera poskus nove operne komb nacije in začetek novih možnosti na področju, ki se zdi izčrpano in tvorno že neplodno. Poročila zatrjujejo, da je to novotarsko delo vzlic vsej nenavadnosti doseglo pri občinstvu kar izreden uspeh. Vsekako je Griff uvedel nov tip opere. * Smrt odlikovanca s hraMovhn listom. Nemški listi poročajo, da je padel v letalski bcrbi stotnik Setz, ki je bil odlikovan a hrastovim listom k viteškemu križu in je poveljeval skupini lovskih letalcev. V zračili borbi je premagal tri nasprotnike, nato pa se je zrušil v junaško smrt. * Bennenkampfov sin padel na ruskem bojišču. Major O to von Rennenkatmpf, sin iz svetovne vojne znanega generala Rennen-kampfa, ki je poveljeval v svetovni vojni pavi ruski armadi Ob Mjaeurakih jezerih, je padel na polju slave kot poveljnik kozaškega oddelka, ki se je na vzhodnem bojišču boril ob straami Nemcev proti boljševikom. Nemški listi poročajo ob tej priliki, da je major Rennenkampf padel prepričan v nemško zmago. Pokojnikova vdova gospa. In-geborg von Harbierg je objavila osmrtnico po svojem možu v berlinskem dnevniku »Deutsche Allgemeine Zeitung«. * Novi člani akademije s. Luca. Iz Rima poročajo, da so bili imenovani za nove člane akademije s. Luca profesorji: Arturo Tosi, Giovanni Primi, Edoardo Rubino in Pietro Aschieri. Poleg tega je bilo večje število profesorjev imenovanih za dopisne člane te ustanove. * Priprave za pogreb kardinala Pellegri-nettija. Truplo pokojnega kardinala Pelle-grinetija, ki je umrl na rimski kirurški kliniki, so položili na mrtvaški oder v prostorih vatikanskega mesta. Med diplomati se je eden kot prvih poklonil pokojnikovemu spominu grof Ciano, poslanik Italije i pri Sveti Stolici. * Italijansko prebivalstvo narašča. Tudi v vojnem času znaša prebitek rojstev v Italiji mesečno 13 do 21.0o0 otrok, tako poročajo italijanski listi. * Diamantna poroka. Turinčana Giorgio in Mana Celestina Oneti, stara 86, odnosno 85 let, sta te dni pri najboljšem zdravju obhajala diamantno poreko v krogu svojih osmih sinov in 25 vnukov. Zakonca živiita zdaj v Novarettu blizu kraja Comdove. * Topravila na cerkvi S. Maria del Po-poio v Rimu. Kakor poročajo iz Rima, se nahajajo obnovitvena dela na kupoli cerkve S. Maria del Popolo v Rimu tik pred zaključkom. Odstranili so vse predmete, ki so povzročali napetost v kupoli, katera je za<-radi mokrote popuščala. Kupola je, kakor rečeno, skoro popolnoma obnovljena ter bo cerkev v raaflkrajšem času izročena svojemu namenu. * Povečana proizvodnja sončnic v Italiji. Italijanske oblasti so izdale na prebivalstvo oklic, naj letos zasadi čim več sončnic. V zvezi s tem je poskrbljeno tudi za zvišanje cene sončnega semena. Oblasti bodo upoštevale gojitelje sončnic pri oddaji rastlin na ta način, da jim bodo dovolile zadržati večjo množino olja iz sončničnega semena, * Ljubezen do bližnjega. Italijanski listi beležijo primer težaka Luigia Merlia z Va-reseja, ki je odstopil svoje žimnice dvem materam z otroki, ki so zaradi sovražnih napadov morale zapustiti domači kraj in se preseliti drugam. Poleg tega je Merli materam in njunim otrokom ponudil obrok mleka, ki pritiče njegovi družini. * Popravilo katedrale v Anagliu. Italijanski listi pišejo, da so bila te dni dovršena obnovitvena dela pri katelrail v Anagliu. Cerkev, ki je nastala v začetku 12. stoletja na temeljnih zidovih Akropole ter na ostankih templja boginje Cerere, je bila v naslednjih dobah večkrat razširjena. V zadnjem času so spoznali za potrebno, da S3 obnovi kripta, ker so ugotovili, da so v cerkvi znamenite freske iz 14. stoletja. To se je zdaj zgodilo in v kratkem bo katelra-la izročena svojemu namenu. * Pobegli vojni ujetnik. Iz Mantove poročajo, kakšno odisejo ima zii seboj bersa-ljer Angelo Marcia iz Ospitaletta, ki je trenutno doma na dopustu. Najprej je prišel v angleško vojno ujetništvo v Egiptu, od tam pa je pobegnil z nekim tovarišem ter napravil več sto kilometrov pota, da je prispel k svojemu oddelku. V neki bitki je bil nato zajet od sovražnika ter poslan z di-ugimi ujetniki proti Suezu. Tam so ga spravili na ladjo, ki ga je imela odpeljati na Angleško. 51 dni je bila ladja na potu, potem je postala žrtev torpeda na Atlantskem oceanu. Ladjo je torpedirala nemška poimornica. Vojni ujetniki, ki so bili zaprti v posebnih prostorih, so prišli v čuden po- Verdijev teden na Dunaju. Na Dunaju bodo imeli od 4. do 11. aprila teden Verdijevih oper. Uprizorili bodo 12 različnih Verdijevih del. Uprizoritve bodo spremljala predavanja znanih italijanskih in nemških kulturnih politikoki bodo govorili o Verdiju in Dunaju. Po "uprizoritvi Verdijevega cikla bodo izvajali šc Verdijev »Requiem«. Posamezne uprizoritve Verdijevih del bodo dirigirali; Hilt_3 Knappertsbusch, dr. Karel Bohm, dirigenta George Georgescu, Vittorio Bui in drugi. Iz italijanske glasbene književnosti. Znani skladatelj jn virtuoz Alfredo Casella je izdal pri Sansoniju svoj lastni življenjepis, poln spominov na glasbeno življenje preteklih desetletij v Rimu in v Parizu, z naslovom »I segreti della giara«. Knjiga je opremljena s slikami in faksimilj ter prinaša obilno m za glasbeno kulturo pomembno gradivo, kakor ]e z druge strani edinstven oris duhovnega obrazovanja ta-Kega glasbenika, kakor je Casella. Spomini so osredotočeni v glavnem okrog treh mest, ki so mela veliko vl0g0 v casello-vem življenju: Torina, Pariza in Rima, vendar pisec vodi čitatelja tudi v druga' italijanska in tuja mesta, kamor je segla njegova glasbena dejavnost. Knjig0 izpopolnjuje seznam Casellovih skladb. __ Za_ ožba Bocca je objavila novo izdajo knjige Alfreda Colombianija »Le nove sinfonie ii Beethoven«. Prva izdaja je jzšla že i. 896 in je seveda že zdavnaj ni več biiQ mogoče dobiti. Pisec je bil dolga leta glasbeni kritik milanskega »Corriere della Sera« in se je živahno udeleževal razvoja italijanskega glasbenega življenja pred štiridesetimi in še več leti. Njegova študija o devetih Beethovnovih simfonijah je obsedne (380 str.) in obravnava vsako sim- fonijo posebej v dveh delih: v prvem je zbral sodbe raznih kompetentnih piscev o tej simfoniji, v drugem pa podrobno raz-členja njene vsebinske in formalne značilnosti. Colombiani je vnet prijatelj in temeljit poznavalec Beethovnove glasbe. Svojo knjigo je spisal v času, ko je bil ta genialni mojster v Italiji še malo znan in mu je bilo treba šele krčiti pota. Kritik obzornika »L'Italia che sorive« sodi o novi izdaji Colombianove knj ge, da ni v ničemer zastarela in da bi i i kvečjemu bilo treba dostaviti nove bibliografske podatke. V vsem ostalem je pokazal pisec sodobne poglede na glasbo in je zbral o Beethovnovih simfonijah gradivo, ki velja še vedno. 501etnica Raimundovega gledališča na Dunaju. Prel 50. leti so otvorili na Dunaju Raimunlovo gledališče, ki je kmalu postalo ena največjih značilnosti sedanjega dunajskega gledališkega življenja. Prvih petnajst let je služilo novo gled3Jišče samo dramatiki, kakor so hoteli njegovi ustanovitelji. L. 1908. so začeli igrati v njem tudi operete, pozneje celo nekatere opere. Toda v glavnem je njegova slava zvezana z dramo, z dunajskim stiiom Raimundovih, An-zengruberjevih in drugih ljudskih iger. Po prvi svetovni vojni je gledališče zelo utrpelo na svojem pomenu, saj ga je skoraj docela obvladovala lahka, revialna opereta; tedaj je mnogokrat služilo tudi raznim gostovanjem. L. 1933. so ga zaprli: postajo je žrtev novega časa, ki je neizprosno vrtal v avstrijsko, čisto dunajsko tradicijo. V našle lnjih letih so se trudili, da bi ga obnovili, vendar je začelo redno igrati šele leta 1938., ko ga je prevzela nemška delovna fronta in zaupala intendanturo Wil-lyju Seidlu. Stolica za japonske vede v Benetkah. Na trgovski visoki šoli v Benetkah je bila osnovana stolica za japonske vede. Nastopno predavanje je imel prof. Gran Carlo Casta-Šfla, ki je predaval o japonščini. Sledila bo-a° nadaljna predavanja, ki imajo za pred-japonski zemljepis in japonsko gospodarstvo. ložaj. Mnogi so utatriU, nekatere 00 ustrelili, Marcii pa se je posrečilo, da je skočil v morje ter ga je nemška podmornica sprejela na krov. Po štirih dneh vožnje na nemški podmornici je sovražno letaio napadlo nemško podmornico z globinskimi bombemni, podmornica pa je ubežala poginu s tem, da se je pogreznila v globino 60 metrov. Ko se je podmornica zopet dvignila na površino, so Marcio oldali neki ladji, ki ga je prinesla na afriško obalo, kjer Je mož dosegel svoj bersaljerski oddelek. • Padec z zvonika. V občini Montaido je postal 271etni cerkovnik Stefano Odzzano žrtev svojega poklica. Ko je dajal z zvoncem znak za začetek šolskega pouka, se je utrgalo nihalo stolpne ure ter vrglo cerkovnika na tla Odzzano je dobil hude poškodbe in še ni mogoče reči, če ga bodo mogli ohraniti pri življenju. » Nenavadna tatica. Karabinerjem v MIlanu je slaščičar Silvio Belgeri sporočil, da mu je bila iz trgovine ukradena skrinjica, v kateri je imel večjo vsoto denarja in nekaj hranilnih knjižic. Tatvino je izvršila 26-letna šivilja Karolina Radice. Ko so preiskali njeno stanovanje, so našli skrinjico in 14.0o0 lir. Pri zaslišanju je tatica izpove-daJa, da je zadržala saono .teh 14.000 lir, ostalih 360.000 lir v gotovini, hranilnih knjižicah in vrednostnih papirjih pa je uničila. • Zaklad v kmetovi hiši. Varnostni organi so izvršili preiskavo v hiši kmetovalca Josipa Sfiligoja, starega 62 let, stanujočega v C osami del Collio. Našli so skrinjico, v kateri je Sfiligoj hranil 36.250 lir v bankovcih, 353 srebrnih novcev po 5 lir, 224 srebrnikov po 10 lir ter 1 novec iz srebra za 20 lir. Na vprašanje, odkod ima srebrn denar, je Sfiligoj odvrnil, da je sretarnino podedoval po svoji maiteri Karolini in svojemu bratu Janezu, ki sta umrla 15. oktobra lanskega leta oziroma 14. marca letos v Cosani. Sfiligoj je bil aretiran in prijavljen oblasti zaradi zalržajija 578 kosov srebrnih novcev, katere bi moral Izročiti državni blagajni. • Važno za vsakogar sedaj in v bodoče je znanje strojepisja. Novi dnevni in večerni tečaji prično 2. in 3. aprila. Specialna strojepisna šola: Največja moderna stroje-pisnica, raznovrstni stroji, desetprstna učna metoda! Pouk dopoldne, popoldne al j zvečer po želji obiskovalcev. Zahtevajte prospekt: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. IZ LJUBLJANE u— Novi grobovi. V častitljivi starosti 94 let je po dolgem trpljenju umrla ga- Pavlina Recknaglova. K večnemu počitku bodo rajnko spremili v petek iz kapele sv. Petra na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Po hudi in dolgotrajni bolezni je preminila ga. Nežika šerjakova, rojena Lin Itnerjeva. Na zadnji poti so jo spremili v četrtek popoldne na pokopališče k Sv. Križu. — Umrla je ga,. Helena Cand°lini, soproga inž. podpolkovnika v pokoju. Pogreb je bil v četrtek popoldne z Zal na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, svojcem pa izrekamo n;še iskreno sežal je! u— Maša zaduSnica za pokojno gospo Slevec-š mnovec Terezijo bo v soboto ob 7 zjutraj v stolnici. u— Vsa prlroda se je po prvem izdat-rejšen pomladnem dežju osvežila. Povsod je videti mnogo novega zelenja in cvetja To je tem prijetneje, ker se ozračjfe po dežju ni ohladilo. V sredo se nam je celo spet ponujalo sonce in se je ozračje ogrelo do 16.2 stop. C. Pcnoči pa se je neb; spet pooblačilo. V včerajšnjem sivem jutru smo zabeležili 8.8 stop. C. čez dan se je i znova jasrio. Povsod se gbljejo pridne roke, ki jim je zdaj delo močno olajšano na napojem in zrahljani zemlji. u— Poroka. Preteklo nedeljo sta se poročila trgovec z manufakturo v Frančiškanski ulici g. Rade Stare in Tatjana Sla-mičeva. hčerka ugledne podjetniške družine iz Ljubljane. Novoporočencema želimo vso srečo! u— V nedeljo, 4. aprila, bo vodil po šantlovi razstavi v Jakopičevem pav'lj:nu gospod čoro Sk^dlar, znani umetnostni recenzent in slikar. Ker je gospod škodlar dober pozravalec šantlcvih del, a je tudi sam strokovnjak, je pričakovati tud, pri njegovem vod9tvu lepega cbiska. Istega dne ob 18. uri se razstava zaključi. u— Beethovnova Kreutzerjeva sonata je nekako osrednja točka izredno bogatega v'orrskega koncerta, ki ga bo edigra! v ponedeljek 5. t. m. odlični violinski virtuoz G. Ciompi v veliki filharmor ičnj dvorani. Nesmrtni mojster Beethoven je napisJl svoj op. 47, ki je splošne znan pod Imenom »Kreutzerjeva sonata«, ker je posvečena Rudolfu Kreutzerju okrog leta 1804 Lr s'-cer pred svojo znam en to Eroično simfonijo. Izmed desetih Beethovnovih sonat zavzema 9., Kreutzerjeva, neko posebno mesto zaradi svojih odl"'čnih posebnosti, med katerim omenjamo s3mo to, da z isto v'r-tucznostjo obravnava violino, kakor tudi klavir. Za oba 'zvajalca so tehn;č_e zadeve izredno težke in segajo daleč preko zahtev komorne glasbe in jo moreta uspešno umetniško obvladati le dva enakovredna mojstra, zato bi celotno Kreutzerjevo sonato lahko imenovali dvojn' koncert violine in klavirja. Sonata ima tri stavke, izmed katerih se odl kujc prvi po zelo š:roki, skoraj simfonični koncepciji. V drugem stavku so posebno znač"lne štiri variacije, ki spadajo med najlepše umetnine, kar jih je napisal Beethoven. Zadnji stavek pa je poln življenja, zelo melodiozen ter popolnoma enake vreden prvemu in drugemu stavku sonate. Poleg Beethovna bo igral virtuoz CiOmpi še: Vivaldija, Bacha, Principa, Chopina, Scarlatesca in Paganinija. Na klavirju ga bo spremljal mojster Fran-ko Verganti. Začetek koncerta bo točno ob pol 7. uri. predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. u— StrOjep'snI tečaji— novi eno-, dvo- > "-mmmmmmmm pipifji. IHU! 1^.1111 mrn . i-ju "M j ' uu' 'j u ■imU* m- 1 -A, tsr* mM M , . . • - x»QO#ftPOOOC" • • m* Mi:- : i ...i Unlta da guerra della Regia Marina in Kraljeve vojne mornarice t navigazlone nel Mediterraneo — Edinke plovbi na Sredozemskem morja sebne uradne ure, in sicer Sindikat delojemalcev vrtnarske stroke vsak četrtek od 17 do 18.30 ure, Sindikat poljedelskih delavcev pa vsako nedeljo od 9.3o do 11.30 ure. V uralnih urah, ki se vrše v sobi št. 11 v I. nalstropju Pokrajinske delavske zveze, so za vse informacije na razpolago funkcionarji sindikatov. V pogledu različnih posredovanj in intervencij pa se naj Članstvo in ostalo poljedelsko delavstvo še nadalje obrača na tajništvo Oddelka poljedelskih delojemalcev PDZ, Miklošičeva cesta št. 22, I. nadstr., soba št. 7. — Oddelek poljedelskih "delojemalcev PDZ. u— JezilvOVni tečaji tujih jezikov — v središču mesta pri Trgovskem učnem za-vodu, Kongresni trg 2, prično v ponedeljek dne 5. apr la. Pouk v začetnem, nadaljevalnem in konverzacijskem oddelku vodijo diplomirani predavatelji. Najnovejša in najuspešnejša učra met; da — odi čni dosedanji uspehi. Informacije in vpisovanje dnevno do 19. ure v pisarni ravnateljstva. u— Urad za popis vojnh ujetnikov in internirancev se je preselil iz dosedanjih prostorov v kresiji. Lingarjeva ulica štev. l-II., v prostore mestnega socialnega političnega urada na Ambroževem trgu štev. 7-1. Urad bo pričel poslovati v novih prostorih 5. aprila t. 1. u— Inštrukcije — priprava za razredne Jn privatne izpite. Novi (Turjaški trg 5-III. Uspešno pomoč v vseh šolskih predmetih: matematiki, latinščini, italijanščini, nemščini itd. za vse šole in razrede nudijo dijakom dopoldne ali popoldne po dve uri dnevno (honorar znaša za eno uro komaj 2 do 4 lire) diplomirani filozofi v prostorni učilnici. Pripravljajo tudi priva-tiste za izpit čez dva razreda in za razredne izpite konec leta. Priglaševanje vsak dan od 8—12 in od 15—18 ure: Novi (Turjaški) trg 5-III. Inštrukcije. u— Nesreče. V ljubljansko bolnišnico so v sredo sprejeli štiri ponesrečence. Z zlomljeno levo nogo so iz Polhovega Gradca pripeljali 191etnega posestnikovega sina Dominika Božnarja, ki mu je p:del na nego hlod. S poškodbami na glavi je iskala z lrav-niške pomoči 341etna gospodinja Dragica Gartnerjeva iz Ljubljane. 391etna postrež-nica Magdalena Kuzmičeva iz Ljubljane se je vsekala v levico. Desnico si je zlomila pri padcu 491etna zasebnica Helena Lapaj-netova iz Ljubljane. in trimesečni dnevni in večerni — prično 2. in 3. aprila. Specialna strojepisna šola: Največja moderna strojepisnica, raznovrstni stroji, desetprstna učna metoda. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Učnina zmerna. Priiave. informacije dnevno. Zahtevajte prospekt: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«. Domobranska 15. u— Predsedstvi Pokrajinskih sindikatov delojemalcev vrtnarske stroke in stalnih poljedelskih delavcev obveščata članstvo in delavstvo istih poklicev, da sta uvedli po- GLEDALIŠČE DRAMA Petek. 2 aprila, ob 15: Kralj na BetaJno-vi. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. Sobota, 3. aprila, ob 17.30: Jesen. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Nedelja, 4. aprila, ob 14: Sneguljčica. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Ob 17.30: Prava ljubezen. Izven. Cene od 20 lir navzdol. Opozarjamo na uprizoritev Cankarjeve drame »Kralj na Betajnov«« v petek, 2. j t. m. ob 15 v Drami. Igrajo: Kantorja — ! P. Kovič. — Hano — Gorinškova. Francko i — Kraljeva. Nino — Simčičeva. Krneča — Košič. — Maksa — VI. Skrbinšek. župnika | J. Kovič. Bernota — Nakrst. sodnika — Gorinšek. njegovo ženo — Kovičeva, Lu-! žarico — Starčeva, oskrbnika — Košuta. ; Režija: Jože Kovič Za predstavo veljajo mižane cene od 12 navzdol. Gherardo Gherardi: »Jesen«, igra v treh dejaniih. Osebe: Zdravnik Riccardo — VI. Skrbinšek. Gresorio — P Kovič, Tereza — Nablorka, Giuditta — Sancinova, Stefano — Nakrst. Carlo — Brezigar Mario — Raztresen Lena — Simčeva. Maria — Remčeva, Giuha — Gabriielčičeva. Attiiio — Verdnnik. Režija: prof. Šest, scenograf: inž. Franz. OPERA Petek 2 aprila, ob 17 Zemlja smehljaja. Izven Cene od 28 lir navzdol Sobota 3 aprila, ob 17: Evgenij OnJegin. Red B Nedelja. 4. aprila, ob 16: Janko in Metka. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Fr. Lehar: »Zemlja smehljaja«. Opereta v treh dejanjih. Osebe: Grof Lichtenfels, maršal — Anžlovar, Liza, njegova hči — Mlejnikova, Lora — Japljeva, grof Pot-tenstein — M. Sancin. general — Pianec-ki, princ Sou-Hong — Čuden. Mi — Bar-bičeva, Cang — Debevec, Fu-Li — Ska-bar. evnuh — Simončič. 4 prijateljice — Sušteršičeva, Ličenova, Petanova. Dobr-škova. Plešejo: Bravničarjeva, Japljeva, Remškarjeva. Pogačar in boletni zbor. Načrti kostumov: Jela Vilfanova. Cvetlični aranžma: tvrdlca P. Šimenc, klobuki za balet: J. Kune, Selenburgova ulica. Dirigent: N Stritof, režiser in koreograf: P. GoloaHn. Čajkovski: »Evgenij Onjegin«. Za red B bo uprizorila opera v soboto to delo v običajni zasedbi, samo partijo Lenskega poje g. Sladoljev. Iz Hrvatske Veliki župan Jeree umrl. Po dolgem trpljenju je v nekem švicarskem sanatoriju za jetične umrl veliki župan dr. Hinko Je-rec. Pokojnega je Hitler odlikoval z redom nemškega orla za zasluge pri sodelovanju z nemško armado aprila leta 1941. Smrt Dragana Trnskega. V Zagrebu Je umrl v 80. letu starosti upokojeni veliki župan Dragan vitez Trnski. Po rolu je bil iz Karlovca iz rodbine hrvatskega pesnika tn preporoditeljaj Ivana Trnskega, Bil je sposoben upra\Tii uradnik, udejstvoval pa se je tudi. v gospodarskem življenju. Na bojišču je padel. V borbi z odmetnžcl je bil hudo ranjen rezervni poročnik Smilj-ko Smiljanič, po poklicu učitelj. Ranjenca so prepeljali v Zagreb, a je poškodbam podlegel. V Djurdjevcu. kjer je bil pogreb, so meščani v velikem številu izkazali rajnkemu zadnjo čast. Spominska plošča dr. šufflajai. Na praznik Marijinega Oznanjenja je bila v Lepo-giavi svečanost odkritja spominske plošče književniku dr Milanu šuftlayu. Svečanosti so prisostvovali člani vlade in ustaškega pokreta. Po odkritju spominske plošče je bila velika ustaška skupščina, kjer je govoril pomočnik predsednika vlade dr. Ve-koslav Vrančič. Velik uspeh filatelistične razstave. Poročali smo že, da je bila v Zagrebu v proslavo 7001etnice mesta prii-ejena filateli-stična razstava, katere čisti dobiček je bil namenjen za mestne reveže. Priložnostne znamke, ki so bile izdane ob tej priliki, so bile vse prodane. Nemci na Hrvatskem v vojni službe. Vodja nemške narodnostne skupine na Hrvatskem je pozval vse Nemce, naj svoje moči žrtvujejo za uspešno vodstvo vojne, kakor jih žrtvujejo Nemci v Rajhu. V bližnjih, tednih bodo vsi za vojno sposobni možje letnikov 1908 do 1925 poklicani pol orožje k SS oddelkom. Doslej je že 20.000 Nemcev pod orožjem. Velik del njih se z Nemci žz Banata bori proti komunističnim tolpam. Za orožje sposobni moški, ki iz posebnih razlogov ne bodo poklicani v vojno službo, bodo z lokalnimi varnostnimi oblastvi združeni v domovinsko stražo«-, ki bo s hrvatskim orežništvom skrbela za varnostno službo. Tremijo 2 milijona kun je zadela srečka i„.;08. Kakor smo že poročali, je bdo v soboto zaključeno žrebanje 1. kola Hrvatske državne loterije. Glavno premijo 2 milijona kun je zadela srečka štev. 13.708. na katero je bil izžreban tudi dobitek 400.000 kun. Srečka je bila prodana v četrtinkati, in sicer tri četrtinke v Zagrebu, ena pa ▼ Sarajevu. Zagotovljena prehrana do nove žetve. s>Nova Hrvatska« na uvodnem mestu objavlja komunike Hrvatskega dopisnega/ urada naslednje vsebine: Zaradi delavnosti od-metniških tolp, k ise je poleg pustošenja v raznih krajih očitovaia posebno v napadih na skladišča živil in na prometna sredstva, so nastale težkoče pri prehrani krajev, y katere je treba živež dovažati. Da bi se težkoče pravočasno odstranile, je vlada Nezavisne Države Hrvatske sklenila sporazum z Nemčijo in Italijo in našla pri obeh državah najširše razumevanje in podporo. Na temelju sporazuma je nemška vlada, ki je že preteklo leto dala Hrvatski na razpolago večje količine živil, odposlala, oziroma bo poslala tudi letos večje količine živil, v prvi vrsti 4.000 vagonov krompirja. Razen tega je dala nemška vlada na razpolago 1.000 vagonov sladkorja in 315 vagenov semenskega ječmena s pripombo, da bo. če bo potrebno, dobavila še nadaljnje količine živil, v pni vrsti sladkorja in pšenice. Razen tega nemška vlada iz svojih sredstev vzdržuje nemško vojsko na Hrvatskem, ki se beri skupaj s hrvatsko in italijansko vojsko proti sovražnikom Hrvatske in novega reda. Nadalje je nemška vojska prevzela preskrbo znatnega števila hrvatskih oboroženih sil. Zavezniške italijanske čete, razmeščene vzdolž obale, so bile od vsega začetka v glavnem preskrbovane naravnost ix Italije, a v zadnjih 10 mesecih prejemajo omenjene čete po sklenjenem sporazumu vsa živila naravnost iz Italije. V nekaterih primerih, kadar so prometne težkoče ogra-žale preskrbo hrvatskih obalnih poiročij, je zavezniška italijanska vojska dobrohotno iz lastnih zalog dala živila na razpolago tudi civilnemu prebivalstvu. Tudi zdaj so zaradi prevoznih težkoč v teku razgovori, da bi se nekatera obalna področja preskrbovala z živili naravnost iz Italije. Imajoč pred očmi, da se bedo zbrale določene količine živil doma in na temelju sporazuma z vladama obeh velikih zaveznikov, je prehrana Nezav ene Države Hrvatske zagotovljena do nove žetve. Nezavisna Država Hrvatska tudi s svoje strani doprinaša na gospodarskem področju svoj delež za osvobodilno borbo evropskih narodov v prvi vrsti s tem, da krije po svojih močeh del pot. obe zaveznikov v lesu, boksitu in železu. >JUTRO« St 74 4 Pjfek, 1IV. 1943-XXT ŠPORT Službene objave Iz urada CONI-a NOGOMETNA ZVEZA Kdor bo prišel, bo lahko vselej videl vse, kar bo vsakokrat na sporedu. Tako smo torej prispeli na prag drugega nogometnega prvenstva Ljubljane v vojni, ki ima po letošnjem razporedu vse pogoje, da bo postalo res zanimivo in privlačno, od rr-dc! -lo nedelje bolj. Objava štev. 6. Ljubljana, 30. marca. Sklepi seje direktorija z dne 28. t. m. 1. Organizacija tekme Mladika—Dopola-voro Tabacchi dne 4. aprila t. L a) Igrišče Ljubljana, ob 15.30; prijateljska tekma VičrKorotan ob 14. Vstopnina: vojaki 2 Lire, dijaki 3 Lire, navadne 5 Lir. tribunske 8 Lir. Pozivata se Mladika in Dopolavoro Tabacchi, da postavita tri starejše reditelje, ki se morajo ob 14. predstaviti nadzorniku igrišča Franju Zorku. 2. Verificirajo se naslednji igralci za S. K. Mladiko s pravico takojšnjega nastopa: 417 Mohar Anton. 418 Karič Rajko, 419 Lesnik Mirko. 420 Bras Rudolf. 421 Mohar Slavko. 425 Trtnik Fran, 426 Trskan Vinko. 427 Bajec Zvone, 428 Gvardjanč'č L., 429 Keržič Zvone, 430 Keržič Oto, 431 Keržič Miro, 432 Verbek Marjan, 433 nergač Milan. 434 Skofic Stanko, 435 Šebenik Vinko. — Verificirajo se naslednji igralci Dopolavora tob. tovarne s pravico takojšnjega nastopa: 467 Januš Adolf, 468 Roth Franci, 469 Pavšič Boris, 470 Podlogar Franc. 471 Sarosi Jože, 472 Accetto Bojan, 473 Rogelj Zdenko, 474 Lorbek Karol. 475 Fink Vinko, 482 Šavs Štefan, 483 Marn Franc. 484 Herbst Vojo, 485 Koprivec Karol, 486 Dimnik Drago, 488 Kralj Aleks., 489 Koren Vlado, 490 Brozovič Bogdan, 491 Jerina Viljem, 493 Žagar Maks. 494 Žagar Leander, 496 Klemenčič Janez. 497 Nagode Drago, 489 Mandelj Janez, 499 Na-god-e Slavko. 500 Vidmar Ciril. 501 Per Anton, 502 Kisel Franc. 503 Pičulin Marjan. 504 Sebenik Izidor. 505 Rožman Drago, 478 Lovšin Giuseppe. 3. Pozivajo se vsi klubi, naj odredijo k prvenstvenim tekmam, h katerim ne bodo delegirani stranski'sodniki, starejše igralce v funkciji stranskih sodnikov. Vsak klub mora postaviti po enega stranskega sodnika. 4. Pozivajo se vsi klubi, da najkasneje do 10. t. m. prijavijo mladinska moštva za prvenstveno tekmovanje mladine. 5. Koledar prvenstvenega tekmovanja I In II divizije je naslednji: 11. aprila Hermes : X, Y : Zabjak; 18. aprila Mars— UubUana. Korotan : Vič; 2. maja Hermes —Ljubljana. Vič: Y; 9. maja: X—Mars, Korotan : Zabjak; 16. maja: Hermes : Mars, Y: Korotan; 23. maja: Ljubljana : X, Vič: Zabjak. Povratne tekme bodo odigrane v dnevih 30. maja. 6. junija. 10. junija, 27. junija, 4. julija in 11. julija. fi. V nedeljo 11. aprila ob 10. naj odredite Zabjak in Dopolavoro t. t. po eno moštvo za sodniške izpite. Pozivajo se gg- Kastelic Vinko, Jenko Vladimir, Safošnik Rajko in Trtnik Mirko, da se zanesljivo udeleže praktičnega izpita. Izpit bo na igrišču Hermesa. * (P. S. Z »X« je označeno četrto moštvo \z I. divizije, z *>Y« pa četrto moštvo iz II. divizije — po izidu kvalifikacijske tekme med Dopolavorom t. t in Mladike Op. ur.) Na pragu nove sezsne Ličen in kar prikupen je gornji pregled letošnjega prvenstva v nogometu, tako izrazito domač in čisto ljubljanski, da smo ga. res lahko veseli skupno z mnogimi pristaši te športne igre. Osem enajstoric je po pra-\-icah in zaslugah razdeljenih v dve eaisiki skupini, v katerih bodo od prihodnje nedelje dalje merili vsi ti kandidati tri mesece dolgo pot do končne odločitve. Ta odločitev gotovo ne bo pretresla sveta niti ne bo dvignila ljubljanskih nogometašev iz njihovega tesnega okolja, toda bo pa le toliko važna, da bo stalno podžigal veselje posameznikov, tradicije vseh enajstoric in športno navdušenje obiskovalcev nogometnih te-reraov. In če bo v polni meri izpolnila ta namen, je gotovo vredno največjega priznanja vztrajno prizadevanje nogometne zveze in ob njej delujočega CONI-a, da se bo to tekmovanje lahko izvedlo v tako širokem obsegu. Spored sam je razdeljen v dvanajst terminov, šest uvodnih in šest povratnih, kar pomeni, da bo tekmovanje zavzelo vsega 3 mesece časa in se bo končalo dne 11. junija t. 1. Ker je ta konkurenca zaenkrat čisto samostojna in je prostih nedelj dovolj na isuzpolago, so prireditelji ukrenili edino pravilno, da so za vsako nedeljo določili samo po dve tekmi, in sicer iz vsake divizije po eno. Verjetno, toda to iz objave ni razvidno, bo vsakokratni spored združen tudi na enem igrišču, tako da bodo prijatelji tega športa imeli ves spored ene nedelje na enem mestu in jim ne bo treba deliti simpatij za razna igrišča in razne nasprotnike. čisto na kratko ali — dodatki z zadnji nedelji O nedeljskem nogometu bi bilo v samin številkah zapisati še tole: Trbovlje—Zrin-ski iz Zagreba 5:4, GAK—Rap d iz Maribora 5:2, železničar Maribor — RSG Grai. 5:2, Hrvatska reprezentanca — Hašk Concordia komb. 3:2 (priprava za mednarodno tekmo s Švico, ki pa ni zadovoljila), Kranj—Jesenice 2:1 (tekma za Tscham-merjev pokal). Novi Sad — Dimavag l.o (za madžarsko prvenstvo, v katerem še zmerom vodi Csepel) itd. Povsod je torej ta okrogla žoga privabila svoje pristaše na plan! Najboljši švedski plavalec od Arne Bor. ga dalje, njegov so menjak Bjorn Borg se bo po zadnjih vesteh umaknil iz športnega življenja. Mož se je oni dan ponesrečil z motorjem in pravi, da ne more več v vodo. Mladi Bjorn je zaključil svojo športno kariero v trenutku, ko še brani eri evropske rekorde, in sicer na 200 m prosto (2: 10.8), na 500 m prosto (6:01:1) in na 200 m hrbtno (2:26.9). Bjorn Borg spada med zadnje tri plavalne zvezdnike Evrope, tako sta zdaj ostala sama Nemec Plath in Madžar Tatos. Ce ne bo letošnja sezona spravila na vrh katerega mlajših ... V francoskem nogometu ni več Židov. Francija je bila pred vojno obljubljena dežela za vse nogometne »kanone« in v Parizu je bilo teh mojstrov nekoč to'iko, da so nekateri klubi nastopali skoraj brez slehernega domačina. V enem je bilo izmed ll igralcev kar 8 tujcev. Seveda je oilo med temi priseljenci — tega niti ni treba posebej poudarjati — največ junakov Židov, skega porekla. Po polomu se je nekaj ten mož zateklo v južno Francijo, drugi pa so jo jadrno odkurili pred Nemci. On h nekaj, kar jih je ostalo, je prišlo ; od strogo nadzorstvo in zadnji čas n so smeli nikjsr več nastopati aktivno niti prihajati na športne prostore. Enake odredbe so biic izdane zdaj tudi za južno Francijo kjer je bilo mnogo židovskih nogometašev z Dunaja ter iz Madžarske in Rumumie. Podpredsednik mednarodne smučarsko organizacije švedski polkovnik Hamilton je sklical sejo tega mednarodnega športnega foruma, ki bo dne 9. junija v Budim pešti O čem bodo razpravljali tamkaj, za zdaj ni znano. Američani že spet vabijo slavnega švedskega tekača Gundara Haegga na svoja tekališča. V njegovem spremstvu naj bi potovala onsti-an velike luže tudi Arne An. dersson in zaprekaš Haakon Lidmrm Stva-je še zelo v povojih in verjetno bo spet ostalo samo pri reklami, ki je dolarskim prirediteljem najbolj priljubljena Pa čeprav ostane samo pri njej! Zanimivo je v zvezi s tem izvedeti, da so Haegga pred kratkim z izrednim darilom počastili sosedje Finci, ki so mu poslali sprinterice z »astnoročnima posvetiloma Nurmija in Ko. lehmainena. Haegg je čeve'jč".:e ^nravil na goro svojih ostalih lavorik. ! žar v teku dveh ur upepelil 36 domač j z gospodarsk im poslopji vred. Ob blaznem j divjanju požara tudi niso mogli rešit' pre-, mičnin. škoda je bila ocenjena na 53.000 i goldinarjev, zavarovalnina pa je iznašala ! komaj 19.693 goldinarjev. Rudarske družine, k' so takrat živele zelo siromašno, so večinoma rešile le t.sto, kar so imele na sebi. Javna zbirka je vrgla 20.000 goldinarjev. N<»v prodajni čas. Z veljavnostjo cd 1. aprila so trgovine v Kranju, škofji Loki in v Št. Vidu odprte od ponedeljka do sobote cd 8. do 12.30 in od 15. do 19. ure. | Ta določba velja do 15. septembra. Za osta- I le občine kranjskega okrožja velja dosedanji prodajni čas. | Prijazna ženitna p<»nudha je objavljena v gorenjskem tedniku: »Uradnik vitke postave — iščem dekleta lepe pojave in brhke narave, ki bi znala tolaž ti moje težave. Od dvakrat deset do trideset let — pošljite portret! Dopise pod »Rajske dobrote« — na »Karawanken-Bote«. Na smrt obsojen ljudski škodljivec. 3T-letni Alojz Scheider je bil zaposlen kot strokovni delavec pri poštnem uradu v Beljaku. Zagrešil je nekatere tatvne v službi. Zagovarjati se je moral pred p -sebnim sodiščem v Celovcu in je bil obsojen na smrt. Kaznovani Šofer. 27 letni Anton St. iz št. Jakoba ob Savi je bil uslužben pri poštnem uradu v Llenzu na Korcškem kot šofer ter je prevažal poštne zavoje od kolodvora do pošte in obratno. Iz nekaterih zabejev, ki so bili slabo zavit', si je prilastil nekaj živil. Zagovarjati se je mora' pred deželnim sod'ščem v Celovcu in je bil obsojen na 10 mesecev ječe. iHali oglasi ^SlJ??*. ■» omeao L ~J0. m art. «n pnr» takso —m d&i&nle naslov* «11 «fro L tfajmanjfc Iznoe m te oglase ]t L T.—. — Za tenitve ta dopisovanja j* plačata o«"®<*> L L—. »»e druge oglase L —M m besedo, za drž. Id prov. takso L _J50 aa dajanje naslova ali Mfre L 1.— NajmanjIM usnos aa te oglase je t, io__. Hišni posh tičejo službe tfflzaa iegsgBi Dojilja xdrava teli s uibe v bližini Mort ali v centru, pri dobri družini ia do 3-krat dnevno. Ciglarjeva 32-11.. Moete. 5216-1 Iščem službo k ec: ali dvtsn oecbam, za gospodinjo, čiste idrava in poštena. štedljira. piačj postranska stvar farno prijazno postaranje. Ponndbf na opl. odd. Jutra pod »Dobra knNtri-OK. 5339-1 Spodnja štajerska Ob 10 letnici smrti Franca Schaucrja, kočevskega rojaka, ki je bil urednik celjskega nemškega glas:la in državni poslanec spodnještajerskega nemštva, je objavil celjski pastor dr. Gerhard May v mariborskem dnevriku daljši sp:minski članek pod naslovom: »Zastavonoša nemštva na Spodnjem štajerskem«. Godba planinskega polka, ki drži postojanke cb Ledenem morju, je prispela včeraj na štajersko, kjer bo priredila vrsto večjih koncertov v zahvalo za darila poslana planinskim lovcem. Godba bo nastopila tud: v Mar boru in Celju. V Slovenskih k njicah je umrl 93 letni Fianc Trnovšek Pokoj-ik je pred 50 leti vstopil kot prvj delavec v Lavrčevo usnjarno ;n je v njej delal do 1937. — Na dalje je bU pokopan ključavničar in posestnik Henrik Dobnik. Ob cbeh grobov h se je poleg drugih poslovil župan Avsrus: Radič. V Sl°venjem Gradcu je pri redilo mestno Hišnt posli dobijo službo Gosp. pomočnico pridno m polteno z zmin.em kuhe, iščete. Dolžan. Ul. 3. ma.a 11-111 ~ 5?70-la Flžolove prekle i-bitr pn Gospodamk zvezi v skladiščih t Maistrovi ulici 10. 3200-6 Več vozičkov otroSkih, plohokib, otroSki avto, otroško harmoniko 'In mali voziMc za rjračo. pmda trgo-vim »OjB^edft. Mesrn; tre 3 .'vhod skozi vežo). V342-0 Lesene držaje za lopate in lwne držaje vn om-h. Vam hhko .iobavi Go-spodarekn iveza. Bleiweisova ?9. 3(227-6 Zanesljivo dekle ea spre.mi- takoj k enoletnemu otroku, plača in hrana dobra. Naslov ▼ v»eh posl. Ju-tra. 5259-li Postrežnico za dopn'dne, sprejmem. N\is!ot v vseh posl. Jutra. 52.%?-1a mffgmraf Vajenko za modiftko st takoj sprejme. Olga Japelj. Nabrežje 20. sept-2. 5366-4] Krojaškega vajenca sli vnjenko spn-jme prvovrsten salon. Naslov v vseh nosi. Jutra. 3369-44 Kauo v«irk ir Sia-af: o portoljo t mMrocom na vzmeti, ugodno rr-ndsm. Naslov v vsf-h posl. Jutra. 3273-6 Bosanska preproga naprodaj. Verdijeva 9-ITI. 3tr*M5 Stare slike na platn", mčno delo, proda trgovina »Ogledi. Haetni trg 3 (vbod skozi vsžo). 3213-6 Športni voziček lep. zarii.-n.iiin i g.ot>i:.-tr:j<.ko pi>i,- v s— Ob palici skače onj sloviti Američan Kornelij Warmerdam š? zmerom in postavlja nove rekorde kakor na tek čem traku. Zadnji njegov rekord, ki se zdi že tako neverjeten, je znašal 4.756 m, pred kratkim pa so l;sti iz Chicaga preko Ljzbon« prinesli vest, da ga je spet potisnil višje, in sicer na natančno 4.788. Nova najboljša znamka na svetu v tej disciplini je bila vsekakor dosežena pod streho — verjetno pri centralni kurjavi in najugodnejših vna-njih pogojih, tako da bržkone ne bo prifila v oficielni seznam. dr.telju Hugu Wolfu in ga v;di Em'l Perz. svoj tretji koncertni večer s sporedom resne in lahke glasbe. Kot solisti so sodelovali: Antonija Medvedova fv:olina), prrf. Oton Bajde (čelo) in Gabrijel Horvat (kla-vir). Nadalje je b i prirejen večer za starše in je mladina zvajala razne točke. Mladi uč telji in učiteljice mariborskega; deželskega okrožja so b;!i 25. marca skl1- j can v Slovenske Konjice. Pozdrav i j:h je! šolsk; svetnik Mat ja Schneller. Sledili so! različni referati ter razgov r o šolski organizaciji. Na ta nač n se izpopolnjujejo v znanju mlad učitelji, ki morajo opraviti drug: izpit. 170 deklet se je poslovilo v Mariboru v nedeljo na posebn' priredtvi v grajsk: dvorani. Odrinile s; v vojno pomožno službo. Za slovo so izvajale glasbene in pevsko točke. V Verki Pirešici pri Žalcu je mladina priredila vaški večer. Dečki so uprizarjal' I različne zabavne igre. Za zaključek je ml t-dina predvajala razne ljudske plese. Lj-.iM^ni Prednost imajo apo-ko''-ni orožniki. Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod -Nični čuvaj 2«. 5271-la «ERITE OGLASE! Imate gotovino Naložite jo v f^onnkc dobi- Vilo ! vr -a. Kur.m lakoj oepo sr«l!)0 Pcnjdbe na ogl. c-id. Jutra pod »Do 5«i.000< 4750-Ž0 4-stano\-anjska hiša zelo na lepem kraju, tik tramvajske postaje ugodno naprodaj. Naslov r voeh posl. Jutra. 5253-20 Parcelo tudi celino oa Kodeljevem e!i bližini vzamem v najem. Ponudbe z navedbn cene in površine na ogi. o4d. Jutra pod »Celina«. 524$-30 Pohištvo Sobe išče Dve prazni sobi strogo teparirani, s uporabo k:.pa'nice, i-čem. Ponudbe aa og!. odd. Jutra pod »Center«. .•363-23» Prodam 2 postelji 2 nočne omare, ? mrežna vložka. trd les. tudi posamezno, krojaška miza 2..:>1 m b pre-dili. Naslov v v?, h posU Jh-tra. 3249-12 Več omar posameznih. g.are kuhini-ke krodtuoe, iepu ovalno ftiho. belo tridelno omaro za prer"?v-bo. razne mize ii.i. produ Tr govina »Ogloji >f«-ai trg r (vhod skoz: rofol. 32)l-'2 Mlad profesor zate m svo.o mater !—2 [razni sobi s knhinjo Ponudbe na odd. Jutra pod »Nujno«. 5368-21» Sobo odda Šivalni stroj malo rabljen kupim Ponudbe na og) odd. Jutra pod »Takoj 55«. 5i?ll-2» Elektromotor 6.5 Ks, pro am. Informaeije Kramer, seitiiburgova 4. B3R4-2» Opremljeno sobo lepo poleg glavne po$re z čkam-sno kupčijo. Snamemo d««« postel.ftma. se 1 rouoeleženea . do MO.OOO lir , i fT^^na Ponudbe na ogl. odd. Jutra rOUGi v bo 2 - ! m«cocv. Za juiučeno \ --k za"!nžek. Posuli. z n:ivn31« razpožljive vs;te na os:! odd. Jutra pod »Kuti-ija. 5274-16 pod »Bilj*i«. 3244-23 Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku \nril. Bo stavba, Brt^hiben. 1; iljša in mirn« Biago, Blin remiz'. Blizu kolodvora. On-- mesa 4W Čimprej. Do-brr mož De!avn'ot, Dvojno kritje vlojn« glevn;ce. Drugo nalstropje, Domek, Denv«! kajotal. Dobro ohranjen. Domobranska Dobrosrčna. Djbr» metoda. Dve osebi, Dežeia. Dobra krma. Fabrka. Fino blago. Go6podična 99 Garm-mra, Hitro »e naučim. !ckr»-noet. Južni del, KočevV ;V>f>. Klešče, Klavirska. K Milka. Knpec. Ledena om«r». i'dločno zatrdil. »In tako ima ptvar z zemljišči ta mah prednost zame. Drugo uredimo, ko bo prilika.« Kadar se mu je zdelo potrebno, je bii Ciuppik mož bliskovitih dejanj. Čez pet minut je stal poštni ravnatelj Yates na cesti in gledal za razkošnim avtomobilom, v katerem sta sedela milijonar in detektiv. Nehote je mislil na to, kako malo dostojanstveno se je bil vedel milijonar: dirjal je sem ter tja kfkor kak hotelski tekač, klatil z rokami kakor sta-rmar in robantil ka-or p jan voznik. In to ie pomenilo tem obogatelim morskim psom. da delajo! Yates je očitajoče zmajal z glavo in se vrnil v svoj urad. Njegovo osebje je tisti dan opazilo, da dela počesneje in bolj slovesno kot po navadi. 4. poglavje Frederick Manhattan je sedel pri zajtrku: pravkar je bil vtaknil srebrno žličico v tretje mehko jajce, ko so se vrata neslišno odprla in je vstopil sobar z jutrnjo pošto. Togo in tiho se je približal gospodarju ter mu na zlatem pladnju podal pisma, ki so bila pravkar prišla. »Je to vse, Lux?« je vprašal gospodar. »Da, gospod,« je odgovoril »Lux«, ki mu je bilo v resnici ime Jack Hunter. »Malo je, Lux.< »Zelo malo, gospod,« je pritrdil zvesti služabnik. Ta zagovor ni bil nič izjemnega, kajti ponavljal se je sleherno jutro z istimi besedami in istim poudarkom. Lux je zdaj čakal naslednjega vprašanja, ki se je zmerom nanašalo na vreme in po katerem je zmerom lahko odšel. To jutro pa gospodar v veliko začudenje Jacka Hunterja ni povprašal po vremenu, ampak se je sklonil in tako napeto pogledal na pladenj z dopisi, kakor ga Lux zlepa še ni bil videl. »Spet pismo brez znamke ?« je vprašal Manhattan. »Da, gospod,« je z izrazom velike zavzetosti odvrnil Lux. »Pred petimi minutami ga je prinesel postrešček. »In ker je gospodar še vedno molčal, je dodal: »Sicer pa imamo danes krasno solnčno vreme; le tu pa tam je videti kak oblaček.. « »Hodi k vragu!« je v nenadnem napadu slabe volje zagodrnjal gospod Manhattan. »Kakor gospod želi,« je odvrnil Lux, ne da bi trenil z očmi. Toda sluga še ni bil pri vratih, ko ga je Manhat* tan poklical nazaj: roka, v kateri je držal pisma, mu je lahno podrhtevala. »Telefoniraj detektivu Huntingtonu in mu reci, naj pride k meni.« je velel z vreščečim glasom. »A takoj, razumeš?« »Gospod Huntington bo neutegoma tu, ker čaka spodaj.« »Spodstj je? Zakaj ga nisi takoj javil, osel!« Lux je komaj opazno dvignil obrvL Urejuje; Davorin Bavljeo — Udajs a kooaorcij »Jutra«; Stanko Virant — Za Narodno tiakarno d. cL Kot tiskarnarja; Fran Jena — Ze luteralai dal je odgovoren: Ljutoomii Volčič — V« t Ljubljani