List 39. Poljske pridige *). Kemija je zvesta prijatlica kmetovavca. Perva pridiga. Dveh reci si je že od nekdaj vsakdo na svetu želel, in si jih še dan današnji želi, namreč: da bi vedno mlad in zdrav ostal, zraven tega pa bogat bil. V starih pripovedkah se bere, da je neki pod zemljo čudodelen kamen skrit, ki ima moč v sebi, tiste želje spol-niti; imenovali so ga „kamen modriga". Pripisovali so mu moč, svinec v zlato spremeniti in zdravila ponuditi, ktere obvarjejo človeka vsih bolezin in še clo smerti. Tišuč let so tega kamnja iskali — ali našli ga niso. Našli so pa pri tem iskanju, čeravno ne modri ga kamnja. vunder nekaj, kar je veliko veliko vredno, in rekli bi, da ne veliko manj, kakor tisti čudapolni kamen, — in to je: nova vednost — kemija! Po ti najdbi je komaj 80 let preteklo, in že je ta nova vednost k taki imenitnosti in taki slavi dospela, da jo omikane ljudstva, častijo kot eno nar večin do-brotnic človeškiga roda. Ni tedaj celo prazno, ako se kemii zares taka moč prilastuje, kakoršno so 5?kamnu modriga44 pripisovali, zakaj po vodilih kemije je že mar-sikter fabrikant malovredno rudo v zlato premenii in marsiktero zdravilo smo po kemii pridobili, ktero je v stanu, nas mnogoterih bolezin rešiti, čeravno ne vsih vkrotiti. Zakaj pa je kemija o tako kratkim času tolikšno veljavnost zadobila, ni teško spoznati, ako se le enmalo okoli sebe ozremo. Kamor koli pogledamo: v delavnice fabrikantov in obertnikov , v rudarije in lekarnice, in kamor koli, povsod vidimo, da je luč kemije poprej neznane reči ljudem odkrila. O pervim začetku, ko je začela kemija svoje nauke razodevati, so se ljudje čudili nad skrivnostmi, ktere je razodevala, vunder še niso spoznali, da bi njeni nauki kedaj zamogli tudi vsakdanjim potrebam človeštva has-niti; čislali so jo kot zalo deklico, ki je le na ogled postavljena, in se čudili nad njenim lišpam, — ali da bi kaj prida od nje bilo, niso verjeli. Dan današnji pa je začela kemija razjasnovati lastnosti zemlje, želiš in žival, iz kterih delov one ob- *) Slavniga profesorja dr. Sto ck h ar d t -a kemijske poljske pridige (Chemische Feldpredigten) so povsod na Nemškim in poslednjič tudi v velikim kmetijskim zboru v Solnogradu s takim veseljem in s takim pridam zaslišane bile, da se je vredništvo Novic namenilo, nektere teh pridig svojim bravcam posloveniti. Čeravno nam je nas rajnki Vertovc v svoji neprecenljivi kmetijski kemii zlatiga denarja vredne »poljske pridige« zapustil, bojo ravno Stockhardtovi govori razodeli veliko ceno Vertovcovih bukev in iznoviga dokazali, kako potrebne so za modro in koristno kmetovanje saj nektere kemijske vednosti. Nadjamo se, da bo marsikdo, ki je se dosih-mal to vednost kot »puhlo modrovanje^ zaničeval, po „Vertovcovi kemii" segel. — Sedaj pa prosimo, za pazljivo poslušanje S točk h ar dtovi h pridig. Vred. stoje, kako se rede in žive, kako se spreminjajo v rasti , kako se da njih rast pospešiti itd. In po ti poti je segla kemija tudi v kmetijstvo, odkrila je kmetovavcam notranjstvo mnogih prigodb in prememb, od kterih se našim sprednikam še sanjalo ni, — razsvetila je, kar je poprej tamna noč zakrivala! Vsak ve, da železo v ognju razpade v oku-jino, da se na zraku ali mokrotni zemlji spremeni v rijo — da grojzdni sok postane vino , iz vina pa kis ali jesih, — da derva v peči, olje v lampi zginejo kadar gore, — da se vse živalske in rastljinske rečisča-sama spridijo, razpadejo in poslednjič tudi zginejo. Ta-cih sprememb ni konca ne kraja pod nebesam na zemlji, kakor tudi pod zemljo in v globočinah morja. Te spremembe, ki ne zadevajo le vun a-nje podobe stvari, temuč tudi njih notranje bitje, so kemijske spremembe; po njih se spre-minajo vse stvari tako, da iz njih popolnama no ve reči postajajo s skozi in skozi novimi lastnostmi. Vidi se, kakor da bi o teh spremembah' marsi-ktera reč popolnama zginila; ali temu ni taka: nasvetu nič ne zgine, ampak se le spremeni v drugo stvar; iz gnjusniga gnoja zraste nov prijetin sad, in kar je poprej gnjilo smerdelo, je sedaj lepo dišeča, žlahnajed. Kako pa se te spremembe gode, zakaj se gode in po kterih postavah, nas uči kemija, ktero tudi ločbo imenujejo, zato ker loči in kroji vse stvari v njih obstojne dele, dokler se ločiti dajo; neločljive imenuje pervine. List 42. Poljske pridige. Druga pridiga. Kemija je podnožnica obertnijstvu in kmetijstvu. Kemija nas uči, vse stvari v njih obstojne dele razdjati in ločiti, — uči pa tudi potem iz tacih posamesnih delov novo stvar zložiti. Kemija je tedaj vednost ločen j a (ločbe) , pa tudi vednost no v i ga zlaganja (^loge). Bolj ko je ta vednost po skušnjah modrih mož popolnoma postala , veči dobiček je izhajal iz nje za mnoge obertnijstva in za kmetijstvo. Čuditi se je, kakošno visoko stopnjo je že dosegla, tako da je zares stvarnica novih reči, od kterih naši spred-niki nič vedili niso. Ravno iz tega spoznanja pa, kaj je nekdaj bila in kaj premore dan današnji, izvira pa tudi spoznanje, da je še veliko skrivnosti znajti, za ktere se še sedaj ne ve'. Dolgo se je že vedilo, da vino ali z vodo zmešano žgaDje kis (jesih) postane, ako več mescov v navadni gorkoti, ali le nekaj tednov v gorkim hramu na zraku (ljuftu) stoji. Kemijsko ločenje in razkroj enje obstojnih delov vinskiga cveta in iz njega napravljeniga kisa je potem pokazalo, iz kterih delov obstoji vinski cvet Lv vinu in žganju), iz kterih pa kis — in potem se je zvedilo , da je mogoče, vinski cvet veliko veliko hitrejši v kis spremeniti, ako ga z veči mero zraka, to je, z več ki s lic a m, iz kteriga zrak obstoji, v dotiko spravimo. To zve-diti, je bila pa že tudi vednost znajdena , kis prav hitro narediti; in zato napravijo v kisovarnah , to jo, v fabrikah, kjer kis na to vižo napravljajo , ga sedaj veliko bolj popolnama in veliko bolj gotovo v ravno toliko urah, kolikor se je nekaj tednov ali celo mescov potrebovalo. Med kamnjem se najde prav redko kamen tiste prelepe modre (plave) barve, po kterim so m al a rji nekdaj kakor po zlatu iskali in ga sila drago plačevali. Neki kemikar je ta kamen razkrojil v njegove obstojne dele, in ko je te zvedil, mu ni bilo potem teško, iz tacih delov, kterih je lahko dobil, tak kamen umetno napraviti. In tako je sedaj tiste prelepe modre barve, ki se 1 ažurna modrina (Lasurblau)imenuje, ktero vsak malar pozna, toliko in po taki niski ceni, da je sedaj stokrat boljši kup, ko je nekdaj bila. Ali se ne da iz teh in sto druzih izgledov lahko verjeti, da bomo po kemii tudi še nove sorte gnoja dobili, ki se bo dal umetno napraviti, in ki bo veliko boljši kup , kakor je sedanji gnoj , kadar bo kemija iz raz-krojenja mnogoverstniga žita in druzih sadežev znajdla, k ako s en gnoj je za vsaki sad potreben. Ce so Angleži veliko goro nekiga kamnja na Španjskim znajdli, ki se fosforit imenuje, kteri ima košeni persti enake obstojne dele, — ne smemo misliti, da bi tudi pri nas nemogoče bilo, taciga kamnja in take persti znajti, ki imajo gnojivno moč ali še samih po sebi, ali zmešane z drugimi rečmi, ktere bo kemija znajdla. Kolikšne sklenine (flaške) in kolikšne škatlje so še pred malo easam zdravniki bolnim iz lekarnie (apotek) zapisovali — koliko manjši so sedaj, pa ravno toliko zdajo! Koliko reči je včasih tiskar potreboval, si tiskarno černilo napraviti, — koliko reči barvar za barve, mizar za firnež ? Kako prosto je sedaj vse to? In zakaj? Zato ker nam je kemijska vednost vse te reči razjasnila in nam pokazala, da se z malo stvarico, ktero v vsih njenih obstojnih delih poznamo, da sedaj več napraviti, kakor poprej z veliko in z ve-licimi stroški. Res je, da kemikar, ko se s svojo vednostjo v kmetijstvo vrine, zadene na mnoge napotke, ki izvirajo iz vremena, vetrov itd., in da ne more svojih skušinj tako zaporedoma in tako naglo ponavljati, kakor želi, ker more večkrat leta in leta čakati, da vidi, . Lako se ta in una reč godi, ta in una skušnja zgotov-Ija. Zavoljo tega bojo razjasnila, ki jih kmetijstvo iz kemije dobiva, zmirej enmalo bolj počasne, kakor v druzih obertnijskih rečeh — ali, hvala Bogu! da le vemo, kakošna pomočnica zamore kemija tudi kmetijstvu biti. Čakati je lahko, če se le gotovo ve, da se bo kaj pričakalo. To pa je gotovo iz tega, kar nam je že do-sihmal kemija razjasnila. Neizrečeno koristna je pa kemija že dandanašnji tistimu obertnistvu ali rokodelstvu, ki je s kmetij-stvam skl enj en o, namreč žganjarijam. ol ari j a m, sla d-kornicam tistim, ki iz pese sladkor ali cuker delajo itd. Tukaj je kemija ljudem ob kratkim toliko vednost raz-odela, da je že marsiktera fabrika sedaj obogatela, ki bi bila brez kemije na beraški palici. In poslednjič je kemija v kemijskih in obertnijskih pridelkih zvesta varhinja, ki nas varje mnogotere goljufije. Ona nam daje pomočke, s kterimi zamo-remo preiskati: ali je ta ali una reč čisto, pravo blagtf, ali pa je ponarejeno, s kterim nas prodajavec oslepariti hoče. Marsiktero vino hvali kak prodajavec, da je čisto, kakor je na terti zraslo, — kemikar ga preise in najde špirit, žveplo, svinčeni sladkor (Bleizucker) v njem, in že trohico nam pove, koliko vsaciga ! Marsikteri s ve čar hvali svoje mjilo (žajfo) da je pravo jedro, — ali kemikar jo preiše in najde vode, vlečca ali ilovce v njem! Brez konca in kraja bi bili v stanu tacih izgledov dati; pa naj bojo ti zadosti. Povemo le še to: da tistih kot mleko belih, kerhkih in zvonečih sveč, ki so veliko lepši in pa tudi boljši kup od vošenih — pred malo leti se nismo poznali, sedaj jih vidimo že skoraj po vsih mestnih hišah, po vsih cerkvah; znane so pod imenam ;5MiIlykerzen" in „Apollokerzen". Kdo nekje znajde! te posebne sveče? Noben drug, kakor en kemikar , ki je navadni loj v njegove obstojne dele razkrojil; en del, ki ima mašobo in olje v eebi, je za- 212 vergel, — drugi del, ki je čist loj brez mašobe, je vzel, in iz njega tiste lepe bele sveče napraviti učil, ktere ne kidajo kot navadne lojene, in so še lepši od vošenih« Iz vsiga tega se lahko zapopade : da je kemija zares podnožnica ali pruka, na kteri se kmetijstvo in obertnistvo na zmirej višji stopnjo povzdiguje* Poljske pridige. Tretja pridiga. Kako pridemo k pravimu spoznanja tečnosti klaje in rodovitnosti gnoja ? So scer na svetu dežele in kraji, kjer zemlja bogato rodi brez gnoja. V tacih deželah je pa ali malo ljudstva, ki ne nadležje neprenehama zemlje tako, kot mi, — ali pa je rodovitnost zemlje tolikšna, da ne opeša kmalo. Brezkončna pa vunder tudi ta rodovitnost ni, cesar nam Amerika očividno spričuje , kjer sta tobak in cuker, neprenehama skoraj skozi 100 let pridelovana, zemljo tako izpila , da jo tudi Amerikanci sedaj morajo gnojiti, ako hočejo kaj pridelati. Severni kraji naše zemlje se ne morejo k takim blagoderjenim deželam prištevati; hočemo tukaj obilo pridelovati, moramo obilo gnojiti. Nar bolj gnjusne reči na svetu sta gnoj (^živinsko in človeško blato) in pa s ca vn i ca; vunder sta" nar naravniši in nar tečniši pomočka rodovitnosti zemlje. Od nju moramo tedaj nar poprej govoriti. Kakošno moč ima gnoj mnogoverstne živine? Za ktere polja je nar boljši? Koliko da en konj, ena krava, ena ovca na leto gnoja? Kakošen razloček v rodovitnosti je med gnojem in gnojem ? Te vprašanja so za kmetovavca sila važne, in prizadevali so si že mnogi zvedeni možje, te zastavice vganiti. Ali eden pravi tako, drugi tako, da kmeto-vavec na zadnje ne ve, komu da bi verjel. Treba je tedaj v teh rečeh gotovih skušinj , da se zve, kaj je le vganovanje, kaj pa resnica. Hočejo pa skušnje gotove biti, se morajo 1) okoIjstave, v kterih se je skušalo, na tanjko razo-deti, 2) se morajo obstojni deli klaje poznati in 3) obstojni deli gnoja skerbno zvediti. Ta pot resnico odkriti, je scer težavna, in še bo veliko vode v morje steklo, preden bomo zamogli reči: zdaj imamo čez in čez gotove vodila za kmetijstvo. Ali nikar naj nas težave ne strašijo; ker ta pot je edina k spoznanju resnice. Da gnoj naše živine od klaje izvira, ki jo ji damo, vsak ve; ravno tako je tudi znano, da veliko te klaje na poti skozi živinsko truplo zgine, namreč tisti del, ki ga živina potrebuje, da živi, da se redi in debeli, in da da mleka. K ter i deli klaje pa so, ki se v meso in loj (mast) spremenijo? Ktere živina s sopenjem iz-dahne ? ktere grejo s pdtam (znojem) preč ? in kteri grejo v blato in scavnico? Ali ni jasno kot beli dan, da le takrat zamoremo redivnost in primero klaje do gnoja razsoditi, ako obstojne dele klaje in gnoja poznamo in iz njih tiste sprem i ne zvemo, kterim je klaja v truplu živinskim podveržena. Kdo zamore brez tega lastno- sti tega in uniga gnoja, in njegovo moč do mnogo-verstnih sadežev ceniti? Nihče. v Le kmetijska kemija nam to razodeva. Čeravno nam je razodetje še marsiktere skrivnosti na dolgu ostala, nam je že vunder marsiktero razodela. Naj kmetovavci v svoj dobiček hvaležno sprejmejo to, kar jim bomo po teh skušnjah razodeli. List 45.