Dostavek k članku: „Brglez".
Etjmologična Črtica. Spisal Davorin Trstenjak.
Kmetje okolice, v kteri jaz prebivam, in ki so mojo razlago o brglezu brali, so mi povedali, da travo ali koren, s kterim se more vsaki zatvor odpreti, zna tudi najti ptica mavrica. Mavrica je ime za črnkasto čolno (Schwarzspecht); mavra, mavrula črnkasta krava, grški: fiavgog, črn, črnkast, nemški: maul v besedi: maulbeere, črnice, murbove jagode; Belostenec tolmačuje: mavi, mavri z: bledomoder, livescens.
Jambrešič brgleza tudi imenuje: brzel, brzdel— prvotnemu brgel. V obliki brzdel vidimo prikazen , da se po glasniku z rad glasnik d vrine, primeri: zdrelo, zdrno, ždrelo, ždrebe za: zrelo, zrno, žrelo, žrebe. Poznamovanje: brzel in brzdel mi potrjuje izpeljavo iz brg, lucere, fulgere. V slovenščini še poznamo frazo: „zvon brzno poje", die Glocke klingt hell, toraj pozna slovenski jezik kore-niko brg, brz v pomenu svitlobe, jasnobe, bleska, V cerkveni slovenščini najdeš: brez g, diluculum, kar Miklošič primerja s sanskritskim: bhardž, bhr-gas, grški: cpley(a, lat.: fulgeo, goih.: bairhts, staro-gornjenemski: berht, ruski: brezg, poljski: brzasg, diluculum.
Sufiks ez se nekterim dozdeva neslovensk,  in besedo ga ve z,   ktera   se   njim   kot  dokaz  za   domacost sufiksa ez navaja,   imajo za tujko.    Al   tudi  tukaj   se motijo.  Korenika ga v je slovenska in enakopomembna z litevsko giti, sanare,   gaju s,   sanabilis,   in ga vez pomenja to, kar latinsko ime: consolida, solidago in   nemško   ime   te   trave:   Heilkraut.    Primeri  še: gajim, curo arceo, foveo, concervo, odtod gaj, nemus edictum, sylva purgata, gojim, foveo, refoveo, sagino. Edna fela (gattung) g a vez a,   consolida major,   se po Jambrešiču tudi veli: s v a 1 n i k, primeri češki: svaliti ziz srusti, sceliti (Jungmann). Nemci tej travi pravijo „Bein-wurza, „Beinbruchwurz",   tudi „Wallwurz", ker „wal-len" = „heilen",   zato „Wallfahrt" = „Heilfahrt";   La-tinci razun solidago = solidum (scil. os)  agens,   consolida  še  tudi   Osteocola— osa  colens,   Cehi še tudi kosti val.   Stari Gali so jo po Pliniji imenovali: Hal = heil?   in Veneti:   Cotonea!!   (Glej   Plinij   „Hist. nat." 27. 7.).    Kdo   bi  si pri  tej  besedi starih Venetov ne mislil na slovenske besede: Češki: kot, srbski: kot-lac, Schliisselbein, in na hrvatskoslov.: kotrig, zglob, členek, articulus, Glied, toraj  cotonea = kotrižna trava, Behrvvurz, Gliederwurz, Schltisselbeinkraut.   Go-
237
tovo so med Veneti bili pomešani Slovenci, ali pa je ta beseda prišla do njih od sosednih slovenskih Karnov in Norjancev.
Da še enkrat pridem na sufiks e z, zato omenim, da ga v latinščini najdem v sufiksu ex, ali pravilniše: egs (egis), postavim: remex (remegs), genitiv: remi g i s, od osnove: remo, ktera je sorodna s slovensko: lemez, remus, in lemež, drevo, na ktero je plužno železo nasajeno, pa tudi: orno železo. Prvotni obliki cel6 blizo je sufiks ig v gori omenjeni besedi: kotrig; dalje besede na i g a.
238