"PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA misleče čitatelje.


DRUGI NAJSTAREJŠI jugoslovanski socialistični list.
OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZF
CHICAGO. ILL., 4. JUNIJA, (JUNE 4,) 1931.
•y
velike kazni za zmote, ki jh plačujejo delavci
Ako liudstvo res hoče preobrat, ga doseže le ce strne vse Wvo\e sile
Moč je v organizaciji. Kadar ljudstvo podpre svoje namesto sovražno politiko, pridejo boljše razmere
Čemu je delavcem tako težko zapopasti, da je rešitev iz tedanje depresije in iz kapitalističnega sistema samo ▼ njihovih rokah?
Vzrok je nevednost.
Posedujoči sloji so zgradili za zavajanje ljudstva mogočno časopisje in okupirali so vse druge metode, s katerimi vplivajo na množice, da ne bi spoznale resnice.
Ameriški kapitalizem si je v protekcijo svojih interesov zgradil republikansko in demokratsko stranko, med katerima ni trohice razlike. Toda privatni interesi rabijo dve stranki, da z njunim navideznim medsebojnim bojem slepe ljudstvo.
Drage izkušnje za delavce
Kapitalistični krogi so s svojo silno propagandistično močjo preželi večino delavstva s kapitalistično psihologijo, zato delavci glasujejo za kapitalistične kandidate, volijo za voditelje svojih unij političarje» ki hlapčujejo bodisi repi&Iikanski aH pa demokraUki stranki, in v volilnih kampanjah se ti neuki delavci pričkajo zaradi prohibicije, katero so kapitalistični politiki usilili deželi, da jim donaia milijone dolarjev graf ta in da z njo odvračajo ljudstvo od resnih socialnih problemov.
To varan je je bilo mogoče, dokler si je povprečen delavec se lahko našel zaslužek, in ko so delnice še rasle v cenah. Okolice ameriških mest so parcelirali v lote in jih prodali naivnim ljudem, ki so slepo verjeli real estate agentom o skorajšnji podražitvi zemljišč in stavbiič. Vsakdo bo lahko "profitiral", so zatrjevali in ljudje so kupovali in znesli svoje prihranke ter obligirali svoje bodoče zaslužke molohu.
Socialistična stranka si je v kampanji 1. 1928 posebno trudila, da opozori ameriško ljudstvo na EKONOMSKO KATASTROFO, ki je na pragu. Toda množice so rajie verjele Morganovim — Raskobovim — Rockefellerjevita — Mellonovim agentom» ki so jim ponujali Hooverja in Smitha, kakor pa da bi poslušali socialiste, ki so trkali na razum v delavčevi glavi.
Ekonomska katastrofa neizogibna
Neštetokrat smo povdarjali, da glasovanje za republikansko stranko ne zasigura prosperitete, ker je kapitalizem svoje gospodarstvo tako zavozil, da tnora priti polom. Svarili smo, da so delavci, ki so glasovali za Hooverja, zato, da ne bi izgubili delo» v zmoti, in danes vedo to lahko sami iz svojih izkušenj. Dokazovali smo, da ne republikanski ne demokratski predsednik ne bi mogla odpraviti prohibicije, ker to ni v moči predsednika. Smithovo vpitje za "dobro pivo" je bilo pesek v oči volilcem, kajti moč demokratske stranke je v južnih državah, kjer je fanatično suhaška. Prohibicija je bila uvedena pod demokratsko administracijo. In od nje si debele žepe demokraUki in republikanski graftarji. Oboji hočejo, da ostane kot je, neglede kaj zatrjujejo ljudstvu.
Zdaj» ko je vam resnica tako očividna, čemu še odlašate s pristopom v socialistično stranko? Mar ne vidite, kako so kapitalistični interesi organizirani, vi pa ste vsepovsod brez vsake moči? Politično ste vse doslej bili za kapitalistične kandidate, za katere ste se potegovali bodisi pod republikansko ali demokratsko firmo, sebi in svojim družinam v največjo ikodo.
Ali ni že čas, da se v bodoče te ZMOTE otresete in postanete BOJEVNIK za svoje interese v SVOJI stranki? Socialistična stranka vas kliče. Ona vas potrebuje in vi POTREBUJETE NJO.
Socialistična stranka ima socialni program, kateremu obe kapitalistični stranki NASPROTUJETA, ker služita profitarjem, ne vam.
Program samo za ljudske interese
Socialistična stranka je za zavarovanje delavcev proti brezposelnosti. Kapitalisti so proti, toda so popustili v toliko, da naj se privatnim insurance kompanijam dovoli
(Nadaljevanje na 3. strani.)
SPREMEMBA VLADE ŠE NI REVOLUCIJA
Kdor je pričakoval, do se bo španska revolucija vseskozi razvijala brez velikih potresov, je bil v zmoti. Monarhija je padla in republika je bila proglašena brez civilne vojne. Toda borba za republiko je trajala deoegotja in v nji je dalo življenje mnogo ljudi. Težji kot revolucija proti kralju so napori za oevoboditev španskega ljudstva izpod dominacije katoliške cerkve. Španski monarhi sem oe danes bori proti republiki in reformam pod plaščem te cerkve, kar je izzezvalo velike izgrede proti hierarhiji, ki se oe vedno ponavljajo. Na sliki je pogorišče jezuitske cerkve in samostana v Madridu. Zažgali so jo razjarjeni demonstrant je. Izmed vseh duhovnikov in redov v Španiji so jezuit je najbolj nepriljubljeni. Nočrt vlade je, do se jih izžene iz držove, kar znači, da si bo moralo iskati "novo domovino" okrog 15,000 španskih jezuitov.
PRIPRAVE ZA NOVE ZMAGE SOCIALISTOV V READ1NGU, PA.
V mestu Reading, Pa., ki ima popolnoma socialistično administracijo, je v teku živahna volilna kampanja za občinske volitve. Socialistični županski kandidat je sedanji župan so-drug J. Henry Stum/p. Za blagajnika je dobil strankino nominacijo Andrew P. Bower,, za' komptrolerja Walter R. Hollinger in za mestna komisarja sta nominirana James H. Maurer in George W. Snyder. Vsi ti imajo te mandate že v sedanji socialistični administraciji. Socialisti so nominirali kandidate tudi v Berks County odbore.Kapitalistični interesi bodo pri končnih volitvah podprli skupno republik ansko-demokratsko listo, v prizadevanjih, da porazijo socialiste, kar se jim ne posreči.	<	i
STALISCE VRHOVNEGA SODIŠČA V PRHOG IKBUTARiZMA IN REAKCIJE
Pacifisti in drugi, ki niso brezpogojno za obrambo te dežele z orožjem, ne morejo postati državljani
Pošta proti radikalnemu listu
Ze večkrat so se čule zahteve, da pošta odvzame privilegij drugega poštnega razreda listom, ki propagirajo nasilne metode za strmoglavljenje vlade in obstoječega sistema. Nedavno je poštna uprava naznanila newyorškemu mesečniku "Class Struggle", da mu je pravica II. poštnega razreda, ki znači znižano poštnino, odvzeta. "Class Struggle" je glasilo komunistične lige razrednega boja, katera se je v frakcij-skih bojih ločila od oficielne komunistične stranke in je zdaj pioti nji v boju.
ČIGAVA POLITIKA ]e povzročila DEPRESIJO?
Čigovo politiko jo pripravila milijone ob zaslužek?
Na ta vpraianja vam odgovarja v vsaki številki Proletarec. —
Ko je svoječasno vložila aplikacijo za ameriško državljanstvo svetovno znana pacifistka Rosika Schwimmer, Madžarka po rodu, je federalnemu uradniku povedala, da ne veruje v vojno in vsled tega ne obljubi, da bo branila to deželo z orožjem. Daai je že stara ženska in nihče ne pričakuje, da jo bo kdaj kdo pozival v armado, so ji stavili formalno vprašanje, ako je pripravljena braniti t o deželo z orožjem, če potrebno, in naravino, da je odgovorila po svojem prepričanju. Sodišče ji je vsled tega državljanski papir odklonilo. Vsi liberalni in pacifistični krogi so se zavzeli zanjo in pritirali zadevo na vrhovno sodišče. To jc po dolgem rešetanju z večino glasov potrdilo odlok nižje instance. Rosika <ni dobila državljanskih pravic.
Irfto se je dogodilo sedaj Douglas C. Macintoshu, ki je profesor teologije v Yaie divi-nity school. Po rodu je Kanadčan. Med vojno je ibil vojaški kaplan na bojiščih v Franciji. Na vprašanje, če je pripravljen to deželo v slučaju potrebe braniti z orožjem, je dejal, da edino tedaj, ako bi smatral, da je dežela na pravični strani. Z drugimi besedami, on bi bil pri volji podvreči se pozivu v armado edino, če bi Zed. države vodile obrambno, in ne imperialistično vojno. Sodnik mu je državljanstvo odrekel. Kakor v slučaju omenjene, je prišla tudi njegova zadeva pred vrhovno sodišče. V razpravi je sodelovalo vseh devet članov tega najvišjega tribunala v Zed. državah. Z enim glasom večine so potrdili odlok nižjega sodišča.
Kakor temu profesorju, je neko drugo nižje sodišče odklonilo državljanske pravice Kanadčanki M. A. Bland, V svetovnem klanju je bila bolniška strežnica na francoskih bojiščih. Na vprašanje, če bi bila v slučaju potrebe pripravljena
braniti to deželo z orožjem, je odvrnila po svoji vesti slično kakor Macintosh. Sodnik ji je vsled tega državljanstvo odrekel, ali ona se je borila dalje in pritirala zadevo na vrhovno sodišče. Z enako večino kakor v slučaju omenjenega profesorja je ta najvišji tribunal odločil, da ne .nore postati državljanka.
Cemu je treba ženske sploh vpraševati, če so pripravljene iti v boj z orožjem za svojo deželo? Enakopravni smo, pa veljajo ista vprašanja za moške in žen3ke! In ako ženska izjavi, da je proti klanju, da se ne bo odzvala pozivu v armado, ne more postati državljanka.
Tako pravi vrhovno sodišče. Štirje sodniki so protivnega mnenja, iz česar sledi, da ne odločuje postava kakršna je, nego kako jo tolmači večina. V tem slučaju so tvorili večino vsi reakcionarni sodniki, ki so na glasu kot pristaši sedanjega reda in branitelji kapitalističnih interesov, na nasprotni strani pa sta bila liberalna sodnika Holmes in Brandeis; njunemu mnenju sta se pridružila tudi predsednik vrhovnega sodišča Hughes in sodnik Stone.
Deportacije iz čikaškega distrikta
Od 30. julija 1930 je bilo iz čikaškega distrikta deportiranih v dežele njihovega rojstva nad dva tisoč tujerodccv. Izmed teh se jih je priglasilo 100 prostovoljno, ker so bili že dolgo brez dela in v velikem po-mankanju.
CERKEV IN FAŠIZEM V ITALIJI SE PREPIRATA ZA OBLAST
Mussolinijev režim je dal papežu in cerkvi koncesije, kakršnih še ni imela v zgodovini zedinjene Italije. Sklenil je z njim pogodbo, v kateri je določeno, da je papež duhovni poglavar italijanskega ljudstva in da je on, kakor kralj; oseba katere se ne sme žaliti .ne ust-meno ne s tiskano besedo. Ali papež ni še zadovoljen. Fašisti, med katerimi je mnogo nekdanjih svobodomislecev, smatrajo, da se bi papež ne smel vtikati v posvetne zadeve Italije. Oni so za razdelitev vlade: papež naj bo duhovni in Mussolini posvetni glavar Italije. Vsled tega naj obstoje le take verske organizacije, ki se ne pečajo s politiko. Ko pa so fašisti zaznali, da spreminja cerkev Azi-one Cattolica (Katoliško akcijo) iz cerkvene tudi v politično organizacijo, katere naloga bi bila v slučaju krize planiti na pozorisče ter se polastiti vlade v imenu cerkve, so jo začeli napadati in Mussolini je dovolil, da so mladi ljudje vprizorili demonstracije tudi proti papežu. Nato sta se začela Mussolinijev in papežev predstavnik pogajati za spravo. Cerkev zagotavlja, da ne stremi za politično oblastjo, nekaj odbornikov omenjene katoliške akcije pa se bo moralo v zadoščenje fašistični vladi umakniti. Ta boj ne znači krizo med papežem in Mussilinijevo vlado, ker sta drug drugemu potrebna.
Profit svetovne banke
Takozvana svetovna banka z bančnim uradom v Bazlu, Švica, ki v glavnem posreduje pri zplačevanju reparacij (nemške vojne odškodnine), je napravila v svojem prvem letu $2,125,-449 čistega profita. Njeni delničarji so vlade in privatni kapital. Ima že $41,000,000 vlog.
PA. BREZ SIMPATIJ ZA MOONEYA.
V legislaturi države Pennsylvania je socialistični poslanec Hoopes predlagal resolucijo, s katero se bi zbornica obrnila na governerja Californije z apelom za osvoboditev Moo-neyja in Billingsa. Bila je odklonjena z vsemi proti sedmim glasovom.
DVA MILIJONA VOJAKOV VZELO DRŽAV. POSOJILA
Bivši vojaki edini, katere je kongres upošteval v sedanji depresiji ter jim določil posojila.
Delavci, ki so zgradili bogastvo Zed. držav, so samo delavci, brez močnih unij in vplivne politične stranke, zato jih kongres ne upošteva in vlada se ne ozira na njihovo bedo. Drugače je z veterani, ki so bili tekom vojne in v prejšnjih vojnah v ameriški armadi. Tem ¡je dovolil kongres, da smejo (vzeti posojila na svoje zavaro-valninske police, katere jim plačuje država. Blizu dva milijona vojakov se je poslužilo privilegija, ki so vzeli posojil v skupni vsoti okrog $730,000,-000. Dobili so jih tisti bivši vojaki, ki so v potrebi, kakor tudi oni, ki imajo dobre službe in tisočake premoženja. Teh posojil jim ne bo treba vrniti, le njihove police so toliko manj vredne. Ze pred tem so vzeli na te police $300,000,000, tako da so prejeli nanje od države že nad milijardo dolarjev. Vse prav, kajti država, ki hoče armado, naj vojake tudi plača in jih podpira v potrebi. Toda čemu ne bi bila država vsaj napol toliko dobra tudi delavcem, predvsem seveda tistim, ki so že dolgo brez zaslužka in ao prepuščeni z družinami vred veliki mizeriji? Socialistov nI v kongresu. To pojasni vse.
Konvencija Lige za neodvisno politično akcijo ,
V New Yorku se je nedavno vršila konvencija Lige za neodvisno politično akcijo (League for Independent Political Action), katere se je udeležilo okrog 500 delegatov. - LIPA., katere glavni voditelj je profesor Dewey, ima okrog 6000 članov. Podružnice ima že v vseh važnejših mestih. V tej ligi se zbirajo večinoma izobra-ženejši liberalni krogi. Clan lige Harry W. Laidler je delegacijo povabil, naj se v prihodnji predsedniški volilni kampanji pridruži socialistični stranki.
LETALA TUDI V MIRU NEVARNA
Rand School dovršila petindvajseto leto
Rand School of Social Science v New Yorku, ki je socialistična ustanova, je s končanim šolskim letom dovršila 25. leto kot naučna ustanova.
/ /
HM17 Duffany v PkttibargKa, N. Y., j« hoMl aoaodom poktuii nokaj trikov • ovojim nonoptanom. Rm jo napravil naUaj drsnik salotov po srak», toda orofta m« «o pot ni bila mila. Lotalo j* odpovedalo t ar trottiko * wo »ilo na tla pnod Kilo bliinjoga aoaoda. Duffanj jo bil ubtt In njofov pomočnik smrtno a «varna ranjon. Lotalo jo padlo la par ¿ovljov od taia na toj «liki, kar jo jo obvarovalo prod raodajanjooa.

(ji, a s o i) i »z ¡[ase ga (ribanja
n r v lirSM#%ctci«t» !sta dru* dn,*emu potrebna. S (lclU V ?J WvUlWlD temi dokazovanji mislim da smo j
skl legi sla turi socialistični poslanci dosegli
V zadnjem dopisu sem obljubil od časa do časa poročati o delu legislature *v Wisconsinu. Naj »daj omenim, kako je bila v zakonodaji obravnavana resolucija. ki smo jo socialisti predlagali v akciji za osvoboditev Mooneyja in Billingsa. Resolucija apelira na govemorja države Californije, da naj najfiy-vi odločen korak za oprostitev teh dveh delavskih muČenikov. Boj za sprejem te resolucije je
farmarji vsaj nekaj sporazuma.
Meseca aprila je prišla v razpravo predloga poslanca s. Ru-' bina, kaznjenci v ječah ne smejo delati več kot 8 ur, in ravno tako naj velja osemurnik za u-službence v ječah. Vse blago, izdelano v zaporih, mora dobiti označbo "Prison Made Goods" ali pa "Made by prison tabor". V Wisconsinu imamo več kaznilnic. Ena najbolj znanih je "Waupan". V nji izdelujejo nogavice» vrvi in več
NEISKRENE "MIROVNE PRIPRAVE" V PRAKSI
V«MJ VJ V	V CV vv v t V • «II v vv
drugih Stvari. Ti kaznjenci ne
----— -------------------(delajo za državo ampak za
iava Wisconsin nima pravice kontraktorja. kateri ima pogod-diktirati governerju Californije, bo in pjača državi za vsakega
kako se naj ravna v tem oziru. $125 na dan Ine glede koliko Dokazali smo, kako se je ves producirá. Razume se, da so svet svoječasno zavzel za Drey J jetniki primorani delati za pro-1 fusa v Franciji in za Sacco ter fit temu kontraktorju. Ta pred-Vanzettija. Dokazali smo jim, \ogA je tudi določala, da se iz; kako slepa je justica proti te- • • ma mučenikoma. Rezultat tega našega prizadevanja je, da je tudi senat potrdil resolucijo in
ječ nobene države ne sme pošiljati sem izdelke, ako niso o-značeni z "Made by prison labor". Iz . ječ v Michiganu,
je morala biti poslana gover-. kjer izdelujejo srajce in spod-nerju Californije.	nje obleke, se to blago pošilja
, Uventi farmarje v iskrenost v Wisconsin v tako veliki meri, našega dela, kateri so mogoče da je neka tovarna v Janesville. mislili, da je socialist človek z Wis., ki izdeluje enako blago, veliko brado in brkami, z radi- morala vsled konkurence veliko kalnimi izrazi in nesposoben v delavcev odsloviti. V odporu zakonodaji, je nam vzelo dolgo proti predlogi so argumentirali, časa. Prepričati smo jih mo- da ako bomo tako ostro posto-rali, da je socialistična stranka pali, potem farmarji ne bodo zmeraj zastopala stališče, da dobili plugov tako poceni kaše naj farmar in delavec čim or jih sedaj dobe iz ječe v Min-
tesneje združita v svojo korist.
V	socialistični platformi je vedno apel na farmaije za skupno delo. Farmarja kapitalistični sistem ravno tako tlači kakor delavce v tovarnah in majnah.
V	tej veliki depresiji je delavec v tako obupnem stanju da ne
nesoti, v kateri jih izdelujejo. Prepričali smo jih, da lahko dobe pluge iz zunanjih tovarn za enako ceno in ob enem bodo
. .	najfUui.jMli zagovornic" miru ,e vlada Z*d. držav. Venomer svetuje mili-
tariaticnim deželam v Evropi, naj te nehajo cboroievati; denar, ki ga trosijo za armado in mornarico, naj rajse obrnejo v kak boljši namen, da se odpravi ekonomska kriza Taki nasveti b. bdi na mestu, če ne bi ameriška vlad« prav tako trosila stotine milijonov za svoj militarizem na morju m na suhem. Zadnje ledne vprizarja ameriški vojni oddelek mane-vre z aeroplani v katerih sodeluje nad 700 le.al. Vprizorili »o vojne vaje nad raznimi a-menskimi mesti in teoretično vsakega porušili,—tolikšna je moč ameriške zračne flote Te vaje je kapitalistična propaganda ob ene« izrabila za navduševanje ljudstva v prilog "pripravljenosti" na obrambo! To je jezik, ki ga govore militaristi vseh dežel. Na levi so vojni aeroplani, proftektirani z dimom, ki so napadli v vajah "sovražno" mesto in mečejo nanj "bombe**. Na desni je število vojnih letal, pripravljenih, da se dvignejo v zrak in pomagajo drugim v napadanju "sovražnih krajev."
ljane. Delala sva skupaj v organizacijah in je umevno, da
ve kaj bi storil, da si ohrani potrdil tudi senat, vsaj dom ako ga ima. Ne vem, Kar se tiče mojih predlog koliko je tako srečnih, da res bom o njih bodoče poročal pri-imajo svoj dom. Ravno tako hodnjič.
je s farmarjem; muči se vse John Emeoc socialistični življenje v družino vred, danes pos)anec 5. di8lriktUf Milwau-pa je izganjan s farme ravno kee
tako kot delavec iz hiše.	___
Gd povsod čujemo vprašanje, kaj je vzrok vaemu temu? Odgovor je lahak. Vzrok je, ker nismo še zapopadli, kako važna je skupna akcija, s ka-
Pri agitaciji v Milwaukeeju dikalno, samo da boljše apeli in West Allisu so mi pomagali rajo na volilce za glasove.
— -------------razni soirugi. Pri tej posled- j Name je John Ermenc na- se pri takein srečanju obude
pomagali delavcem, ki so brez nji agitaciji naj omenim sode- pravil boljši vtis nego sem pri- spomini. Z menoj na agitacijo dela. To predlogo je zbornica lavca Hrasta, Alpnerja in Roži- čakoval. Kot vsak javen dela- radi zaposljenosti ni mogel, po-
ča, posebno pa še Kristino M o- vec, ima tudi on nasprotnike in skrbel pa je, da me je sprem-seley. Soprog Kristine Mose- je mnogo kritiziran. To na- Ijal neki zaveden poljski dela-
poslancev končno sprejela 7. maja 1931, in mislim, da jo bo
meni znano, ni nobenega Slovenca. Glavar tega mesteca je neki Voliva, ki ima par milijonov dolarjev imovine, do katere mu je pripomoglo srečno naključje ter neumnost ljudi. V Zion Cityjü še na postaji ni dovoljeno kaditi, ne na ulicah. Vse mesto je kakor ena pobožna družina, in sir Voliva je njen vrhovni apostol. On pravi, da je svet plošča, in da znanost, ki trdi, da je okrogel nič ne ve. K njemu torej .nisem šel da bi se naročil na Prole-tarca, dasi bi se iz angleške strani lahko mnogo naučil.
V	Waukeganu sem se sešel z mnogimi znanci. V tej naselbini človek pogreša živahnosti. Eni so se utrudili, eni naveličali, tretji postarali itd. Veliko pa je tudi kriva depresija in bojazen rojakov pred kompanijo. Nad .njimi visi namreč grožnja, da motajo biti pohlevni, nič se udejstvovati v delavskem gibanju, pa ne bodo toliko v nevarnosti, da izgube delo, namreč kdor ga še ima.
V	petek 29. maja sem prišel po več kot mesec dneh te agitacije spet v Chicago. V soboto sem se udeležil konference JSZ in na kratko poročal o delu za razširjenje našega glasila. Nekaj dni se zamudim še tu, obi-ščeni naročnike ,katerim je naročnina potekla, potem pa spet kam na pot, kakor mi pravi u-pravnik.
Sodrugom in somišljenikom v vseh naselbinah, kjer sem bil te tedne, izrekam vse priznanje in zahvalo za sodelovanje. S skupnim delom smo dosegli uspehe.
Anton Vičič.
podani spored iskreno zahvalo.
Razen tega sporeda smo imeli proSio in plesno zabavo. Naše pridne kuharice so skrbele, da so bili ljudje dobro postrežem. S tem je mnogo dela, ki so ga vestno izvršile in zaslužijo priznanje. Hvala vsem sodrugom, sodružicam in drugim, ki so delali ali na kak drug način pripomogli do u-speha, in hvala udeležencem, ker so se odzvali vabilu. Videli so, da je bila prireditev vredna poseta.
Na konferenci, ki se je vršila naslednji dan, so bili soc. klubi in društva Prosvetne matice dobro zastopana. Predsedoval je s. J. Skuk, zapisnik pa je vodil Jos. Jauch, oba iz Clevelanda.. Veselice in konference se je udeležil tudi tajnik soc. stranke države Ohio sodrug Yellen.
Podrobnosti o razpravah in sklepih na zborovanju bodo razvidne iz zapisnika. —
John Kosin.
Iz MUwaukeeia v Chicago
Prišedši iz Sheboygana sem tero bi lahko kapitalistično ad- se zamudil z agitacijo še par ministracijo nadomestili z de- dni v milwauški naselbini in
ley je naju vozil s svojo karo, vsezadnje znači ,da je aktiven, da smo opravili čimveč pota in Upam, da sodrugi ne bodo nadela. Vsem tem in drugim za sedli kaki besedni kampanji, ki_________
naklonjenost iskrena hvala. Za- bi J. Ermencu vzela ugled in ših ljudi in dobila več hvaliti se moram tudi sodrugu pri prihodnjih volitvah pri po- naročnikov. Dozdaj
Čamerniku za trud, ki ga imel z menoj.
V nedeljo 24. maja popol dne je sklical sestanek članov in somišljenikov klub št. 180
vec, kateremu, so stanovanja Slovencev gnana. Dasi so raz-trešeni, sva obiskala večino na-
novih imel
ni
je mogla k zmagi nazadnjaškemu Proletarec v Racinu nobenega, kandidatu. Njegova naloga pa Delavske razmere so v Raci-
seveda je, da se potrudi in izkaže vrednim zaupanja.
nu skrajno slabe. Večina naših rojakov je nezaposljenih. Slovencev je tu kakih dvanajst
... «„„„..jvunw.	„v.	Pripravil sem se na odhod. -------
na West Allisu, ki je imel pri- Vesel sem uspeha, in veseli so družin. Kot običajno, dobite lično dober poset. Na tem se- tf« sodrugi. Sodruga Rožič in med našimi rojaki tudi tu nastanku je bil izvoljen s. Dem- Vidmar sia agitirala, ko sem predne, verne in brezbrižne. V šar kot zastopnik na konferen- bil v Sheboyganu, tako, da nipar hišah ni bilo nikogar doma. co JSZ., ki se je vršila 30. ma- to delo prav nič prenehalo. Agi- Delo sem torej hitro opravil in
i. __r<L i ____ Za_____- — — ♦ 1 ...» I i an —v nn • « » Anaiau« i ^ _ J . .* ) Ari rt n I)m/v l.i. M — _ .. Ti__'___ S _
lavsko in farmarsko.	West Allisu. Uspeh je bil spet Ja v Chicagu, za zastopnico tirali so prej in agitirajo zdaj.
Vlada ne more služiti dvema zadovoljiv. "Proletarec" je v Proletarca pa je bila izvoljena Gotov sem, da se bo Proletarec gospodarjema. Sedanja vlada tema naselbinama zelo razšir- prej omenjena sodružica. Pod- vsem novim naročnikom dopa-shiži kapitalu, katerega zasto- jen list in s pomočjo lokalnih pisani je v daljšem govoru iz- del kakor se prejšnjim, in da pa. V wisconsinski zakonodaji zastopnikov bo število naročni- vaial. kako notrebno ie. da ga bodo Diiporočili svoiim nri-
se s prva s farmarji nismo mogli dosti razumeti, dokler se niso uverili, da smo drug od drugega odvisni. Ako delavec ne /iela. ne more kupovati farmar-skih produktov v taki meri kako če je uposljen. V Wiscon-sinu farmarji največ producira-jo maslo, sir in drugo. Kako naj delavec kupuje, ako nima denarja? Farmar dobi zdaj za mleko 80 centov za 100 funtov, delavec pa mora plačati npr. v Milwaukeeju lOc za kvart mleka, kar znači, da mora plačati $5 za 100 funtov. Kdo dobi razliko med 80c in $5? Dobi jo trust mlečnih izdelkov, kateri je vzlic tej krizi plačal svojim delničarjem 18% dividend na Common stock. Delavec in farmar tega dobička seveda nista dobila. Kaj ne bi bilo boljše, da delu. jeta skupno v splošno korist
kov postalo še večje. V West Allisu je zdaj zastopnica "Pro-
vajal, kako potrebno je, da ga bodo priporočili svojim pri gradimo in jačamo naše pošto- jateljem in znancem.
_ ___________.._____ ___janke in da jim damo čimveč Dne 24. maja zvečer sem se
letarca" Mary Musich, članica življenja. , '	¡udeležil z J. Radijem zabave
kluba št. 180 JSZ.	Seja je bila živahna in raz-'druš. št. 234 SNPJ. Imeli so
Pri klubu št. 37 v Milwau- prave stvarne. Videl sem, da lepo udeležbo in med posetniki keeju je bil izvoljen za tajnika ima ta naselbina vse možnosti, je zavladalo najboljše razpolo-Frank Poličnik, ker je sodrug da zgradi močan, aktiven socia- ženje. Bil sem nekaj časa v Perko, ki je imel dozdaj ta u- listični klub, kar so sodrugi in pomenku s sodrugi Ambroži-rad, zelo zaposljen in težko o- sodružice obljubile. Na tej se- čem, Vidmarjem in drugimi, nrnvHn v»0	Fr Pnii^niir ji so pristopili trije novi člani, nato pa smo se lotili agitacije;
Obiskal sem tudi s. John Er- dobili smo več novih naročni-menca, socialističnega poslan- kov, do katerih bi drugače ne ca v wisconsinski legislaturi. O mogli priti. Dobro je torej iz-
pravlja vse posle. Fr. Poličnik bo za klub lahko mnogo storil, V- taki naselbini potrebuje socialistična organizacija funkcionarja, ki ni preveč obreme
led za Proletarca v Racinu je zdaj prebit.
Racine je drugo največje mesto v Wisconsinu z okrog 70,-000 prebivalci. Je torej približno tolikšno kakor Ljubljana. Pri zadnjih volitvah aprila to leto je bil tu prvič v zgodovini mesta izvoljen socialist za župana, kot je Proletarec že poročal.
Čudno se mi je zdelo, da je tu socialistično gibanje najjač-je med Poljaki, ki veljajo sko-ro povsod po Ameriki za jako pobožno ljudstvo.
Ko sva prišla k rojakinji Mrs. Slana, mi je po pozdravu
-------------------n--------- --"	I---------------- - - "	---J	-------, ---- J — r ~	M » u
svojem delu in delu drugih po- rabiti vsako priložnost, ki jo rekla: "No, že vem kdo ste in
glanr>av io u Priil ot o r»r»n i a i m n 1 Hnltimn A o nniaAnmn Halaval/i lin 1/uL'vniK nnolih T int i
-----J", ... ... f	---1----------------—--o—	--------------- *------------------- J , ............- •	"V
njen z raznimi deli, zato da slancev je v Proletarcu že imel dobimo, da pojačamo delavski po kakšnih poslih.
__i _ i i. _ ______i* .i .u_____i t. _________z :i „ . J______ i__i - n t; „i,	_______:___:: _ r»_ i__________i:i_ n.
se lahko posveti aktivnostim v klubu. Vsled tega je Fr. Poličnik prevzel ta urad. Ne« dvomno mu bo šel prejšnji tajnik sodrug Perko kakor vsi drugi člani kluba pri njegovem delu na roko. Klub št. 37 ima zelo dobre pogoje za napredek, teleti je, da bi kdo članov o aktivnostih v milwauški nasel-
Zelo
List je ta-napredna
vsem? Socialistična stranka ho- bini stalno poročal v Proletar-Če, da se ta dva najpoglavitnej- ca, kakor delajo npr. cleve-ša faktorja človeške družbe landski, detroitski in čikaški so-zbližita ter tesno združita, ker drugi.
eno poročilo; druga slede. O tisk in organizacijo. Po kon- koj naročila, takozvanih progresivcih se je čanem delu smo se vrteli zaetio ženska.
izrekel jako nepohvalno. V vo- z drugimi plesalci in plesalka-j Jelencu, spremljevalcu in lihnih kampanjah govore radi- mi in res prebili zabaven večer, .drugim v Racinu za naklonje-kalno in vse, obljubijo, ko pa Naslednji dan sem odšel v nosi najlepša hvala, so izvoljeni, jih je težko pri- Racine, Wis. Sešel sem se z več 1 Ob 6. zvečer sem se podal v praviti, da bi glasovali za do- rojaki. V najdaljši polemičen Kenosho. Oglasil sem se pri s. bre predloge. Niso ne krop ne pomenek sem se zapletel s so- Zerovcu, kjer so me gostoljub-voda. Dostikrat je odprto po- progo rojaka Leskovška. Le- no sprejeli. Stanovanje mi je tegujejo za kapitalistič ne ihte- skovšek je trgoVec z jestvina- dala prijazna družina Kaste-rese. Mnoge dobre predloge po- mi, katere prodaja doma in jih magajo odkloniti, ker se jim pošilja tudi po pošti v vse kraje zde preradikalne. Na volilnih dežele. Posebno še prekajeno shodih pa jim ni ničesar prera- meso. Je tudi aktiven društve-
Veselica in konSc renca vGirardu dobro uspela
Girard, O. — V soboto 23. maja smo imeli v Girardu spet priliko posetiti prireditev, katera je nudila ne le mnogo zabave nego tudi duševnega užitka. Bila je uspešna v moralnem in gmotnem oziru.
Mešan oktet soc. zbora "Zarja" iz Clevelanda je zapel več pesmi v veliko zadovoljstvo občinstva, kar je pričal ogromen aplavz. K svojim točkam so morali vsled tega dodajati. Enako dobri so bili kvarteti, dueti in solisti.
Mnogo zabave smo imeli z igro "Medved", katero so ob tej priliki vprizorili sodrugi-igralci Eppich, Komar in Mrs. Poljšak iz Clevelanda. Vsi so izvežbani in sposobni za na-' stope v vlogah na odru. S svojim dovršenim igranjem so napravili na udeležence najboljši vtis.
Deklamacijo "Proletarci" je z zanosom podal Vinko Zgonik. Olga Godec je zapela v angleščini znano pesem "Volga Boatmen". Ves program je bil ne le O. K., nego tudi dobro izvajan. Girardčanje izrekamo pevcem in igralcem za
Sklepi konference JSZ v Chicagu
Chicago, III. — Eden izmed najvažnejših sklepov prošle konfeience JSZ., ki se je vršila dne 30. maja v Chicagu, je, da se priredi v nedeljo 6. septembra velik izlet jugoslovanskega delavstva v Waukegan. V ta namen se bo tam najelo velik pikniški prostor, ki bo odgovarjal namenu tega izleta. Vršil se bo pod pokroviteljstvom konferenčne organizacije. Nastopijo slovenski in angleški govorniki. Med drugim bosta povabljena za govornika mil-wauski župan s. Hoan ter Wm. Svoboda, župan mesta Racine.
Nič manj važen je sklep, da se proti jeseni povabi na predavateljsko turo sodružico Anno P. Krasno. Ako se povabilu odzove, nastopi v naselbinah Milwaukee, Sheboygan, Waukegan, La Salle, Oglesby in Chicago ter mogoče še v par drugih, ako bo mogla dati za to turo toliko časa na razpolago.
Poročila konferenci so podali: Anton Garden o delu konference; Chas. Pogorelec o aktivnostih in napredku JSZ.; Anton Vičič o agitaciji za Proletarca; Frank Zaitz o akciji za zgraditev doma JSZ.; Peter Bernik o nalogah delavskih kulturnih društev; A. Garden o socialni zakonodaji; D. J. Lotrich o mladinskih odsekih v klubih JSZ.
Zborovanje se je pričelo ob 10. dop. Popoldanska seja je bila končana po 6. uri. Zvečer smo imeli domačo zabavo.
Konferenci je predsedoval Frank Alesh, zapisnikar pa je bil Joško Oven. Delegate klubov, društev Prosvetne matice in kulturnih društev so poslale naselbine Sheboygan, Milwaukee, Waukegan in Chicago. Zastopanih je bilo 18 organizacij.—Poročevalec.
KLUBOM IN DRUŠTVOM
ALI
teilte svojim priredbam čimveč moralnega in gmotnega
td^ OGLAŠAJTE JIH V PROLETARCU i
ni delavec. Njegova soproga, Nemka po rodu, se zanima tudi za verska vprašanja. Mnenja je, da je luteranska vera boljša od drugih, in to nama je bila snov za dolgo diskuzijo, v kateri sem poudarjal, da vse vere trdijo, da so boljše od drugih, in mnoge uče, da ar» edino 'prave, in vse druge krivover-ake. Čudno, da imajo enega Boga, pa niao eno! Priznala je, da je to res čudno.
Obiskal sem somišljenika F Jelenca, ki me je bil zelo vesel. Sva že stara znanca še iz Ljub-

•jJÜMlVV Ä
lic. "Za take potnike je pri nas vedno prostor," sta mi rekla Mr. in Mrs. Kastelic. Z ¿e-rovcem sva šla takoj na delo in dosegla nekaj uspeha.
Obrat industrije v tem mestu je žaltav. Mnogi rojaki so brez vsakega zaslužka že leto dni in več. Sploh je depresija silno udarila delavsko ljudstvo.
Žerovčevim, Kasteličevim in drugim v Kenoshi sem hvaležen za naklonjenost in prijaznost. Upam, da se ob priliki zopet snidemo in pa v boljših razmerah.
Waukegan je bila moja naslednja postaja. Med Kenosho in Waukeganom je sicer še Zion City, kjer pa, kolikor je
te

■
m
KONFERENCA
soc. klubov in društev Prosvetne matice v zapadni Pennsylvaniji bo
V	NEDELJO 28. JUNIJA
V	IMPERIALUt PA.
Prične se ob 10. dop. v Slov. nar. domu. Društva in klubi, izvolite zastopnike.
Pridite na konferenco v čimvečjem številu.

vr
-rrr
kazni za zmote, ki jih plačujejo delavci
(Nadaljevanje s 1. strani.) iti tudi na to polje zavarovanja, kar znači, da si bi moral delavec SAM PLAČEVATI vso zavarovalnino tudi za take slučaje. To je krivično, in zato socialisti ZAHTEVAMO, da plačajo dolo brezposelnim v prvi vrsti korporaci-je, katerim so delavci nagromadili milijarde.
Socialisti so za zavarovanje onemoglih in starih delavcev. Kapitalisti temu s svojima strankama nasprotujejo. Sem pa tam dajo v tej ali oni državi le drobtino, ker se ne morejo več docela upirati. Toda socialisti zahtevamo za delavce ZADOSTNO pokojnino, ker vemo, da si jo je delavec, ki je vse življenje garal v industriji ali kjerkoli, dovolj prihranil za starost. Seveda mu tega prihranka kapitalist NI IZPLAČAL, nego si ga je pridržal ZA SVOJ PROFIT, za svoje dividende. Edino pravično je, da pride pokojnina delavcem iz teh krivično pridržanih prihrankov, katere naj izkolekta država.
Socialisti zahtevamo, da se uredi stanovanjsko vprašanje tako, da bo vsaka delavska družina imela dostojno bivališče, kar je pod absolutno kapitalistično vlado nemogoče. Stavbišč je dovolj,gradbenega materijala nič koliko, delavcev tudi, torej čemu ne bi mogla tako bogata dežela porušiti "slums" in zgraditi za delavce cenena stanovanja z vsemi udobnostmi, kakor jih je zgradila socialistična administracija mesta Dunaj ?	^
"Prosperiteta" krušnih vrst
Socialistična stranka je ameriško ljudstvo pravočasno svarila, da se bo znašlo v krizi in krušnih vrstah, toda je vzlic temu izročilo moč kapitalističnim interesom, ki se branijo dovoliti izdatne vsote v pomoč bednim. Ne le delavci, tudi farmarji so vzlic svojemu obilnemu pridelku vrženi v dolgove in vsakojake ekonomske neprilike. Ali je tak sistem vreden, da se delavci in farmarji zanj pehajo in ga podpirajo?
Ako ste za spremenitev tega žalostnega stanja, morate začeti graditi SVOJO organizacijo. Pet milijonov nezadovoljnih delavcev, ako so politično NEorganizirani, ne šteje ničesar. So brez moči. En milijon delavcev ORGANIZIRANIH v socialistični stranki pa bi bila že SILA, ki bi pripravila kapitaliste, da bi dajali delavcem vsakojake koncesije.
Ne odlašajte s pristopom!
Ne čakajte» da se najprvo sosed pridruži, ali Poljaki pridružijo, ali da postanejo Amerikanci socialisti, kajti oni se ravno tako izgovarjajo na vas, kakor vi nanje. Pristopite v Jugoslovansko socialistično zvezo. S tem postanete član socialistične stranke. Pojdite med znance, med rojake in druge delavce, in jih prepričajte. da BREZBRIŽNOST delavcev koristi samo kapitalizmu, delavstvu pa neizmerno ŠKODUJE. Pripravimo se za borbo, ki je pred nami. Utrdimo svojo stranko, da bo dovolj jaka zmagovati že pri prihodnjih volitvah. Kadar bomo močni, nam ne bo treba več apelirati na zakonodaje, nego bomo zahtevali in poslušali nas bodo. Ne
le poslušali, nego tudi UPOŠTEVALI.
Do zdaj »o v ameriški javnosti zlahka domimrali kapitalisti s »vojo republikansko-demokratsko stranko. Razočarane množice pa so se v teh mesecih naraščajoče krize spomnile socialistične stranke in zanimanje zanjo raste, kar strahoma ugotavljajo tudi kapitalistične informativne ustanove. Saano zanimanje pa še ne zadostuje. Ta članek je apel VAM, kateri še niste v svoji stranki, da pristopite kot aktiven bojevnik v SVOJO armado!	___
"PRIJATELJSTVO" MED DEŽELAMI UPKicUJEJO NOVE VOJNE LADJE
va nemška ladja, je na levi na tej aliki. Na deani pa je nova francoska vojna ladja, o kateri francoski mornarični minister dejal, da je "stražnik miru in dela". Nemška ladja ae imenuje "Deutschland", francosko pa so krstili za "Aigle". Obe staneta milijone doiar>ev. Radi te nemške ladje ao ae vršile pred dobrim letom med nemškimi političnimi strankami veliki boji, ker so ene absolutno nasprotovale da bi Nemčija trošila denar . . .. . .v . ,, .. • , iv gradnji nove vojne mornarice. Prejšnjo ao ji razdejali za-ter. prav, jo žepna kr.zarka 'rad, njenepo^bne konstrukcije. ve*niki._Dokler se bodo evropske m druge dežele na tak na-Versa.llska pogodba namreč določa, kolikšne vojne ladje Nem- ¿¿n «pHpra|jale Ia mir» jc vojna neizogibna, razen ako se Ijud-cija .me grad. . «n al.cne ov.re katerim p. se je nemška vojna gtvo ^ in „apravi kapitalističnim vladam konec, tehnika izognila z novimi iznajdbami in izpopolnitvami. Ta no-	r—r— *______________________________-
piii moro vsi isti igralci kakor na prvi prireditvi ob priliki prireditve mladinskega odseka kluba ¿t. 1.
Zvečer je imelo društvo plesno in prosto zabavo, na kateri je igral J. Kochevarjev orkester. S prireditvijo 31. maja je to društvo znova pokazalo, da dela in napreduje vzlic ne-prijatelj.stvu, ki ga goje pr^ti njemu nasprotniki naprednih idej.—Poročevalec. .
Nemčija je nedavno spustila v morje novo vojno ladjo, ka«
IZPREHOD PO ZADRUGI INC.
protestiranju ? Pitanje je glupo in spada le v list, kakršnega naivni rojaki zalagajo par
spet nakupečen precejšen potoček leze in glupo^ti.
Uvodnik na prvi sti a ni je j o-svečen federaciji SNPJ. v Chi-cagu in hvali dotična društva,! Glede tiskarskih kozlov in katera ji nasprotujejo. Pravi, !naPak lahko Garden Kobalu da federacijo propagirajo sko-P°ve' da ko Je bil Andrej ko-ro izključno politikaši, iz česar, rektor, je bil ''zelnik tiskarskih sledi, da tudi Kobal smatra člo- kozlov" še veliko bolj viden. O veka za politikaša samo, če je sv<>jem delu pri Prosveti je v aktiven v delavskem gibanju. majski številki .zelnika pisal Ako pa agitira za Hooverja, za KobaK "da je lepo sedel svojih kakega koruptnega Crowe-a, za «dem, oaem uric na dan, ob Thompsona, za demokrate in H»u j® potegnil plačo in za druge republikanske-demokrat- dr"go »« ni menil". Toda če je ske kandidate, tedaj to ni po- !on lenaril, je moral pokojni Za-litika! Lahko prodajaš svoje vertnik delati toliko več. Ali ime stranki Wall Streeta, lahko bi bil Garden Kobalu bolj po si danes republikanski in jutri «oclu» *e bi lenaril kakor je on
0 Pioneerjevi šoli in uspehu
V junijski številki glasila'skrita želja, naj se uredništvo krenkom za odlaganje njihovih Chica m __ Druš »pl0. Jeznega čikaškega bloka je Prosvete pretvori v šiab avto- neslanosti. Socialisti smo proti	^ ^	' ^ y
matov, v breznačelen aparat, ki f«žizmu protestirali in vodili	• angleško poslujoče
naj direktno in neposredno slu- propagando proti njemu veh ko JKo^ ži politiki zeljnatih glav in v po- Prej predno je začel Andrej ggvo^in c^ ob enem prvo v gubo SNPJ.	moledovati okrog konzula, da SNPJ., v_*olikor Je^PoroCevalcu
mu je preskrbel nekaj dolarjev ;*nano ki je ustanovilo sloven dohodkov. Lahko pa Andrej fko ™ *roke. .Za učite-- svojimi prijatelji Jugoslovan- lJlco so doblh	"
osebi Katke Zupančičeve. Pioneerjeva slovenska šola
Ai beiter Zeitung "njVmTakb j* ™ "to Gotsko leto končana,
društvo obljubuje, da bo z
demokratski politikaš, — po in se za drugo n« brigal? Se-Richardovem in Andrejevem veda bi bil!	^
mnenju to ni "politika". Politi- V junijski številki glasila ko-ka je le, če si v borbi za zava- balske stranke je tudi artikel z rovanje proti brezpoaelnosti, za naslovom "Slučaj z zadružno starostno pokojnino, za civilne banko". Pravi, da je Zadružna
svobodščine itd. .	banka zdaj v likvidaciji, in to	_____
Zelnik piše tudi o demokra- jim piše dr. Ivan Černe, kateri | pittalTurghom. ^Odgovor je^ la-ikosi upa! Urednik, toži "Prosveto" in s tem SNPJ. hAk_ Rnrimn «p ™ nhatanok
za petdeset tisoč dolarjev "od-
skimi "diplomati" odgovori na ovo pitanje: Ako je socialistična
po godu, kako to, da jo je jugoslovanska vlada prepbvedala že med prvimi listi, ki jih je dala na indeks? Ali morda zato, ker Arbeiter Zeitung poziva svet v borbo na obrambo Slovencev pod Italijo, ali pa zato ,ker pripoveduje, da med italijanskim in jugoslovanskim fašizmom ni nobene razlike? Andrej ima zdaj besedo.
K. T.
Kaj je z nami?
Pittsburgh, Pa. — Razni dopisovalci vprašujejo, kaj je s
ciji. Le kako
ki je s shoda 30. novembra Ashland avditoriju skupno s škodnme". Cernetovo pismo je konzulom telegrafiral v Beo- Kobal priobčil in se začenja: grad in zagotavljal kralju "glo-
"Naš obisk v Girardu
Cleveland, O. — V soboto 23. maja ob 4. pop. se je s hčerjo Olgo pripeljal pred hišo Blaž Godec, — znamenje, da se naša pot proti Girardu pričenja. Vsedli smo se v avto in se peljali do E. 154th in Kin-sman Ave., kjer se je nam pridružil še Anton Havlena. Ker je Kinsman Ave. (Road No. 422) direktna pot v Girard, smo jo ubrali po nji, da čimprej pridemo do cilja. Na pol poti smo dohiteli par avtov. Pa reče eden naših: "Tam je pa glava Antona Eppicha. Gotovo je tudi on v mašvni." In res, bil je Tone ter kadil pipo. V drugem vozu pa je kočiral sodrug Frančeškin in v kočiji sta bila sodrug in sodružica Poljšak in par drugih.
2e okrog šeste zvečer smo dospeli v Girard. .Ogledali smo *i<4owij;frioiftttnr$Hfc sebnpmol
nipw«r iHh tttftf tip» i®e« 1,1 j* <ef i&fljmi uKfczdt&vJaanj«
boko podaniško udanost cika ških Jugoslovanov" ne more bi ti ne bojevnik in ne zagovornik so "boritelji demokracije!
V slepilne namene navaja U. M. W., češ, glejte, kako so tam uničili demokracijo! Da, toda uničili so jo reptlblikanski-de-mokratski hlapci, prav taki tipi, kakršne hvali "zdmževa-telj" otrok s starši. Kamor bi
"Cenjeni tajnik". Izpustil pa je iz zelnika ime "cenjenega tajnika". Ta artikel pokaže, da in "varuhi" S. N. P. J. še vedno v zvezi s človekom, ki hoče z legalnim hold-upom vzeti članom SNPJ. petdeset tisoč dolarjev.
Po smrti Antona Kristana ima Zadružna banka težkoče. Noben vlagatelj pa še ni ničesar izgubil. Iz poročil v Prosveti
Sodelovala je "Zarja" s svojim oktetom, dueti in solisti. Bili so navdušeno sprejeti od občinstva. Par točk v sporedu je imel Barbičev trio. Pesnitev "Proletarci" od Anne P. Krasna je deklamiral Vinko Zgo-nik. Pesem Volginih brodarjev je zapela v angleščini Olga Godec. Dasi šele 14 let stara, je že dobra igralka na klavir in poseduje tudi lep glas. Zela je obilen aplavz.
V enodejanki "Medved", katero je spisal sloviti ruski pisatelj A. Čehov, so nastopili Victoria Poljšak, Anton Eppich in August Komar.
Udeležba je bila zadovoljiva ,toda bi bila še večja, če se ne bi mnogo mladine odpeljalo na Ambridge na veselico druš. "Revelliers".
Naslednji dan se je vršila t<ida k na
gjfflflzt,il*žem *pcT veseli
je razvidno, da je šla in gre Zadružna banka članom in jed-noti na roko in vse pošteno izplača, kar je nakazano skozi njen urad. "Varuhi" torej niso rešili jednoti niti centa. Kaza-
Peza odprte delavnice
Piney Fork, O. — Žalostne
razmere vladajo v premogovniških revirjih, od kar je unija zrušena, industrija v krizi in u-vedena odprta delavnica. Garati je treba težko, plača majhna, pravic za delavca nobenih. Razmere pri nas se lahko definira s sledečim cerkvenim rekom :
"Delaj, kakor da boš večno živel, in moli, kakor da boš jutri umrl."
Obratni sistem je tak, da delavci drug drugega priganjajo. V razmerah, kakor so danes, je silno veliko neprijetne tekme. Prikupovanja bossom, to-žarenja, razprtje in očitanja so vsepovsod dnevni pojav.
Mnogim se to gnusi. Ni čudno, če postanejo ljudje anarhistično razpoloženi in gledajo na svet s črnimi očmi.
Delodajalci imajo žetev. Rok imajo v izobilju, katere jim garajo za malo plačo. Skoro nobenega odpora. Zdaj imajo le bossi besedo. Pa se bo moralo kaj spremeniti. Sistem, v katerem ni -ne za živeti, ne za u-mreti, je nevzdržljiv.
Nace 2.lemberger.
oni prišli na krmilo, bi odzvoni-lo demokraciji še veliko bolj kakor ji je v U. M. W.
In če je federacija društev nevarna demokraciji, zakaj bi ji naj bila v pomoč "unija društev"? Tega republikanski-de-! |i So na nesigurnost bank "v mokratski-konzulski politikaši korumpirani, bankrotirani Ju-še vedno niso pojasnili, dasi jih ^oslaviji" (kateri danes ¡zre je federacija v Prosveti vpra- kajo svojo globoko podaniško šala za razlago.	udanost), medtem pa so "po-
V isti številki zmerjajo Koba-j zabili", da je bilo v tej deželi lovci Antona Gardna. Anton tisoče bank na pragu poloma, m Garden je aktiven v jednoti in da so propadle v stotinah dru-v delavskem gibanju, kar do- ga za drugo. Mnogo naših ro-tične, ki prisegajo kralju "svo-|jakov so take banke pripravile jo globoko podaniško udanost", > ob prihranke in tudi SNPJ. je na vso moč boli. Če bi bil Gar- prizadeta.
den brez prepričanja in neakti- pr. Černe bo v Ljubljani pi-ven, bi se Kobal in njegovi lju- smo, ki ga ima v ^kaškem zel-nič ne spodtikali niku, utajil. Ampak ta družba,
dje prav oben j.
Pravi, da je Gardnu "bosek" Zaje pomagal do službe. Gardna je najel
— kako magnetično se je našla
hak. Borimo se za obstanek, sempatam imamo v Slovenskem domu kako prireditev, za drugo se ne brigamo. Držimo se evangelija, "kaj nam mar, če trava raste ali ne, ko nas več ne bo."
Pisati ni težko, težje je delati za odpravo takih nazorov in agitirati.
Včasi, ko so "Vščipci" bolj pogosto prihajali v Proletarca, je Pittsburška cekarica poročala javnosti, kakšno je vieme na Butlerju in pristavila kakšno gorko o socialističnem klubu. Želel bi, da postane v njemu aktivna, pa bo napredek boljši.
Ko je poročala, da ni nič novega pri nas, je pozabila, da se tudi tu dogodi kaj zgodovinskega. Čudno se mi je zdelo, ker je prezrla (banket jugoslovanskih podanikov lanskega decembra v Slov. domu. Prireditev je bila fiasko. Februarja so imeli prireditev v enem tukajšnjih najdražjih hotelov. Najemnina prostora je znašala do $500. Ker vstopnina ni bila dosti visoka, niti udeležba sijajna, kdo je plačal priman-kljaj ? Nihče drugi kot kmetje in delavci v Jugoslaviji!
Dne 30. maja je Slovenski dom obhajal slavnost 20-letnice otvoritve. _ Na ^fifldu ^¡bil/
m
njo nadaljevalo prihodnjo jesen. Ta dogodek je društvo praznovalo v nedeljo 31. maja v dvorani SNPJ. Sodeloval je orkester Chicago Boys' kluba in soc. pevski zbor "Sava".
Govor o pomenu slovenske šole za otroke naših priseljencev je imel Ivan Molek. O delu in uspehih društva "Pioneer" je imel govor v angleškem jeziku D. J. Lotrich. Izvajanja obeh so bila jako dobra.
Mladež slovenske šole je nastopila v par pevskih točkah, deklamaciji in plesu pod vodstvom učiteljice Katke Zupančičeve.
Občinstvo je razveselil tudi R. Zakovšek, ki se razvija v prvovrstnega godca na harmoniko. Je še mlad deček, pa ti igra razne naše poskočnice kakor kak odraščen muzikant. Program je vodil Louis Beni-ger.
Zaključni del sporeda je bila komedija v angleškem jeziku "Hans von Smash" pod režijo J. Raka. V nji so nasto-
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN mn4 SURGEON
Office hours at S724 W. 26th Street
Tel. Crawford 2212. 1:80 — 3:80 — 6:80 — 8:80 Daft? at Hlavaty's Drug Store 1858 WEST 22ND ST. 4:30—6:00 p. m. daily. Except Wed. and Sunday only by appointments, tesldence Tel.: Crawford 8440.

Royal Bakery
SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA.
ANTON F. ŽAGAR,
lastnik.
1724 S Sheridan Rd., No. Chicago, III.
Tel. 5624. Gospodinje, zahtevajte v trgovinah kruh la naie pekarne.
Milwaukee Leader
Največji ameriški soeiali*!-ini dnevnik.—Naročnin*: $6.00
na leto, $3.00 sa pol leta, $1.50 ta tri mesece.
Naslov: 528 Junoasi Ave. MILWAUKEE. WIS.
— ^ome doirtpanyt thia i*l/
"i jpitanjöüinwfriV juniöaki, ki. jPravi, fda smo socialisti Ipfetestirnaju ¡íopor füHH
ci phaaiemitojjpate.,
wed,	mi, <
4**mf>	M*nt^jaMWog
4"ftftc»tl> dtfftttiAMe	W* zboooiranja sp« iiojovrM^ <;oJ »mo flriydiünr mlttn-f^
ÍWWf	(iruitoV^nrnjifctpovawK	podMiudanostIH-
Prqavrtne w****?	..f-aaiJ-da p**thiitti»tta
71 " ----- — J------------------------mW^mk
^jaDj^iStey/W}-imi pa smo proti
Jih« pa j ihr jte.M»toc tei^Ui
nal dobrt reat^sinßNjPJ«. L ooruqom l« ffim**ttt*iue«i
riti in odkJTitiiPOVOČ^i /ivmbalt^e^tonu in okolici.
vina" n*';W.	* Sidrom,
i
Sto Izvodov za dva dolarja
V agitacijske namene pošljemo sto izvodov "Proletarca" za dva dolarja. Naročite jih, kadar imate večjo sejo, veselico, shod, predstavo ali kako drugo priredbo, in jih razdelite med udeležence s priporočilom, da naj se nanj naroče. Pošljite nsu-očilo pravo-časno 1
1
4t vi )|Vt yt 'tvi yt y t' yt y t Mf;;Vf Mt ^vt ^vt ^vf >t\i	I
Hočete pristno in čisto mleko za vašo deco in ostalo družino. Dovolite da vam postrežemo z njim. Dostavljeno na dom iz naše sanitarne, solnčnp,zračne;bna^iJo
— .NOVE foUlC^RNk^"
[lliKllJ OlaTflOil 0IUT9L Uifli^^l
a09mh»i m / ai,íiííi y, j >- >
,UH99I8 I Hiliciu oriiffion 0lT(r9C uTqi^l / a^ni ti-jak*
rnxa^wmxmmmm
p. COilNA il^VftWSKAiWiflfKi^WA V.fCHI«^flUiUo-i
Bhüé Island Av^éC" «q mß té/k>Äobafe4relt1BÄ7»6f 11
-nq v iß/! ,Hin®tn«i tÄ>idn ni dinsSovoq il>u|

flrio faíMftii<Ihai4iv/jíinja Vliba ne»* ¿lsaesia A no ta Wisf
fnsas«» ppatoianko JI Sv. J^
toi d«t*Ji «dina dsla^
lahko pribori
■sesMi^eyflasvl^ y iíing9Íoq ßg

O 9
7
rvnfiimtätm1
-o ta ns ovufsÄT srni ailnßiJs «jlenß^ilduqgil
»ioqo
HAWDN^ .8LTI .I loraqi
iiIn» ,9t
as iiat^q
i J i;" i >í i; t (()>(
"HdB^MfflHK
i'i
a / o}(ß 5 it q ^f! fj ä1 o m i«
-otq as ogu _____
miDrinlii »v t Rod 9Í) : ni9
-9'/ ^mCAGO^HtLi1»^!1-»1 r»x siiusalg .iinß Lai)X .0)í»ü. r.IilojR u U>uU ani^v nAi
«I "'L 1 L SI o v o n • U
ti ÍVI997 a x
- - , 5ßq ilßlom {(M'irfßXiuiTnTTi'nn'o/ooH .aj »Ii*
fy iom nV^ k^wrhnV9*™*«mW*»1*n***»	¡
PROLETAREC
L»at aa iatorMt	Ijadatva.
liKtj« vsak četrtek.
tnika Dalavaka Tuk«?«« Druiba, Chicago, 111.
Glaaéáo J«(Ml«nMkt Social iatična Zvtac
NAROČNINA sa Zedinjene driave m Kanado u celo Me $3.00; «a pol lata $1.76; sa četrt leta $1.00. — - Inoasmstvo: sa celo leto $3.60; aa pol leta $2.00.
▼rt rokopisi m oglati morajo biti ▼ naJem uradu naj-poanaj« do pondeljka popoldne aa prioMitev ▼ fcerikki tekočega tedna.
PROLETAREC
Pefclished «vary Thursday by the Jugaalav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906.
----------------------- Frank Zaits
Manager _______ Charles Pogorelec
SUBSCRIPTION RATES: thrited Sta*« and Canada, One Ysar $3 00; Six Months •1.76; Tkies Months $1.0«.—Foreign Countries, One Year $3.60; Six Months $2.00.
Add.
PROLETAREC
W. 26th St., Chicago, III. Tslsphsaai Rockwall 2864.
546
POMANJKANJE RAZUMA
V ekonomski ¡krizi, kot jo preživljamo sedaj, delavec šele čuti, kako potrebna bi mu bila močna organizacija. Toda v "dobrih" časih se ni brigal zanjo vzlic apelom, zdaj pa jo tudi ne more zgraditi preko noči. Leta in leta so se "prosperitete" pijani delavci branili socialističnega časopisja ter ga s svojo brezbrižnostjo pomagali uničevati.
Kako prav bi prišlo danes par sto socialističnih dnevnikov in tednikov, ki bi pomagali v propagandi za zavarovanje brezposelnih in za starostno pokojnino. Ali delavci so rajše brali razne frazarske liste, in ameriško delavstvo še posebej je segalo po najbolj kaipa*alističnih listih—danes pa se čudi, kako je mogoče, da se nihče ne briga za usodo ne-zaposljenih. Kvečjemu, da je ta ali oni kapitalistični list apeliral na radodarnost svojih čitateljev in je tako na stroške delavcev otvo-rii 'kuhinjo, iz katere je serviral nekoliko hrane nezaposljenim.
Socialisti smo razumeli ne šele včeraj, ali pred letom, nego ves čas, da so depresije, kot je sedanja, pod kapitalizmom neizogibne. Dopovedati smo delavcem, da republikanska in demokratska stranka vzlic svoji silni moči ne bosta storili nikakih priprav, ki bi v času krize brezposelnim omilile življenje.
2e nad >eto dni je v tej dežen milijone delavcev brez, zaslužka. Kongres je zasedal in razpravljal. Istotako legislature posameznih držav. Koliko so vse te zbornice storile za odpravo bede? Pobrigale so se le za koristi velikih korporacij, za delavsko ljudstvo pa niso storile ničesar. Za delavstvo ni denarja. Ce pa pride spet do kake vojVe, bodo nakazale stotine in tisoče milijonov v štiriindvajsetih urah. V blagajnah ameriških bank je milijarde dolarjev. Industrije imajo velike rezerve. Denarja torej ne manjka. Ničesar ne manjka, razen boljšega razuma v glavah delavcev.
Svoboda v Renu
V Renu, Nevada, greš lahko v igralnico, ne da bi se ti bilo treba bati policaja, kajti tam je igranje, ali kakor pravimo, "gemblanje" dovoljeno. Tudi v Chicagu in New Yorku, istotako v drugih mestih imajo igralnice, v katerih sempatam kdo dobi, in vsi ostali igralci izgubljajo. Le da v teh mestih niso dovoljene, zato je treba plačevati varuhom zakonov podkupnine. Moralisti se zgražajo nad Ne-vado, ker je sprejela zakon, ki dovoljuje igralnice in zahteva od njih visoke licence. Toda razlika je le, da bo v Nevadi davek od njih dobila država, drugod ga pa dobe graf-tarji. In v Nevadi se ogoljufani igralci lahko obrnejo za protekcijo na oblast, drugje pa morajo molčati, da zakon njih ne—udari!
Direktna akcija
V občini Tulcea v Rumuniji bi se imele nedavno vršiti občinske volitve. Kandidiral je župan in pričakoval, da mu ne bo nihče uhajal na pot. Pa se je le dobil nekdo, ki se je proglasil s pomočjo svojih prijateljev za protikandidata županu. Župan se je razjezil in tekmeca ustrelil. V volilni kampanji meseca maja v Egiptu je bilo nemalo ubitih in še več ranjenih ter pretepenih. Chicago torej ni edini neciviliziran kraj ma svetu. V prošlih županskih volitvah ni bil v Chicagu nihče ubit. Le tekom kampanje je bilo par ljudi povoženih in nekaj ranjenih, kar v primeri s situacijo v Rumuniji in Egiptu ni posebno velik madež.
Kam ]e odšla prosperiteta?
Republikanska stranka ima zaslugo za pro-spenteto, so pravili pred par leti, in posebno še v volilni kampanji 1. 1928. Rekli so ljudem : Ce hočete, da prosperiteta ostane med vami, glasujte za republikansko stranko. Velika večma ljudi je storila tako. Zdaj se čudijo, kam je odbrzela ta lepa ptica prosperiteta. Hoover in republikanci bi morali nač vedeti, ker so rekli, da je njihova in da se edino v njihovem varstvu dobro počuti.
ii tMMim .
sti in zmage. Nad njo pa vihra rdečft zastava.
(KONEC.)
Premogarji se upirajo
KARL MARX
Njegovo življenje in njegov nauk.
Ta slika je bila vseta v času protiklerikalnih demonstracij v Madridu pred jezuit •Ju> cerkvijo* ko je bila ▼ plamenih.
Iv. Vuk:
Rdeča zastava
t >
(Nadaljevanje.)
Pn delu so se nih narodov videli bitja so skrbno pazila niso na
sebojno sporazumevali. Enkrat .. , na teden je bila v petih različ- n
ti 1 U A A»*l/ tf n U o 1 it Iv ii V\ ^ vr» «	t» n	a	*
V	Kentuckyju, West Virgini-ji in tudi v Coloradu se je pojavil med premogarji duh u-porništva proti suženjskim razmeram, v katere so uklenjeni.
Kompanije izrabljajo sedanjo depresijo, da jim delavci gaiajo za plačo, ki ne znaša več Kot do $3 na dan, to pa jim potem večinoma vzame nazaj za "potrebščine", katere jim po najvišjih cenah daje njihova prodajalna.
V	spopadih med premogarji in kompanijskimi biriči v Kentuckyju je bilo več oseb u-bitih. Mnogo premogarjev so aretirali in jih drže v zaporu.!
Rudarji v West Virginiji se skušajo izkopati iz brezdna s* pomočjo svoje unije, ker v U. M. W. pod Lewisom nimajo no-— To je naša zastava. Kri benega zaupanja . Prevečkrat našega sina jo je pordečila. Nji jih je že pustila na cedilu. Uni-bomo sledili.	|ja premogarjev v West Virgi-
In Petrova mati je zaklicala ni j i ima, kakor zatrjuje vod-glasno v svojem jeziku:	¡stvo, že več tisoč članov. Vodi-
N a š a zastava je to, > la je nekaj lokalnih stavk in za
Spisal M. B EE R.—P revel C. STUKEU
življenje nazaj. Beppo je vi- ~ " a * a	f , l0: |?a Je ne*aJ	™ 111 za
I del z drutfe strani tovarne ne- bnUJe' Pordečlla Je od krvi,izprte ter sestradane brezpo-možje različ-'	■ je n,beža, ^ naših sinov Razumete be- selne delavce je podvzela po
Z/lena,lju na pomoč. Peter se ni ču- **de! kl na"J.Jlh k lčeJ° mrtv,? m°žno akciJ°' sKrono pazila da se! ' £	je ^ da flo Strnjeni bodite, strnjeni proti	-------
kakršenkoli način med- . ^ d ih naradnost_ ekupnmeu sovražniku. Strnje-
»	no nastopite in zmagah bode-
skočili dečki na
Romanje k tiplom
Nantiooke, Pa. — Romamo iz
Oči so se mu odprle.	| ln vsi. nad katerimi je vi- kraja v kraj, da bi pobegnili
Tudi ti niso nobeni so- hrala rde*a zastava, so razu- pred siabimi razmerami. To ro-
vražniki.
meli besede žene-matere. In
nih cerkvah služba božja, katere se je moral udeležiti gle-heren suženj. Z vsake prižr.i-
ce je pridigoval eden iz hlaD-
.	. .	oicer arug arugeKa niso ra- ------------...~.....— -- ga ie v lem, ua ueinvci puiuje-
cev posasti in oznanjal v	eli ko » jei Peter sti. zumeli drug drugega, spoznali mo vsak zase vsak s svojimi
tičnem jeziku ljudem, ki so bili ...	. A„	1 , ..
v cerkvi, da so najboljše ljudstvo na zemlji. Vsa ostala
,	manje se razlikuje od ciganske-
Sicer drug drugega niso ra- * samo to. Naenkrat so ra- ga }e v tem, da delavci potuje-
snil roke, so razumeli in mu jo da so bratje. Spoznali so, skrbmi, medtem ko cigani gre-tudi stiskali.	|da imaJ° samo enega sovražni- do gkupno in skupno nosijo bre-
Tako so stali ti peteri ka- ka: Pošast in njegove sluge. me
cil^rLbiTnt^LrjA^Sj kor peterokraka zvezda,	P^l« jim je ja.no da j^i ^ ^ botjSe Se nlfem,
" Z r^ZiJ^ L u^ besed- vendar z «»ve«tjo, da do močni, ako bodo «trnjem, , d kako u ppizadevam. je treba b0jeXatl- ln ub K spadajo skupaj.	moinejš, od sovražmfca, nepre- MoKj ad je Se zmeProm ob,a.
sužnji, zaslepljeni in od trdega dela izmučeni, so verjeli tem lažnivim besedam.
Razen dveh: Petra in Bep-pa.
Majhen, plavolasi Peter je nija du$0 vedno mislil kako ga je Bep- __ Ce se bcdo sužnji spora. po tvegajoč lastno življenje, zume|i med se5ojf jim je švi. rešil. In črnobki in črnolasi galo p0 ff,avif __ smo izgMje_
Beppo se je spominjal, da ta^ ni Bogastvo pošasti se zruši krat, na ladji, ko je reševal in sužnji poatanejo gospodarji.
dečka, ni videl v njem sovraž- Spremljan od svojih, je sto-nika, nego brats ki mu je tre- pil voflja zelenih k petim mla. ba pomagati. Oba sta delala dim ijudem. v istem obratu in kolikrat je _ Narazenf neUmneži, je le bilo mogoče, sta si stis:n'a zakri£ai
roke, ali se vsaj^ prijateljsko Vseh pet mladih ljudi je sta-pogledala. In obema je bilo lo mirno držeč se za roke
lažje pri srcu.	§e enkrat je ukazai vodja
Doma, v poznih urah, so zeleniH bitij, da se razidejo. možje godrnjali nad trdoto Zaman. Nato je ukazal svo-
•• u •• j v	^ r j *
Niso videli tega nenavadne- magljivi, ga prizora samo sužnji, ki so\ Vso noč so se posvetovali, delali v tovarni, nego so zapa- Vzhod je že oznanjal zarj6, ko žila to čudo tudi zelena bit- se je vseh petero Ijudstev-naro-ja. Jeza in bojazen jim je pol- dov odpravljalo vsak na svoj
kraj.
življenja in sanjali o izboljšanju.
—	Kaj naj vendar storimo, je vzdihnil Petrov oče. — Samo sto nas je proti petsto. Zakaj sovražniki so, samopose-bi razumljivo, zvezani s pošastjo in njegovimi hlapci.
—;Beppo in njegovi bodo na vsak način z nami proti pošasti, če se le z njimi dogovorimo, je vzkliknil Peter.
—	Molči, neumnež, so mu vzklikali odrasli. To so tudi naši nasprotniki! Tega še ti ne razumeš.
In na vseh štirih straneh mesta in v mestu samem, kjer so stanovali sužnji, so se slišale vsak večer in v vseh jezikih iste besede:
Neznosno je to pasje življenje. .Moramo sprejeti boj zoper pošast. Ali kaj hočemo? Samo sto nas je proti petsto.
Tako so tekla težka, žalostna leta. Beppo in Peter sta že odrasla. Se vedno sta čutila v sebi privezanost drug k drugemu, nista pa se smela sestajati. Tudi se nobenemu ni posrečilo, da bi se naučil govorice drugega.
Delala sta v istem obratu skupaj s svojimi očeti ih materami. Bil je soparen poletni dan. Solnce je žgalo na veliko strojarno. Kolesa so brnela, traki so švigali žvižgajoče po zraku.
Peter je omahoval v strašni soparici. Vrtelo se mu je v glavi, opotekal se je. Cisto blizu k ogromnemu, švigajoče-mu traku ga je sunilo. Trak ga je, srdit, skušal vloviti in prijeti za glavo. In zopet, kakor takrat na parobrodu, ko so ga hoteli pogoltniti valovi, je pričakoval smrti.
In kakor takrat, sta ga zgrabili dve roki in ga potegnili v
jim:
— Ogenj!
Pet strelov, pet človekov je smrtnozadetih padlo. Ali čudno. Se v smrti so se držali za roke. In težko je bilo delo, predno so zelena bitja te prste razklenila.
Glasno jokajoč so pribežale matere in dekleta. Matere in sestre so močile robce v rdeči krvi sinov in bratcev .. .
Sužnje so pognali domov. Pred njimi je šel deček z zastavo dotičnega ljudstva.
Ali pet žen — mater je neslo, pod obleko skrito, tik pri srcu, beli robec, premočen od krvi vseh petero mladih življenj, petero različnih ljudstev.
In bilo je ženam—materam, da je okrvavljen robec zastava, kateri morajo pravzaprav slediti.
Petero žen—mater je pokrilo, bridko jokaje, obraz mrtvega sina z robcem s krvjo prepojenim. Peta mati, mati Petra, je pa pozabila v svoji bolečini na vso previdnost.
— Vsi naj vedo, da so hlapci pošasti umorili mojega sina, je govorila. Pritrdila je okrvavljen robec na drog in ga obesila skozi okno, kakor zastavo.	*
ln vsi možje, ki so šli mimo, so se odkrili in pozJ.-avljali to rdečo zastavo, ki je prepojena tudi s krvjo njihovega naroda.
Ko je Petrova mati to videla, je stopila pred zastavo in Čakala.
Vedno več ljudi je prihajalo. Prihajali so od vseh strani mesta. Zelena bitja jih niso mogla zadržati. ' Ljudstvo je valovilo okrog rdeče zastave, ki je plapolala z okna, obsevana z lunino svetlobo. In petero ljudstev je govorilo v petero jezikih:
Ko so zjutraj šli v mesto, je pred vsako skupino šel deček z rdečo zastavo. Pisane zastave ni bilo več nikjer.
Pobili so pošast in del njegovih hlapcev. Drugi so polni groze zbežali na majhnih čolničkih preko morja.
Nekdanji sužnji so sedaj postali gospodarji tovarn in otoka. Zgradili so veliko ladjo in se vrnili v svoje očetnjave.
kih. V tem kraju sem štiri in pol meseca. Vsega skupaj sem napravil 42 šihtov, ki so mi prinesli $265 plače. Do $200 je šlo v istem času za hrano in za vse drugo mi je ostalo $65. Kako naj družina, ki ima štiri šoli obvezne otroke, izhaja s takimi dohodki? Well, ljudje izhajajo. %
Tako ne bo šlo dalje, pravimo. Ljudstvo ne bo zmoglo takih težav. AILna drugi strani idimo, da se vzlic mizeriji ljudstvo še vseeno ne zanima zadostno za svojo organizacijo, in da po stari navadi napolnuje staje takozvanim dušnim pa-
Rdečo zastavo so vzeli s se- stirjem. V svoji omejenosti pri-boj in razvili jo v vseh drža- povedujejo, da smo svobodomi-vah. In povsod, kjer je za- sleci krivi gorja, ker ljudi Bog vihrala, se je na novo zgodil tepe zaradi njihove »nevere. Ce-čudež. Ljudje, ki so se zbira- mu pa ne tepe bogatih? Ali li pod njo, so se razumeli, če- imajo res toliko vere, da so iz-ravno so govorili v različnih vzeti pred kaznijo, ali pa de-jezikih. In nastajala je ogrom- lajo za cerkve in plačujejo du-na armada.	hovne zato, da drže maso v za-
— — — — — — bitosti? Sodbo si napravite Pritisnite uho na zemljo, sami. Slišali boste mogočno grmenje, Treba bo še veliko duševne-kakor korake milijon in mili- ga boja, predno pride preobrat, jon nog. To je korakajoča mo- ki bo napravil konec današnje-gočna armada brezpravnih in mu romanju in begu pred bedo. izkoriščanih, armada bodočno- ,	Henrik Pečarič.
DVA OSTANKA PROŠLOSTI
J,
Nm sliki sta j«(osio*anski kralj AUksandar (na UtI) in nimuniki kralj Ka^ol. Nedavno •(• ¡mola daljii ••■tan«!t„ kjar tU m poforarjala, kako lahko drug drug amu pomagala in o »ličnih s a dar ah. Alakaandar ima >a imno Karlovo —tire Rumunaka dinastija ja «na najbolj notoričnfti na rra» lu. Ra*u«ctoio«t njanih članov ja t*ato«n« znana. Vsa driava. in notranja Sar sunanja politika daiaia, aa mora ravnati v aoglaaju kapric pohotnih, nadlutih «hn» jaasr.
(Nadaljevanje).
Medtem pa stvar ne gre tako mirno v ma-nufakturnih delavnicah. Podaljšanje delovnega časa in večji napor moči kakor tudi kombinacija dela zahteva od delavcev, da se združijo in se bore za boljše delovne pogoje. Ti boji skupaj z napredki prirodne vede, tehnologije in razširjenja trgov rezultirajo v iznajdbi tehnike, podlage veleindustrije. Kapitalist hoče postati na eni strani čim najbolj neodvisen od živih delovnih sil, na drugi strani pa povečati množino svojega dobička. Sredstva za to mu nudijo nove tehnične iznajdbe. Prejšnje delavce, ki so se še ponašali z rokodelstvom ali ki se kot razlaščeni mali kmetje ne morejo podvreči tovarniški disciplini in se upirajo, te izloči deloma žensko in otroško delo, deloma se jih omehča in pokori. Delovni čas se zopet podaljša, zlasti pa strašno napreduje žensko in otroško delo. Mezdni delavec, ki je vstopil v podjetnikovo manufakturno delavnico poln poklicnega ponosa često še s svojim lastnim orodjem, postane sedaj majčkeno kolo ogromnih, brezobzirno delujočih strojev. -
V tej obsežni, dotlej brezprimerni gospodarski preobrazbi propadejo starejše obratne t)blike; cele družabne plasti, nosilke propadajočih obratnih oblik, zapadejo v bedo in povečajo proletarski razred. Napredek industrijske revolucije objame tudi poljedelstvo; stremljenje po večvrednosti (zemljiška renta) vodi v odvzemanje in prilastitev občinskih zemljišč po veleposestnikih, samostojni kmetje se decimirajo, mali posestniki in zakupniki se proletarizirajo. Družabni razredi se pregrupirajo; mestno prebivalstvo hitro narašča, dežela osameva; iz tega procesa preobrazbe se kažejo vedno jasneje obrisi dveh razredov kapitalistov in proletarcev.
Tako tovarniški kakor druge kapitalizmu nasprotujoče družabne plasti reagirajo proti izkoriščanju, ki uničuje zdravje, in se bore za normalni delavnik. Delovni čas se omejuje;, vedno bolj je ovirano stremljenje kapitalistov po podaljšanju delovnika in po absolutni večvrednosti, toda skoro prisili napredek strojne tehnike delavce, da intenzivneje izkoristijo krajši delovni čas; pospešeno gibanje stroja določa tempo, izsiljuje pospeševanje napora moči. Delavec mora sedaj v eni delovni uri oddati toliko moči kof prej v poldrugi uri. Tako iztisnjeno večvrednost imenuje Marx relativno večvrednost. Delavski boji za krajši delovni čas so za tovarnarje velikanska vzpodbuda, da spopolnijo svoje stroje za povečanje relativne večvrednosti. (Kapital 13. poglavje, 3 c.) Intenzifikacija dela ali ustvarjanje relativne večvrednosti je eden najvažnjših neposrednih učinkov in eden najznačilnejših znakov razvitega kapitalizma. Razumevanje te nove faze je predpogoj za razumevanje Marxovega sistema. Tu poseže Marx popolnoma čez antikapitalistične kritike, ki so sledili Ricardu.
Kaj se zgodi, čim opazi kapitalist da zadeva iztisnjenje absolutne večvrednosti na nepremagljive težkoče? Tedaj opremi svoje podjetje z najnovejšimi in najdragocenejšimi stroji, da spodrine žive delovne sile in da intenzivneje napne zaposlene delovne sile. Ker pa da manj menjalne in manj večvrednosti relativno malo živa delovna sila, mora razmnožiti produkcijo, da krije izgubo na večvrednosti z večjo množino blaga: čeprav mu poedi-ni kos blaga prinese manj dobička, vendar producirá, sedaj tolike množine, da ostane dobiček isti kot prej ali da je še celo večji. Obsežnejši stroji, predelane večje množine surovin in relativno manjše število "a^Üovnih sil pomenijo očlvidno izpremembo v organskem sestavu kapitala: konstantni sestavni deli (stroji, surovine) presegajo vedno bolj in bolj varijabilne. Ce je bila prej sestava 50% konstantnih in 50% varijabilnih delov, je sedaj v razmerju 80:20. Istočasno se je močno zvišala glavnica, kajti stroji in velike množine surovin in pomožnih sredstev zahtevajo povečanje kapitala. Ce je znašala glavnica prej n. pr. 100.000 M, od katerih je odpadlo 50.000 na konstantni, 50.000 na varijabilni kapital, znaša sedaj 500.000 mark, od teh 400.000 konstantnih in 100.000 varijabilnih delov. Ta organska sestava pomeni: relativno majhne delovne množine spravijo velike množine produkcijskih sredstev v gibanje; delo postaja produktivnejše, ker je intenzivnejše; celokupna blagovna množina narašča; dobiček pri poedinih kosih blaga postaja manjši, toda celotni dobiček se poveča; ob-ratno izpreminjanje dobička in kapitala hitreje teče. Stopnja produkcije se vedno bolj razširja, glavnica postaja vedno večja kajti e veliki kapitali lahko ustvarjajo toliko relativne večvrednosti, da napravijo take velike dobiček, da dajejo podjetniški prebitek in obresti, torej omogočijo akumulacijo kapitala. Razširjena stopnja produkcije je nedostopna manj močnim kapitalističnim podjetnikom. Ti deloma propadejo, deloma se združijo v delniške družbe. V prvem slučaju nastane koncentracija produkcijskih sredstev v malo rokah, v drugem slučaju pa centralizacija produkcijskih sredstev. To je u-činek nove organske sestave kapitala na kapitalistični razred.
(Dalje prihodnjič.)
Hermynia sur Mühlen:
HLAPEC
PREVEL IV. VUK.
Bila je enkrat udbožna, majhna vas. Ležala je v pustinji v podnožju visoke gore, odrezena od vsega sveta. Z visoke gore so jo obiskovali ledeni vetrovi in morili vse kar je rastlo v bližini. Tudi polja vaščanov so bila pe&čena in nerodovitna. Življenje v tej vasi je pomenilo naravnost gladovanje. Samo eno bogasftvo je bilo: Drva; nenavadno mnogo drv. Ogromna stara drevesa so rastla visoko tja v goro» Na drugi strani vasi pa se je razprostiral brezkončen gozd. Vaščani so podirali drevesa in prodajali daleč na okrog in v daljni svet lepa debela debla ter dobivali za nje, kar so za življenje potrebovali.
Vendar je bilo to zelo težko delo. V vročem poletju so možje podirali drevesa in malone umirali ojd vročine. V ledeni zimi so vozili na saneh drva in debla ter zmrzovali. In tako je bilo, da so vsled pretrdega dela bili mrki in čemerni. V vsej vasi takorekoč ni bilo slišati veselega smeha in prijazne besede.
Sredi velikega gozda je stala utica. V nji je živel mož s svojim sinom. Vaščani so se bali moža in ga smatrali za čarovnika. Zakaj u-tica je bila polna nenavadnega orodja in mož je delal dan in noč ter izgotavljal neko veliko reč, ki se je takorekoč gibala sama, puhala paro in pri tem glasno mrmrala. Otroci si niso upali blizu, pa tudi odrasli so se izogibali čarovnika, boječ se, da jim ne pričara
kaj hudega.
Vendar so delali možu krivico. Zakaj čarovnik je bil dober, pameten mož, ki ga je beda njegovih soljudi in njih pretrdo delo bridko bolelo. Stremel je in razmišljal, kako jim odpomoči.
Videl je, koliko truda je bilo potrebno, da so razžagali debela debla s svojimi majhnimi žagami; videl je, kako so se mučili, kako dolgo so morali delati in piemišljeval je, kako jim pomagati. Trdna je bila njegova volja in sklep, da mora narediti stroj, ki bi imel . moči za deset mož: in ki bi bil tako ubogljiv, da bi mogel celo otrok upravljati z njim.
Celo vrsto let je delal čarovnik v svoji majhni utici. Star je že postal in lasje so mu osiveli ko je delo dokončal. Z velikim zadoščenjem je gledal stroj, položil tresoče roke v naročje in rekel* sinu, naj pokliče vaščane.
Vaščani so prišli. Zakaj radovednost je bila večja od bojazni.
Ko so bili vsi zbrani, je čarovnikov sin pri-kotalil mogočen hrastov štor ter ga naravnal pred stroj. Čarovnik se je dotaknil nekega ročaja. Stroj je začel glasno mrmrati in pu* hati iz sebe bele oblake. Ogromna žaga je prijela hrastov štor, zganila se nekajkrati naprej in nazaj: ričšš, račšš, ričšš, raaačšš... io hrastov Stor je bil prežagan, kakor da jt nekakšna drobna vejica.
Možje so stali vsi osupli. Sprva niso mogli spregovoriti besedice. Nato pa so navalili na čarovnika s celo ploho vprašanj.
—	Ustvaril sem HLAPCA, je izjavil starec. HLAPCA, ki vam ibo pomočnik pri delu. Ni prav, če mora človek tako trdo delati, da mu ne preostaja prav nič časa za dobro voljo. Ker pa bo HLAPEC v nekaj urah naredil toliko, za kar vi potrebujete celi dan, boste imeli čas, da se poigrate s svojimi otroci, se po-razgovorite 8 svojimi ženami in ne boste več kakor nekaka živina, ki samo dela in dela.
In pokazal je vaSčanom, kako je ravnati z veliko žago. In bilo je tako priprosto, da je razumel celo desetleten mladenič.
Vaščani so od veselja vriskali. Niso imeli dovolj laskavih besed, da bi primerno pohvalili čarovnika, čarovnik pa je dvignil roko svareče in govoril resno:
—	Darujem vam HLAPCA. Vendar pazite, da ne postane iz HLAPCA GOSPOD. Zakaj bil bi neusmiljeni gospod, ki bo goltal življenje vaše in vaših otrok.
Vaščani so se smejati in klicali:
—	Norčevati se hočeš, kaj? ! Kako naj postane mrtva reč iz železa in usnja gospod nad živimi ljudmi?
Stari čarovnik jih je ogledoval ves v skrbeh in govoril:
—	Dokler bo ta HLAPEC LAST VAS VSEH, bo prav priden služabnik in bo delal za vas. Če se pa zgodi, da postane LAST POSAMEZNIKA, se bo spremenil v strašnega GOSPODA. Zato mi obljubite, da ibo HLAPEC vedno last VSEH vaščanov.
Obrnil se je k svojemu sinu:
—	Ti boš hlapčev čuvar! Vsakemu ga boš dal, ki potrebuje njegovo pomoč. Dokler boš vršil to mojo zapoved vestno, te bo spremljal moj očetovski blagoslov. Zgodi se pa, da pade hlapec po tvoji krivdi v roke enega človeka in postane njegova last, bodi proklet ti in tvoji otroci in tvojih otrok otroci 1 . . .
Vaščani so obljubili staremu čarovniku, da ostane hlapec na večne čase last vseh vaščanov in da se ne bo nobeden drznil, da bi ga
obdržal za se. Na tihem so se pa starcu in njegovemu svarilu smejali.
Zupan je dejal:
—	Slaboumen je že postal naš čarovnik. Misli, da so v žagi čarovne moči, ki jo lahko postavijo za našega gospoda. Stari bedak !
Tudi čarovnikov sin ni prav razumel sva-rečih besed očetovih in se je z drugimi posmehoval starčku. Vendar so se vsi bali svoje misli povedati starčku. Zakaj bali so se, da bi ne odvzel svojega darila.
Dobri stari čarovnik je pa, kakor se je zdelo, čakal samo tistega dne, da dokonča svoje delo. Nekaj dni potem, ko je daroval vašča-nom služabnika, je umrl. Vendar preden je za vedno zaprl oči, je ponovil svoje svarilo:
—	ČUVAJTE SE, DA NE POSTANE IZ HLAPCA GOSPODAH!
Vaščanom so napočili veseli časi. Delo, za katero so preje potrebovali mnko dni, je izvršil HLAPEC v nekaj urah. In ker se va£-čanom ni trebalo več tako mučiti, ter so sedaj poznali tudi počitek, so postali veselejši in dobre volje. Po dftigače tihi, žalostni vasi je zvenel vesel smeh in vesele šale. Ker ljudje tudi niso bili več tako izmučeni, so postali prijaznejši in ljubeznivejši med seboj. Kmalu je zaslovela mala vasica v vsej okolici kot srečna vas. In marsikdo je prišel iz tujine in se ustavil tukaj. Zakaj tukaj je bik) lepše kakor kjerkoli na svetu.
Sin starega čarovnika je bil dober, priprost dečko. Upravljal je zvesto očetovo darilo in se veselil ,ker je videl, kako se je preselilo v vas blagostanje in sreča.
Večkrat se je smejal, ko se je spomnil očetovega svarila. HLAPEC je pridno delal, so-pihal in puhal, ubogal na vsak pritisk roke. Kako je pač mogel stari čarovnik misliti, da bi postala ta mrtva reč gospod? . . .
Tako je preteklo več let.
Nekega dne se je pojavil v vasi tujec. Bil je lepo in odlično oblečen. Preko rejenega trebuha mu je visela zlata veriga. V žepu je žvenkljal s cekini in mnogo govoril o lepotah velikega sveta.
Njegova bahavost je jezila vaščane. Hoteli so mu dokazati, da Tudi oni niso nlkaki siromaki, nego da imajo nekaj, česar nima nihče na svetu. Peljali so ga v veliko uto, katero so postavili svojemu HLAPCU. Pokazali so mu, kako je poslušen in kako lepo in hitro dela.
Tujec je strmel in gledal vaščane in HLAPCA z vedno večjimi očmi in odprtimi usti. Vendar ni zinil besedice. Molče je sedel v kot in se zatopil v globoko razmišljanje.
Zvečer tistega dne je potrkal na vrata čarovnikovega sina. In ko mu je ta odprl, je rekel, da noče kupiti HLAPCA.
—	Ni mogoče, odgovori hlapčev čuvar. — Očetu smo morali obljubiti, da ne damo HLAPCA v roke kakemu posamezniku.
Tujec je potegnil iz žepa polno pest zlata.
—	Poglej, s tem lahko greš po svetu kamor hočeš. Velik gospod postaneš s tem. Lepe o-bleke si nakupiš, zlato verižico pripneš.
Otožno je gledal čarovnikov sin na zlato. Rad bi bil velik gospod, vendar bal se je prelomiti svoje obljube. Tujec mu je dolgo prigovarjal ali čuvar je bil vztrajen. Vedno mu je odgovarjal:
—	Ne morem.
V mislih je preklinjal očetovo neumnost, ki ga je oropala velike sreče.
Drugi dan je sklical tujec vaščane v veliko uto. Dve pesti zlata je vrgel pred se in govoril :	t i tJ
—	Prodajte mi HLAPCA 1
—	Ne smemo, so odgovorili vsi kakor eden. Ali nekateri so pohlepno škilili na zlato in mislili:
"Stari čarovnik je mrtev in me more vedeti kaj mi delamo. Zakaj bi ne prodali hlapca?
—	Poslušajte, je govoril tujec. — HLAPEC bo ostal v vaši vasi in naprej delal. Vam bo mnogo boljše kot vam je sedaj, zakaj dal vam bom delo in vsak teden boste dobivali svoje plačilo. Ne bo vam trebalo čakati, da bodo deske in drva odpeljana in prodana. Ves trud, vso skrb prevzamem jaz iz ljubezni do vas. Ne bodite neumni. Saj vendar vidit^, kako dober človek sem in hočem samo vam dobro.
Vaški župan se je popraskal za ušesi in pogledal po vseh. Nato je stopil k tujcu. Tujec mu je pogledal globoko v oči m rekel:
_Vidim, odličen možak ste, ki mu blagostanje občine leži na srcu. Dovolite, da vam
stisnem roko.
Krepko mu je stisnil roko. Županova roka pa je ostala stisnjena v pest, ko jo je tujec spustil. Zakaj čutil je v dlani lepe trde cekine.
Tujec je nadaljeval:
—	Glejte ,možje! Skromni, neizkušeni ljudje ste. Les ste vedno prodajali za enako ceno. Jaz pa znam spretno prisiliti kupce, da bodo plačali za les mnogo več nego dosedaj, dvojno, morda celo trojno od dosedanjega.
(Konec prihodnjič.)
PREDSEDNIK DOBIL NOVO LADJO
povečini dobro zabavali. Prireditev je imela čisto kraljevaški značaj.—P. Smiljanic.
Naš piknik v Riverview
Chicago, III. — Socialistična stranka čikaškega okraja priredi vsako leto meseca junija piknik v parku Riverview na N. Western Ave. blizu Belmont. Letos se socialistični piknik v istem parku vrši v nedeljo 14. junija. Nastopi več tukajšnjih in zunanjih govornikov. Na sporedu bodo pevske točke in igre. Mladina in kdoroli bo hotel bo imel plesno zabavo v prostranem paviljonu v pikni-škem vrtu. Vstopnice so samo po 35c. Kupite jih od članov JSZ. ali pa v uradu Proletarca.
— P. O.
reka grožnje, da bo že poka-zal, na prihodnji konvenciji bo socialistom odzvonilo itd. Ali je SNPJ. s članskim denarjem zato pomagala takim fantom v i^olah, da svojo "učenost" izrabljajo v korist kapitalističnih strank in konzulovcev? Kje je zdaj Richardov 100% amerika-nizem in "American language"? Ali res misli, da bo podrl stavbo, katero je njegov oče pomagal graditi do svoje smrti?—J. S.
Ladja "M«yflow«r", katero jo vadriavala vlado Zod. dri.v prodaodni-ku, jo bila pod Hoovorjom oddana vojni mornarici, lmr jo bojo povzročala pravo« otrookov. Namoato to jo vloda kupila Hooverju navadno, toda elegantno opremljeno ladjo, • ketoro ae bo lahko voaif po roki Potomec in daAj. Moitvo tega motornega ¿otna it»jo |»et ooob, medtem ko jo f!ow«r devot oficirjev tn 141 moi drugega ooob j a.	^
Richard J. Zavertnik pohvaljen v 44Am. Slovencu"
Cicero, III. — Videl sem frančiškanski "Am. Slovenec" z dne 28. maja, v katerem je pobeli" Mmy. hvftljen zdaj še Richard J. Za-jvertnik. Ime Zavertnik je bi-= I lo pri klerikalcih silno obso-Pravil je, kako smo zdaj vse vraženo. "A. S." ga je vselej
Piknik kluba št 222 JSZ.
Girard, O. — Piknik kluba št. 222 JSZ. se bo vršil dne 8. avgusta na običajnem pikniš-kem prostoru. Članstvo in prijatelje kluba tu in v okolici na to že zdaj opozorjamo.
. J. K.
Naša agitacija bolj upoštevani, imamo svojo omenjal z gnjevom in napadal.
I • deželo, in njeni diplomatični i Pokojnega Zavertnika je napa-Anton V.cic, potovalni za- za5topni^j govore v našem je-'del še po njegovi smrti. Ko so stopnik Proletarca, je agitacijo ziRu. ^ yeč Rak()r poprejt ko pred letom dr. John Zavert-za ta list zaključil v Wisconsi- gQ ^ y avstrijflkih konzulatih; niku svetovali, da naj oglaša nu z izredno dobrim usp«hom. nahrulili in raVnali zaničljivo s svoj zdravniški urad na 22. ce-Naj te na tem mestu zahvalimo tabo Konzul Kolombatovič je sti tudi v "Am. Slovencu", je vsem, ki eo mu sli na roko.	seveda navzoč in mu je tako urednik Jerič oglas absolutno
Z agitacijsko turo bo nada- razlaganje ugajalo. Ako zna odklonil. "Zavertnikov ne bo-Ijeval »kozi celo poletje. Kon- Qn sj0vens|{0f ne venlf jaz znam mo oglašali", je dejal. Zdaj pa cem tega tedna odpotuje za hrvatsko tako dobro kakor kon- oglaša Richarda Zavertnika za-nekaj dni v Joliet in okolico, in pa sem 8e g gi0Vqnci, ka- stonj. Hvali ga, kakor je začel potem v premogarake naselbi- teri nig0 ^iij vajeni Hrvfctm^jjred njim hvaliti vsakega dru-ne južnega Ulinotsa ter v St. težko razgovarjal.	nJ^ŽH» pa bil to Kobal, Vidmar,
Louia, Mo. Sodruge in somislje- Ligt "Hryatska» kj je sma-\rude, M. J. Turk ali kdorkoli, nike v vseh naselbinah, katere ^ zft konzulovo glasilo v kM napadal socialiste. ~ bo obiskal, prosimo, da mu ChicajfU> tudi piše 0 tej prire- Richard si je privoščil Mole-gredo na roke pri agitaciji. dity. Da mi ne bo nihče očiul ka v listu "Cleveland Journal",
Kjerkoli mogoče .kličite se- pristranostif bom navedel nekaj kakor vidim v tem "A. S.". ;; J0|in MeteUiO, 0. D. •tanke, na katerih bo nastopil; stavkoy iz ,nje> siavnost je bi-, Pravi, da je povedal R. J. Za- o „ posebno se to priporoča v kra la otvorjena z ameriško in ju- vertnik javno, "kak zaveden	* f0}0^0
jih, koder socialistični klubi že gosiovansko (kraljevsko) Mm- socialist in delavski prijatelj je 0 6417 M. Ciair Ave^ ohatoie. da ae delo in acitaci- no K<) fl0 jQ za£eli igrati, zaplotniški Molek". In ker je J | CLEVELAND, O.
je zaklical glasno konzul! Richard to povedal, pa je kar j,.......................I>
"Vžftanite!" Vstali so vsi, med naenkrat deležen Jeričevega njimi tudi V. Cainkar, le par priznanja in frančiškanskega žensk od "Lire" je sede- blagoslova, lo. Peli so zbori "Zora", Ce bi bilo Richardu kaj za "Branko Radičevič" in "Ura", socialistično gibanje, čemu pa Glavna govornika sta bila kon-1 ni kdaj pristopil v stranko ter Proletarca" zul Kolombatovič v hrvatskem . kaj storil zanjo? Grdo je, ker s
SLABOST — POSLEDICA KILE.
Ljudi, ki trpe na kili, bodo zanimar li zaključki odličnih zdravnikov z ozi-rom na posledice nezmožnosti, ki jih povzroča kila. S aUtističmmi podatki je dokazano ,da kila povzroči od 15% do 50% delavnih nezmožnosti. To m> posledice te bolezni. Človek, ki trpi na kili, je vedno v strahu da se mu bolezen poaLabta, kar naravno črpa njegovo fizično silo. Pomoč proti kili je torej potrebna ne le z o žirom na njegovo zdravstveno stanje pač pa tudi da ga utrdL
Zdravniška veda neprestano deluje na raznih pripomočkih za one, ki trpe na tej bolezni. Do sedaj je najbolj popularno domače zdravilo Stuart's Adhesive Plapao Pads (izdeluje jih Plapao Laboratorij Inc., Stuard Building, St. Louis, Mo.). Svetovno priznano kot najboljše znanstveno zdravilo zoper kilo. Dobili so nagrado Grand Prix v Parizu, zlato medaljo v RinVu in častno priznanje na Panama Pacific Exposition v San Francisco
Družba vam z veseljem nudi brezplačno poskusno zdravljenje. Pilite za pojasnila.	—Ogi.
M».................»M
#--r------—
obstoje, da ae delo in agitaci ja sistematično organizira. V naselbinah, kjer se ni khabov, apeliramo na somišljenike, da jih ustanove. Časi so resni. Nobenega odlašanja več! Na delo in ▼ borbo za naše delavske pravice 1
Upravništvo
in tajništvo J. S. Z.
jeziku in dr. A. Zvetina v an-| svojo gonjo v zvezi z največji-gleškem, ki sta člana tega mi sovražniki svojega pokojne-
0 konzulu ter otvoritvi kluba. V Lnenu Slovenske a očeta napada socialiste in iz-
narodne podporne • jednote je govoril njen glavni predsednik Vincenc Cainkar; v imenu hrvatskega društva "Bratstvo" J.
dvorane na Summitu
Chicago, 111.^ Rojake Slo-
vence bo mogoče zanimalo ma-	-
o poročila o otvoritvi doma, ki	* "	„uit«H L
ga je zgradil Prosvjetni in za- Hafcuš. Za temi so nrtteto se
bavni klub Jugoslaven. Nahaja trije zastopniki dmštev.
Bilo je prisotne precej hrvatske gospode. Udeleženci so se
se na 5540 S. Narragansett Ave. na južno-zapadni strani, v ar-čerskem okrožju, kjer je naseljenih že precej Hrvatov in tu- sodrugom in simpatičarjem di nekaj Slovencev. Na slav-	vclevelandu.
no*i ni bilo posebnosti Zani-	Z 7^0 ¿¿H
mal pa me je govor Vincenc T#ako t„tjo ^¿^ T mM#cll * Cainkarja, gl. predsednika S. j 2ijo pop., «ajo aan*aga odaoko pa N. P. J. Tega moža sem Čul Že vsak prvi torok v maaocu ob 7:30 parkrat prej; zdi se mi, da se	v klubovib Pro*«ih v s. n. p.
je zelo spremenil v mišljenju. |	^^T^
klubu lar novib naročnikov noiomu glasilu Prolotarcu. v organizaciji in
PrUtopajto k
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI.
Naročilo «i dnovnik
"PROSVETA"
Stono mo colo Uto ts.oe. pol lota $3.00.
Ustanavljajte nova društva.
Deset članov (le) Ja treba za novo drultvo. Naslov za li* i» za tajniitvo 1«:
2S57 S. LAWNDALE AVE..
CH1CAGO. ILL.
izobrazbi jo naia moč.
Martin Baretincic & Son
POGREBNI 7AVOD
324 Broad Street Tol. 147». JOHNSTOWN, PA

VINKO ARBANAS J
1320 W. lStb St., Chicago, III. Telefon Canal 4840.
SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC. Svoio cvotlieo so plaaa, «vadba, pogrebe itd.
SLOVENCEM PRIPOROČAMO KAVARNO
MERKUR
3551 W. 26th St., CHICAGO, ILL.
(V Milini urada SNPJ kn Proletarca.) FINA KUHINJA IN
POSTREŽBA. KARL GLASER. lastnik.
Park View Wet Wash Laundry Co.
FRANK GRILL, preds. PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU
Naši vozniki pobirajo perilo po vsem mestu, Cicera in
Berwynu in dovažajo čistega na dom. TOČNA POSTREŽBA	DELO JAMCENO.
Telefoni: Canal 7172-7173
1727-1731 W. 21 st St	Chicago, 111.

VVVVV^WV^^WVVVVVVVVSAAA
Wm. B. PUTZ
»
Cicero's uÛSt Florist
( OLDEST )
Cvetlice in venci sa vse slučaje.
8134 W. 25TH ST.,	CICERO, ILL.
Tel.: Cicero C9. Na ¿emu Cicero 2148.
Prva Jugoslovanska restauracija
domača kuhinja
Otto and Jerry Miikovsky,
lastnika. 4047 W. 26th Street
So priporoža Slo von cona v
Dr. Otis M. Walter
zdravnik in kirurg 4002 West 26th Street, CHICAGO, ILL.
v uradu od 1 do 6. popoldne, ▼ torek, četrtek in petek «d 1. pop. do 8. zvečer, fsl., LAWNDALE 4871. v frances willard bolnišnici •d 9. do 10. dopoldan ob torkih, četrtkih in sobotah.
Anton Zornik
HERM1NIE, PA. Trgovina a moionim bi
Poči in pralni stroji posebnost Tel. Herminie 2221.
NAZNANILO.
Naznanjam da sem poetal pravomocni in postajvni zastopnik zavarovalne družbe THE BALTIMORE LIFE INSURANCE CO., podružnica na 524-26 Swank Bldg., tel. 5743, Johnstown, Pa. Ker je moj delokrog za celo Pernio se priporočam rojakom v tej državi, poeeftmo pa se v Somerset in Cambria okrajih. — Pišite ali zglasite se osebno.	ANTON TURK
,	617 Ferndale Ave., Johnstown, Pa.
TISKOVINE
SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA
ATLANTIC PRTGs & PUB. CO«
2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, 111.
T«l. Lawndalo 2012
A. H. Skubic, preds. — J. P. Koreclcy taj.
V naii tiskarni aa tiaka "Ptolotaroc".
Pravi prijatelj
V SLABIH ČASIH JE H RA« NILNA VLOGA V SIGURNI BANKI.
KASPAR AMERICAN STATE BANK
11900 BLUE ISLAND AVENUE
CHICAGO, ILLINOIS.
Hkal.....
i i ji i JI uâ m vjívurw m M
Adam MHkoviči
SUŽNJI KRVI
ROMAN ČUVSTEV IN NAGONOV ČLOVEKA
Vm pravic« 4« poaitlu U PruUlarca prtdriuj* avler.

(Nadaljevanje.) Tedaj so se odprla vrata. Z globokimi pri. kloni so prihajali drug za drugim napol pijani gospodje v črnih oblekah. Iz žepov so
* e&eiHfle *>0lne 8tekleniCe šampaI^ca m
Minula je ura, minuli sta dve — manager Fotestisr še vedno ni uredil kovčega. Časih je poškili! iznad pokrova, jezno ošinil razuzdane ponočnjake pa se zopet zaril z glavo in rokami v kovčeg. Madalena je bila ta večer nadvse dobro razpoložena. S slastjo je praziiidla^časo za časo in končno, ko je opazila ost^* «poglede iznad kovčega, dvignila časo. izvolite, gospod manager Forestier!"
"Bližv, Jmliže, gospod manager!" so ga vzpodbujali gospodje, dva pa, ki sta mu bila najbližja, Sta ga kratkomalo prijela za rokav in.^^e^iz kota.
4» FrokLati urakoperji!" je Ramon zagodr-njal srnn vase; ko so ga posadili na stol. Natopi Ho^totffh mu nazdravili. Ramon se je oz^o^j^ftrfniih laseh, trdih ovratnikih in za*na<fcauih, m^etah, ki so nekaterim zlezle že>čisto ia rokavov. V tem je eden izmed njih vstal, se zagugaMn dvignil Časo.
^fflM? našega mesta, Ines Ni-
ktatopa!"t uim 0U
"N^žjVt d*> smrti," se je pošalil nekdo in va* jgftjibfl se nasmejala z glasnim groho-torn« Onk ki je tako rad brenkal na gitaro, je dvignil svoj inštrument.
"Prosimo," je rekel s hripavim glasom, "da bi nas gospodična Ines Niktalope počastila—" "Tako ja, tako," je zagrilo iz vseh grl. Sko. čiHso k a jej in zahtevali, da zapleše.
"Igrajte t" je rekla hi razkrilila roke. Potem je zaplesala divje in strastno, se zvijala
RESNIM IN PAMETNIM ( I V PRESOJO IN ZABAVO
oskrunjeno ženo, ki me z golim telesom zasmehuje. Da, kaže mi pot k spoznanju."
"Hahaha," se je prevalila <na blazinah Madalena, "mojemu manageru postaja slabo. Bebec!" Potem je zasmrčala.
Ramon se je opotekel k postelji, se zagre-bel v prsi in tiščal solze, da niso bruhnile iz njega. Potem je z neizplačanim srcem zbežal na ulico.
Opomogla si je šele naslednji dan. Ali naj stopi na policijo in ukaže prijeti vseh šest po-hotnežev? Da jih zapro? Sedaj ve to samo ona, Ramon in onih šest, potem bi vedeli-vsi. Izvedel bi Mover in njegove ljubezni bi bilo s tem gotovo konec in — izdati bi morala svoje pravo ime — zaprli bi tudi njo samo, ali pa bi jo odvedli nazaj v cirkus, da jo obsodi tisti, ki je razpisal nagrado nanjo. Venecij bi jo pretepal zopet z levjim . Ne, raje hoče preboleti, skriti in zapustiti ta kraj.
Ko sta se tisti dan sestala z Moverjem, je .bilo prvo njegovo vprašanje: "Kako si spala zlatka?"
"Slabo," je odvrnila ona, "vso noč je moja duša vasovala pri tebi . . ." Objela ga je in dahnila vanj. "Kako lepo je bilo tisti čas pri tebi — a jaz sem bila tako nespametna . . ."
"Kdaj pa se vrneva na ono pot?" jo je vprašal Mover, ko je zadušil smeh.
"Kadar hočeš," ga je tesneje privila k sebi Madalena, "v tem gnezdu ne morem več živeti."
. Nesramnica! si je mislil Mover. Zopet bo pahnila od sebe v grob žalosti novo žrtev — svojega moža. Ej, kača zvita, prejela boš tudi ti plačilo! Že jo vidi, kako stoji s sklonjeno glavo pred ravnateljem cirkusa, on sam jo drži za vrat in jo pahne bliže pred sod-
LJ
Nepolitični, vsesorte politični
in drugi vsakoiaki Slovenci
__Razlaga Dragomir Luč. ! kit nihče zato, da bi pomagal dati »razpustiti ali jo spiaviti s (Nadaljevanje.)	ljudstvu, nego da bi si prido- sveta na kakršenkoli način. Ta
Pomenil sem se s Cleveland- politični vpliv in dobil s nesrečna skupina, ki povzroča čani pri stranki 51. odstotkov tem vplivom službe ter druge nekaterim razjarjenim rojakom kom kolikor mogoče vljudno, brez koncesije sebi in potem koli- toliko skrbi in tuge, je klub št. kadar se je zazdelo da bi vihtel nad kom golido, k„or mogoče svojim prijateljem. 1. O njemu morda kaj več po- odboru in uredniku, da je nje ker je jaz še nikoli nisem ra- Ker Je to svobodna dežela za zneje.	govega zbadanja zadosti, je
bil. Prizadeval sem si le podre- tako Politiko, jo socialisti ne ti plot predsodkov proti sotia- morej° Prepovedati, kakor so listom, katerega je postavil Ra- republikanci in demokratje do Samov, in upam, ,da je svojo zadnj»č prepovedali socialistom jezo name in naše po tem raz-l natl8nltl 8V0Je kandidate na
magaj! Tolerance v takem slučaju on ne pozna. In Če dobi list, v katerem ima svobodo lajšati si jezo, tedaj mu napadam ne bi mogel nikdar zadostiti z odgovori. Glasilu SNPJ. je prizadeval s svojimi "ostrimi dopisi" že pod prejšnjim u-rednikom pokojnim Zavertni-precej neprilik. Vselej, članstvu,
govoru zmanjšal. Mislil sem
glasovnico. Nihče v jeznem či-
še nekoliko argumentirati o po-1 ka*kem bloku se ni zgražal nad litiki med katoliškimi Sloven- tem atentatom na demokraci-ci, in o starih avstrijskih oficir- J°: Ce Pa j,m Pn p**o»veti od-jih med njimi, katere omenja f*lP»ejo kako psovko, tedaj ko-Rado Samov, ampak iz Chicaga kodajskajo kakor da je tista mi svetujejo, naj začasno pu-l krava »kl Je nekoč brcnila lan-stim metropolo in "ohajčana" tern,° ln 8 tem ^¿tfala ter upe-terse začnem pečati s politični-1 Pe,hla Chicago, spet napravila mi in vse sorte političnimi roja-!tak zloiin- Slcer tiste krave ni ki v "češki Kaliforniji". To me več'J,e Pa mnogo drugih. !je napotilo, da se bom nekaj' , Del°' kl 80 *a ml kotili v časa zadržal v metftu, kjer je Chlca&". ni prijetno. Vse rajše
Kdo so prijatelji kluba, ali sledilo nekaj mesecev počitnic socialistov, ali hudičev, kakor in ljudje so si oddahnili. Po
kakor kača, časih ljubeznivo ošinila vse, pa zoj^ttffcViVlt^i^^la. V Ramono-
k^kaT^e^^^ 'tr^^do zadnjePganna ul£;o<**> pa kaj hoča?oiroel^ je premalo mo-čilda bMstrgakfc »ItoPisno inje, kaj še, da
bifee udafjl (ftJtiMfVjfi5aklica*: to mo žeta j Pustite njo. pustite mene{ ne zadirajte
Tisti čas se je sredi pijanega veselja sklo-Tclen izmed	k muili.
ni
mtiÙNit&kh, tt^e.^Uiin ugasni-
sq L
te hič. jjjufl]^ ai^vAnc:,	^^^^
a i pnbližal
tr stji, treJbwt>o,©»XoH*4<5'	M
Kanfcm je Stopil k »okna in atrr el Vhtič: Pote n ¿V jfcJ^kfttofftt'<forti«vpove ;niF titf^lavo
"Gosp«k.ra«ragfOv:	?
hi il eden iztftdčagUiPisi bušknil
"E&^jfc rt trt* topa€erK>^€rt ajl^ena^r fohfUhi." 1
križala noge in izzivalno puhnila j
se ^e napt-
stne] olfesl
»ol
¡Tu fca od
irejjœsn^e ôtijëfjp? iff fljjk	g
nika.
Evo je! bo rekel in nastavil žep, kar niso zmogli ujeti drugi, sem zmogel jaz.
Tisti čas ju je od daleč opazoval Ramon. Namah mu je postalo vse jasno. To je tisti človek, s katerim je nekoč sedel v gostilni— človek, kateremu je ukradel konja. Naj bo kakor hoče, je sklenil in pogumno stopil naprej.
"Hoho, vi tukaj, gospod Mover?" se je začudil.
"Zdravstvujte, hm, gospod Barnell," se je nasmejal Mover. "Dolgo časa ste jo iskali."
"In sedaj ste jo našli vi sami," je rekel Ramon. "Moja žena je, a to naj vas ne zadržuje. Izvolite se je poslužiti."
"Ramon," ga je pogledala Madalena izza Moverjeve rame, "kaj se še sedaj nisi izpame-toval?"
"Molči, vlačuga!" ji je vrgel on v obraz. "Ni še konec, prijatelja," je dvignil pest, "več bomo govorili o vsem kesneje. Zdravstvujta!" se je z veliko muko nasmehnil in odšel.
največ gonje "proti politiki".
"Čikaški prepiri" in njihovi vzroki so bili pod iem naslovom že precej pojasnjeni, niso pa še bili predstavljeni junaki, ki nastopajo v tej igri čikaških zdražbarij in zmešnjav.
Vsi vodilni nestrankarji v či-kaškem zdražbarskem bloku so v politiki, bodisi v republikanski ali pa v demokratski stran-
bi se razgovarjal z Rado Samo-vom in pil v baru na St. Clairju, nego se izpostavljal batinam razdraženih rojakov, ki se na sejah nazivljejo bratje in to je edina "točka v pravilih" da se vsi ravnajo po nji. .
jim pravi neka cenjena dama? Vodilnih fantov je takole kakega pol ducata, če dovolimo koncesijo, da se prišteje k njim tudi Leonidas Bruce. On kajpada na vsak način hoče biti zraven. Njihov "intelektualni" vodja je še vedno Andrej Ko-bal in njihovo glasilo konzulski žurnal.
Predno pojasnim to čudno "kolobocijo", da rabim izraz M. J. Turka, je dobro, da si či-tatelj predstavi skupino fanatičnih, zakrknjenih oseb, in pa jjV par prefrigancev, katere veže edino sovraštvo do socialistov! Videli boste med njimi ljudi, ki so skregani med sabo, ki se opravljajo, ki drug drugemu ne zaupajo, ali v sovraštvu do socialistov si prisegajo večno zvestobo in složnost. Za-
V Chicagu je po mnenju teh to vidite, da delujeta v politi-
nepolitičnih in vse sorte političnih rojakov ena organizacija, ki bi jo morala vlada prepove-
Imenik zastopnikov "Proletarca"
________________a od
ure % o ug
Ne šaliia sjstgoaipDdje," je iefala M a. ^•té^'fei«den«iifii«<î š^t< rice
AUUHua "Kako sem le mogla kedaj ljubiti takega -bedaka?" je odkimala k Moverju Madale-IMi. "To je človek, ki bi me najraje zaprl v kuaiik in me pital skozi mrežo . . . Ničesar prav . . ."
p»d	plastiko za grlo * v?^ P°jdeš f	J° Posekal Mover.
injji zam^r^^an jc||b 1	^af ^1 tif Prostost, zlato, vse ti dam, sa-
nr«n trenotk« se- ji vr«4i m oUraz mastu tlfl!- I t~jf^'' ** Je Prekln,la ona. vsa bom
£°	- ^ pobegneta ii.prej.
je ;i^ii uttjjitfiA!,'JfOSnIn1 VP«b m«m«ni.H
»nl-voi.v«	20
čifo. PSei
mW4«4o «i žaio, dokler se ni proti jutru (ioapod.. soproga sem nažol. Da bi izvršil
«PT?**^«MM^^ijT^i^ napadla go^n, Hedy, nisem naaei primerne vrag, je mrmral med potjo, da ne bi prilike
----^i^tt^Si t ^i? ' " >	Claparede.
vlieii lratllia,^ViJe>m ^ g .fcospa Charlote je zgrnila pismo in se za-
sopioga pobegle-nekega dne pismo sle-
bilo konec divj stanovanju, m vrat," se je gugaje prerival naprej, dokler ni prikolovr^^^^va^^j ^.>/topil čez prag, mu udan v nos vonj po klorofor-mtt
kasnenel pred golim trupiom svoje zene. rMadalenir' jP^^^el f>t6ti^ V#tem hipu je Madalena^ Vttrep^tala ,odprla okrvavljene oči in itrmefa V obraz pred se* boj
IKaJ pa vi?" je aaasnnnala, "kaj pa . . po^m je zaprla oči in stegnila roke po golem teirau.
kami.
"Madalena!"
"Norec, kaj me polivaš z vodo?"
Prvi solnčni žarek se je prelil skozi okno in se poigra|n*iuwmjtelw*oj7 AMJIK
"Ha-ha-ha," se je nasmejala ona, "ti si bedak !" Vrgla se je med blazin«^ okušala zaspati. Ramon na je tisti čas pokleknil sredi sobe in obrnjen i>roti vzhajajočemu solncu »k!enij_roki"Grešil sem, ker nisem veroval v mf pla<
pro<fifl*	žtnsKr. ~ sel
¿lOMUJl .OOAOIHD
mislila. "Lisic#!" je stisnila pesti. Oropala >me je najdražjega vAfliojem življenju — mojega Leandra«i Toda Claparede je človek,
tudi nanjo pride vrsta..." Tako Je mrmraJa in ll^redstavljala trenotek, ko ji \)o Claparede zadrgnil vrv krog vratu, ali pa ji potisnil godalo v «m. On je spre-n člo ek ! Naj sltori ž n^kar hoče. Claparede je bil ljudem znan ^*ritnenom zelena ^r«)a. Pod tem» imbnom	poznali samo v
boljših krogih. Zia denar ijpi m^nikoga spravil pd tAJirenf Naročilu na oni svet. Bil je člo-vek, kiJ^Mi večkrat kazal policiji roge. ko jel^ii^kMV.als kak zločirt/ Drughče je bil tr-g»vec.«up«Aval Je z vsemogočimi Stvarmi in ljisl t^nažin fep^tHo sktil pted policijskimi agenti, s katrrim1-jrtmeT retn prijateljske veki. Ko je gospa Charlote doznala za tega človeka, je s k ie n iTA ; d Ztthfč: "T r e-ba j^ «^težkih tisoča k o^^kmJMt^H rede m vtiksl a^stonj *ok v i^^^r^kiAikrat
^je preje	pri^l,
i^VrtiMTaOto je sed^^.j^dv ča-rt. . po
ti pismo, je ¿¿bp*	udob-
gledaluški lo^V ^n^kp^o pfiča-— ljubimca, ki je bil pred pro<l-nekirrmstrtM A^tt^ltbfVi adalj^rlwjí:y, u »" • •"•» •'» j au^iavA avtAJM auja ooei
gotova
nM
CANADA. East Windsor: George Matesich.
CALIFORNIA. Lo« Angel««: Jb'rank Novak, dan Francisco. Jotfeph Koeilig,
COLORADO. Cra*t«d Bukt«: Ant. Ülobodnik. Pu«blo: Fr. Boitesar.. ' bornarMti Anton Kaj bik. Wallenburg in okolica: Frank L. Tomšič.
ILLINOIS. Chicago. Frank Zaiu, Fr. Udovich, j Anton V itič, Charlea Pogorelec, Anton Andre«. GUlopsia: Jonn Krainx. L.a dalia: Frank Martinjak in Leo
Zevmk. Maacoutah: John Biskar. Ofioaby: Frank Novak, dprinjtiald: Joe. Uvea, John Goriek. Virdoo: Frank SWcnpihar, Fr. ller-aich.
Wauk«gan in North Chicago: Frances zakovéek, Martin Judnich.
INDIANA. Indianapolis. Jos. Golob, Frank Skaioa.
Um vor aal: Vine. Verhovnik.
KANSAS. Arma: Martin tiorenc, Anton Su-Aar.
Gros«: John Kuratelj, John Sular. Mulberry: Joseph Millich. * Wast Mineral: John Marolt.
MICHIGAN. Detroit: K. Potočnik, Joe. Klarich, Peter Kisovec Peter Benedict, Joe Aniiček, Frarik Cetea, John Zornik. Traunik: Frank Zaa*r.
MINNESOTA. Buhl: Max Marls. Ctiiinoim: l- i anK Kl un. Duiuth: John Kobi. Lly. John Teran. Cnosby: Fr. Novak.
MONTANA. Klein: A. Miklič. Red Lodge: K. Erxnoftnik.
NEW MEXICO.
Raton: J. Kopriva.
NEW YORK. Gowanda: James Dekleva. Little Falls: Frank Gregorin, Peta us.
OHIO.
Akron: John Slanovec, Leo Bregar. Bridgeport: Joa. Snoy. Barberton: John JaYikovich, Lovrenc Frank. Cleveland: Jahn KrebelJ, Anton Jankovirh, Karl Trinastic. Collin wood: Frank Barbič hi I^ouis
Zgonik. Conneaut. Joseph Sedmak. Girard: John Konin, John Tancek,
Anton Dobrovolec. Glencoe: Albina Kravanja. Kenmore: Joseph Jereb, Lisbon: J. Bergant. Maynard: Andy Zlatope?. Powhatan Pointt Anton Vphar. Newburgh: Prier Segulin, Jo«. Lever. Nilos: John Plahtar. garren: Eugene Mikuji, Ft. Madk. >	PENNSYLVANIA,
•at Geo. Kri stell, quippa: G«o. Sm bridge: Martin AJrll JftHI! fulovac.
doch, Joha .RadMS^Q umût
Tony
Fr.

»IV A
gaville: Joseph Tome.
Broughton: Joseph Jaklich. Claridge: Joseph Hren. Crafton: Jacob Tomec. Canonsburg-Strabane: Mark« Te-
kavc, John Terčelj, Louis Bartol. Central City: Steve Koren.« Cliff Mine: Frank Bogataj. Cuddy: John Jenko. Darragh: Andy Berti. Delmont: J. Paulich. Dunlo: Anton Poje. Export: Jo«. Brits. Farrell: Joseph Kramar. Forest City: Frank Rataic, ZaiU.
Greensboro: Tony Zupančič. Henderaonville: Albin Karničnik. Hermini«; Anton Zornik. Homer City: Jo«. Jereb. Jerome : J. Tursich. Imperial: Frank Auguštin. Johnstown in okolica: Andrew Vi-
drich. J. K obal. ILija Bubalo. Krayn: Louis Sterle, Henrik Pečarič. L« t rob«: John in Mary Fradel. Lawrence: Louie Brits. Library: Nick Triller. Uoydell: Ant. Zelar, Frank Su«tar-sich.
Lucerne: John Matičič. Midway: Anna Nag*£l. Mclntyre: Vincent Yakaetich. McDonald: Fra^k Pustovrh. Moon Run: Luka« Butya. Monaca: Stephen Ogrizek. Sygan: Frank Ursitz, ml. Park Hill-Conenraaugh: Frank Pod-
boy, Adolf Kraina. Pittsburgh: John Ban, Jos. Hrva> tin.
Renton: Anton Bogataj. Rdclungham: Martin Zalar. Tire Hill: M. Krasovetz.
Michael: Frank Bizjak. Throop: John Oreshek. handling: Jos. Čf4>ular. Wmdber: Tony Stražišar. W. Newton: Jos. Zorko. Willook: John Koplenik. Wyano: Frank Ravnikar. Yukon: Jos. Robich, Matt Jaklich. UTAH.
H«lp«r in okolica: John Zupancich. Wattis: P. Zmrzlikar.
W. VIRGINIA. Pierce: Frank Polanc. Star City: Lawrence Selak.
WISCONSIN. Kenosha: Frank Žerovec. ' Milwaukee: Jacob Rožic. jos. Vidmar.
John Obluck. Sheldon: Ignac Kolar. Sheboygan: Fr. Stih, Fr. Nagode, Leo
Milostnik. Willard: Mike Krulc. West Allis: Jos. Radelj, Mary Musich.
WYOMING. Superior: Louis Tlaker. Rock Springs: Mrs. J. Jereb, John Jereb.
Sublet: John H Krzisntk.
Ako ieli kdo prevseti zastopstvo sa nabiranje naročnikov Proletarcu, prodajati Am. druiinshi koledar, bro-iure in knjige, naj pile upravniitvu, ki bo poslalo potrebne listine in in-formacfje. Na tu priobčene zastopnike apeliranw», naj sluimo ob vsaki agodni prilgl	naročnike
temu listu. Pravzaprav je dolinost vsakega slovenskega tavednega de*
ijW, fifty«Jogovo glasilo rroletarec.
Ake j« imh k4l«a« >«*>p*tka. i>. pa4č*na,t o<si oam »afafl pa bomo Imenik radevolj« popravili.
ki tega krožka skupno Richard J. Zavertnik in M. J. Turk, ho-zano njuni taktiki pa poje A. Kobal. Prvi je načelnik 'shock' trupe, drugi pa načelnik generalnega štaba. Prvi naskakuje trenče, da ga vsakdo lahko vidi in sliši, drugi je miren in zagotavlja vsakemu, ki ga hoče poslušati, da se ne briga za spore, da nima z Richardom ničesar skupnega, da ne zahaja k njemu, da se je odpovedal frak-cijskim bojem v SNPJ. itd. To zatrjuje tako ognjevito, da sam sebi verjame. Vzlic temu ga ves ta krožek smatra za svojega voditelja in stratega. Nanj polagajo velike upe. Vsi drugi so le pomočniki tema dvema. Je sicer še en voditelj, ki pa se pazno < skriva, ker mu je na tem, da bi javnost ne spoznala njegove prave vloge.
Richard J. Zavertnik ni kaka visoka osebnost. Sloves je v imenu ,ki ga je dobil po očetu vsled očetovega udejstvovanja v delavskem gibanju in pozneje največ v SNPJ. Ampak Richard v idejah ni naslednik svojega očeta.
prošli konvenciji pa njegova strojna puška nevzdržema dr-dra. V jednotinem lirftu je navadno udarjal na progresivne strune, ker je v tem oziru dober politik in ve, da «ni vedno dobro hoditi proti vetru. Zdaj ima nado, da ibo vetru odka-zal drugo smer. Njegov cilj je vreči "politiko", za kakršno se je njegov oče boril toliko let, "ven iz jednote".
Vem, da bi se ljudem dopa-dlo, če bi si lahko pripovedova-Richard je tako navdušen socialist in agitator za SNPJ. kakor je bil njegov oče.
Ampak jim še ni dal te prilike. Po mišljenju in borbi se je zatrkljal daleč od jablane.
Richard ne nastopa otvorje-no v listih proti socialističnemu gibanju, nego pošilja v direkten boj druge. Veliko pa govori proti ustmeno. Demagogira o jednotinih advokatih, o jednotinem tem, o jednotinem onem, zraven pa pomaga tistim, ki so v marsičem največ krivi tega, kar on kritizira. Čudno in nelogično, ampak je pač tako, da sp na svetu še bolj čudni ljudje kakor je npr. Riehard, ki misli da je pozvan odpraviti "politiko" iz SNPJ. Kajpada, on misli socialiste, ne pa republikanske stranke, o kateri je nekoč pripovedoval ali pisal, da je osvobodila sužnje. In seveda, priborila je nam prosperi-teto, da "lahko" živi danes o-krog sedem milijonov delavcev in njihovih družin brez dela.
La Follettovi sinovi nadaljujejo z delom svojega očeta; MacDonaldov sin tudi. Tone, sin sodruga Zornika, ki je šolan dečko ,je aktiven socialist. Precej drugih naših rojakov se lahko pohvali, da njihovih o-trok ni premagala kapitalistična vzgoja, nego so si ohranili delavsko zavest, katero so jim vcepili starši. Richard se opri-
irn o Kil el a jemlje politike, kakršna je v či-
nji živ, ste 1 ah k oči tal i Ki ch ar- med
nih unij AFL., kjer prejemajo
dovo ime v oglasih za Hooverja in njegovo prosperiteto, za re
odborniki od $8 do $16,000 let-
pu hI i k aiisk eija k and idataC ro- P1»^ ^ ^ we-,, nedavno za Thompson« i0_ L^^l^Jl^'^ ild. Leta 1928 je pisal o tem "Proletarec", "Glas Svobode"
je prinašal oglase z njegovim imenom in "Enakopravnost" je leta 1929 cikala v uredniškem čianku, češ, glejte, sin socialista, pa je v agitacijskem odboru rtpublikanske stranke v Chicagu ! Osebno on zatrjuje ljudem, da ni indorsiral nikogar. Vsakemu je prosto dano, da mu verjame, ali pa da mu ne verjame. Dejstvo je, da ni agitacije za republikance nikdar zanikal v listih ob času volilnih kampanj. Politika ima pač svoje muhe.
Richard Zavertnik se je izučil za odvetnika. SNPJ. mu je šolanje z denarjem podpirala, kolikor so dovoljevale takraU na pravila, in čudno, nihče ni menda zagrozil jednoti in glasilu tolikokrat s tožbo, kakor ravno on!
Z ljudmi, s katerimi sedaj odprto deluje, je bil osebno skregan. Ni se boril z njimi načelno, nego osebno, ker je bil takrat z njimi v načelnem sporu njegov oče. Zdaj tega ni več, zato je šel po svoj^jn.n^i fonu v družbo, na katero je .kfkt-' "individualist" še
i metal ofcMtt fcvVp|&DIMJjW<]
in demokratsko stranko. To je vzrok, čemu je dal v svoje pogoje čikaški federaciji SNPJ. določbo, da se ne sme pečati z nobeno delavsko stranko, dokler jo ne odobri — AFL. . . . Duhovitosti je zelo malo v takih političnih potezah, katere so voda. na mlin kapitalistični reakciji.
(Dalje prihodnjič )
Zanimiv del *'Proletarca" so dopisi. Pristopite v krog naiih dopisni» kov ter sotrudnikov tudi vi.
"New Leader"
angleiki eaclalUttial tednik. J j
Izhaja v New Yorku. Naročnina $2 na leto, $1 na pol lata.
Najboljše u reje van angleiki «a-cialistični list r Ameriki Mnogo slovenskih delavcev ga fita.
Naročite «i ga tudi vi. Naročal no sani «prejema "Proletarae". ——»——F
MM...................Ml
: Waterloo Dry
r'tiianiflgCo«^^
COLUNWOOD, O.
A^rt'lV/U.'i /vfl Richard bi lahko precej koJf 1 raflh 1 rebeC, istil dobri stvari, če bi svoje ole porabil'v konstruktivnem ibanju, namesto,
a "tako vneto z fdraïbarstvom. ^(»aiJ'hn0«*^ bog mu po-
a >7()b ni lilartail »H -utim«* ¥*a«» w popravljam* molkf te lenske obkk»
S&09^Waterloo Rd.
. ..„,	.. «• . ' ■:*.......¿i*. Mi.	; ¡1,^ ______Ju

_
lU^TSTI

deCek, ki je vesel, da
je nehal molčati
Jugoslovanska socialistična zveza
PRIDRUŽENA SOCIALISTIČNI STRANKI Naslov: Jugoslav Federation, S. P. _3639 W. 26th St., Chicago, III.
Enajstletni Joseph Brolan iz San Francisca je izgubil pred osmimi leti glas, posledica dif-terije. V grlu se mu je napravila brazgotina, ki je preprečila funkcioniranje zvočnemu organu. Tako je mali Brolan postal mutec. Nedavno so ga poslali k specialistu dr. L. H. Clerf-u, v Philadelphijo, ki je izvršil težko delikatno operacijo v dečkovem grlu. Posrečila se je in Brolan je po ozdravljenju. . M , . „ f„ ves vesel telefoniral materi, da mu v bodoče ne bo treba več govoriti s pomočjo kretenj.
Eksekutiva Socialistične Stranke:
Morris Hillquit, N, w York, N. Y., predsednik; Dan,.! W. Ho.n, Wisconsin ; Jame» Oneel, New York; Alfred Beker Lewis, Massachusetts; Lilith Wilson, Pennsylvania; Js»p«r McLsvy, Connecticut; James H. Msu-rsr, Pennsylvania; M*u Berfer, Wisconsin; Jos. W. Shsrts, Ohio. — Kksekutivni tajnik Clsrtncs O. Senior.
Glavni urad: 2653 Washington Blvd., Chief o, 111.
Tajniitvo J. S. Z.:
Tajnik: Charles Pogorelec, 3639 W. 26th St., Chicago, III.
Eksekutiva J. S. Z.:
Frank Alesh, Peter Kokotovich, Geo Maslach, Filip Godina, Fred A. Vidor, Joiko Ovsn, Frank Zaits.
Nadzorni Odbor J. S. Z.:
Sava Bojanovioh, Donald J. Lotrich, Blaž. Novak. .
Prosvetni Odsek J. S. Z.
Anton Garden, Ivan Molek, John Rak, Chas. Pogorslec, tajnik.
Nadzorni Odbor Slov. Sekcije J. S. Z.:
Frank Margolla, Angeline Zaits, Frank UdovicH.
"Proletarec"
glasilo in last slovenske sekcije JSZ. UPRAVNI ODBOR PROLETARCA; John Olip, predsednik; Fred A Vider, podpredsednik; Frank Alesh, tajnik; Donald J. Lotrich, blagajnik; Vinko Ločniškar, Joiko Oven, Anton Garden, nadzorni odbor. Urednik: Frank Zaitz. Upravnik: Chas. Pogorelec.
— | ŠT. 69, HERM1NIC.—Tajnik Anton Zornik, Box 202.
ŠT. 118. CANONSBURG.—Tajnik blagajnik Louis Bartol, Box 35. —
Strabane; organizatorji John Terčelj, in M. Tekavec. Zapisnikar John Kok-lich. Seje vsako 1. nedeljo v mes. ob 10. pop. v dvorani drui. SNPJ.
iT. 131, PITTSBURGH.—Tajnik, blagajnik John Ban, 241 ■ 67th Street Organizator in
Who Killed
Capitalism?
Street. Oi*anixaU>r in lupihnikar til	col"idcr theJr«'»Po:i.»bili. of '.he»e maladie, can be directly worker, don't'W the" benefit''of 0,7
John Ban. Zboruje v.ako droKo ne-	&	S tttl^* *	-»	"'	i	Z
Mio ob 4. pop. v Slov. domu. ' ^ S^^wí J?"»«— °<	"«PP»t- «»«• they are not KetUnK »horter
home, and could be improved materially by employment of all workers. We all need better things than we can produce them and buy them, with our steady income. We alj know that the machine is liberating workers from hard manual labor and also gradually shoniening their working time. Interesting, if true. Yes; it could be true. Only the directly workers don't geit the benefit of the
secu.
IMENIK KLUBOV:
ILLINOIS Št. 1, CH1CAGO.—Tajnik-blagaj-nik Peter B«mik,- 3204 S. Karlov Ave. Organizator Frank Zaitz. Za-
Zboruje
vsaki četrti potek v mesecu ob 8.
rvečer v dvorani SNPJ.
$T. 3, OGLESBY — Tajnik-blagajnik John Pohar, Box 63. Organizator John Hotko. Zapisnikarica Christina Nadvešnik. Seja vsako 3. ned. v mes. ob 7. zvečer, pri Fr. Du&aku.
ST. 4, LA SALLE, — Tajnik-blagajnik Peter Banich R. 1. Orga- ¡*>°y! *a Franklin-Conemaugh: Frank nizator Math. Vogrich. Zapisnikar Jančar in Albina Mrak; za Bon Ain Joseph Novak. Ig^ac Groznik; za Moxham: Stefania ŠT. 20, CHICAGO. _ Tajnik- Zalar in Anton Ukmar; za Gabria
zapis. Anton Dobrovolec. Seje vsako 2. ned. v mesecu ob 10. dop. v Slov. domu.
ŠT. 232, BARBERTON.—Tajnik-blagajnik John Jankovich, 464—4th St., N. W. Organizator John Jankovich, za Kenmore Jos. Jereb. Zapisnikar Lovrenc Frank. Seje vsako 2. ned{ v mesecu ob 10. dop. v dvorani dr. "Domovina" na 14. St
PENNSYLVANIA
ŠT. 5, FRANKLIN-CONEMAUGH. —Tajnik Adolph Krasna, Box 33, Park Hill. Zapisnikarica Mary Zabric. Organizatorji za Parkhilh Frank Pod
nizator Joseph Radel, st Seje vsako not discharging the duty which they drugo nedeljo v mesecu ob 9. dop v owe mankind.
Kraljevi dvorani.	I The complete paraphernalia of
ŠT. 235, SHEBOYGAN.—Tajnik- production is in their hands. Never	K
lagajnik Chas. Chuck. 1310 So. 7th let that be forgotten. They own the Worker Itreet. Zapisnikar Anton Simenc. means of existence. The available ' Organizator John Resnik. Seje v«»- land i» theirs, with all the natural ko drugo nedeljo v meeecu ob 10. wealth that it contains. The wonder-dop. v Fludernikovi dvorani.	(ful machinery that supplements and
WYOMING	multiplie« the labor of men is theirs.
The great factories and plants are ŠT. 15, SUBLET.—Tajnik in orga- theirs. The ships tha»t make the whole nizator John H. Krsisnik, Box 165; world one are theirs. The intricate
okolnosti, ker ima Dunaj naj-¡zadnjo soboto bolj centralni geografični polo* žaj. Pač pa si je znal Dun^j v zadnjih desetih letih pridobiti privlačnost ter simpatije skoraj celega sveta. Na Dutnaj prihajajo neprestano skupine tujcev, razne delegacije iz skoraj vseh dežel, ogledovat si razne socialne, zdravstveno.higi. jenske in humanitarne napra-ve, kakršnih ni še dosedaj nikjer drugod. Na Dunaju je bilo lani 34 in je za letos že do-!t/ . .. 1A1oa w , .• .
__. .	, .,	.. Verhovmk, 10138 Wentworth Ave.,
sedaj napovedanih 45 raznih chicago, lil. mednarodnih kongresov. Med temi zavzema brez dvoma prvo mesto kongres Socialistične de-
v mes. zvečer v svojih psostorih, 2250 Clybourn Ave.
ŠT. 45, WAUKEGAN. — Tajnica-blagajnica Anna Mahnich, 624 Helm-holz. Ave. Organizator Martin Jud-nich. Zapisnikar Rudolph Skala. Zborujejo V3ako tretjo nedeljo v mesecu v Slov. nar. domu.
ŠT. 47, SPRINGFIELD. — Tajnik Joseph Ovca, 1841 S. 15th St. Orga-miz\ Anton Per; zapis. Julia Krmelj. Seje vsako 4. nedeljo v m. ob 3. pop. v Slov. nar. domu.
ŠT. 50, VIRDEN.—Tajnik-blagaj-nik Frank Ilarsich, Box 681.
ŠT. 224, PULLMAN.—Tajnik P.
domu v Franklinu.
ŠT. 10, FOREST CITY.—Tajnica Jennie Zaitz, Box 924.
ŠT. 13, SYGAN.—Tajnik Frank Ursits, Jr., Box 546, Morgan, Pa. Blagajnik I^iwrenc Kavčič. Zapisnikar Frank Pustovrh. Organizatorji: za Sygan John Wirant, za Cuddy, John Jenko. Zboruje tretjo nedeljo v mesecu v dvorani dr. it. 6, SNPJ., ob 10. dop.
ŠT. 17, GRAYS LANDING.—Tajnik Tony Zupančič, box 861, Point Marion, Pa.
ŠT. 19, BURGETTSTOWN.—Tajnik Anton Jeram. Box 12.
ŠT. 30, CENTRAL CITY. —
zapisnikar Fr. Krusich.
ČLANI AT LARGE
X. Y. Z. (2). , John Petrich, Youngstown, O.
Frank Klun, Chilsholm. Minn. Frank Kovach, Nanticoke, Pa. N. Y.
Dunaj je mesto kongresov
V nobenem drugem mestu na svetu se menda ne vrši toliko mednarodnih kongresov
kot se jih vrši vsako leto na	__________________________RP
Dunaju. To ni zgolj slučaj in b,a«ainik George Maslach, 837 Fill- City« Ilija Bubalo. Seje jrsako 3. ne- Fr. in CecUija Lipar, Steward, N. Y.
tudi nitd samo morda nrmUAti !lert0n Ave" or»anixator	de,jo v Z** £ 2' pop- v Slov' lxob K. in Mary Erznoinik, Red Lodge,
"" ¿ Z: , _ , rl pripisati novich> j^pis Geo Maslach. Zboruje	" r—
mechanism of finance is theirs, and all the power that is latent in it
inevitably	,ttUU AWf 1111
be drawn that capitalism was destroy-1 the/mployere to try thl,: ed by those who sought to perpetuate I Establish immediately a six-hour B., in The Australian workday for everybody, five days per
week and at least a two-week vacat-
_______; ion once a year. This would at once
take care of the six or seven millions of our unemployed, and thus remove the main cause that breeds so-called "bolshevism".
It is reasonable to expect that the improvement of machinery will continue, producing commodities faster
Unemploy ment, and its Remedy
By F. S. TAUCHAR.
During the past several years we year after year and again threaten have "enjoyed" a painful situation us with overproduction and the old
Such being the case, it is obvious cf unemployment and depression —unemployment In than case as that the capitalist^ class muai keep throughout the industrial and agricul- *oon ** the first symptoms of "over-
workday
the productive and financial processes tural world, with nhe possible except- production" appear, the functioning at their fullest capacity, ion of USiSlt The whole thiag be- should be shortened again, in order to provide the people with came so acute that even the capitalist j "It sounds good. But what about George Smrekar, W. Aliquipa, Pa. everything essential to their material press contemplates it in a sem'i-serious wages?" many may argue. Bartol Yerant, W. Aliquippa, Pa. welfare, or be adjudged guilty of the attitude.	| Wages should never be decreased.
Anton Blasfch. Fontana. Calif. gravest offense against the common	Chicago Tribune in an editor- Why not? You produce with modern
Henrik Peiarii, Nanticoke, Pa. good.	jai 0f	1931, recognizes the machine today as rduch in six hours
The labor movement cannot insist'fao. that the present capitalist system you did yesterday in twelve hours, to much upon Uiis aspect of the eco- fails to remedy the deplorable con- Why, then, shouldn't you work only nomic situation.	[ditions of unemployment and goes on six hours per day and get the same
iThe cap Italia, class evades or ¿eeks meditating and vaguely recommend- Pay to* the same amount of product-to conceal tneir n*poi»siDility lor the ineffeo.ive plans that never did (»on, minus the coat of machinery? state of things prevailing today in »nti W»H not bring the needed changes.! Yes, unemployment could be cured, all countries. They *peak as though1 The Tribune admits that if private even »« a capitalist system. But do
capital is not able to better this un- not expect that. They won't do fc— bearable situation Socialism may get an<1 that's why their economic struct-control of the masses, and serious con- ure is crumbling down to unavoidable sequences would follow. It is an disaster and complete ruin, established fatt (thinks the Tribune) j The capitalist system will kill it-that nothing has been tried yet and
Mont
Paul Chesnik Toronto, O. Max Martz, Buhl, Minn.
KONFERENCE J. S. Z. ŠT. 1, ZAPADNA PENNSYLVA-
NI A.—Tajnik Jacob Ambro,ich, Box	bestowing a favor
__ _ «.	..	r.	t whi*n * h.-v t inn t.hi>m t*mn
286, Moon Run, Pa. Organizatorja: John Terčelj in Geo. Smrekar. Pub.
on men
when they lind tnem employment, instead oi which it is their bounden
odsek: Frank Wirant (Sygan) ; * Î0	and their cnme when
Frank Samsa, Canonsburg.
Št. 2, OHIO:—Tajnik Louis Zor-ko 1118 E. 66th St., Cleveland, O. Organizatorji Karl Trinajstič, Jos. Lever in Anton Jankovich.
Št. 4. severni ILLINOIS in WIS-
tney do not.
The unemployment afflicting man- pV^ei^'b^bëtterThan th¡"indiquai Kind like a pestilential scourge must ownt,rsjhip of industrie8 generally, be charged against the capitalist class.
And ithen —
They cannot escape by telling us it is uue to this or that or the other
Let us not wait for the impossible! Better times will not come, but we
Poor Mr. Long
of the causes thty may ^fely expect worse, as long as
tun m ill I lof/in é /\ fka " ♦ /\ #» Ii Ma ' ' /\ f
__	Tajnik-blagajnik Steve Kor«n. Box
INDIANA 543. Organizatorja Vene Malovec	Kamniker; Waukegan, Vinko
Št. 41, CLINTON.—Tajnik Ignac in Paul Lee. Zapisnikar Martin Za-	Chicago, John Rak.
Spendal, Box 340. Organiza- lar. Seja prvo nedeljo v meeecu pri	ŠT. 5 vzhodni OHIO »« WEST
lavske intemacijonale, ki se boltor Parto! Oblak, zapisnikar John M. Zalarju na Rockinghamu.
Skof.
lil
Seje zadnjo nedeljo v mesecu. KANSAS
tlimo delo, ki je živ simbol onega, kar socializem uči samo v teoriji povsod tam, kjer mu še ni bila dana prilika, se praktič-
pričel dne 19. julija, neposredno v zvezi z drugo mednarodno delavsko olimpiado, za katero se je že sedaj prijavilo 90 tisoč gostov iz več kot 25 držav. Med
njimi bo največ delavske mladi. „ - . „ . .. n . ... T .
... .J1 ....	. Gross, John Kustel j; Cockenll, Joseph
ne, KI DO imela priliko si ogle- puiich. Redne seje se vrše vsako
dati novi Dunaj, ogromno kul-1 drugo nedeljo ob 2. pop. v Moose
Hall, Arma.
michigan št. 114, detroit.—Tajnik-bla-gajnik Peter Kisovec, 8995 Sherwood ..	. ... Ave. Organizator Peter Benedict. Za-
no uveljaviti. Treba je tujcu )Pisnikar Franjo Kuhovski. Seje vsa-
samo stopiti na katero zvišenih ko tretjo soboto v mesecu ob 8. zve-
točk, od koder je lep pogled ^r na 116 W. 6 Mile Rd.
preko ogromnega morja hiš, pa št. us, Detroit.—Tajnik-bia-
bo takoj videl kolosalno razliko J»^ Fr-	1.326 Woodingham
, . , .	•	Dr. Organizator Jos. Anziček, Ant.
mea starim m novim Dunajem. ,Anžiček°
in Frank Klančnik ml. Zapi-Izmed hiš štrlijo neštete velike1 snikar Anton steffler. Zboruje vsa-Stavbe V obliki silnih trdnjav, ko prvo nedeljo dopoldne v Slov. To SO stanovanjske hiše mest- del. domu, 437 Artillery Ave. ne občine. Teh gradbenih kom-	ohio
pleksov je že na stotine» ki vse- št. 2, glencoe. — Tajnica Aibi-bujejo okroglo 60 tisoč zdravih n» Kravanja, Box 66. Seje vsako
in na naiholi udobni na^in ure tretjo nedeljo dopoldne pri tajnici, in na najDoij uaooni nacm ure-	power point. — Tajnik
jenih stanovanj. Številni par- Jacob Bergant( R. D. 2, Box 19, ki, otroška igrišča, velika ko- Lisbon, O.
pališča in drugi zavodi, ki služi-1 §T. 11, Bridgeport. — Tajnik jo ljudstvu. Kar je glavno pri Jos. Snoy, R. F. D. 1, Box 7, Zapisni-tem je tO, da ao vse te velike kar Tony Kravanja. Organizatorji naprave ljudstvu dostopne, de- S^i"'^1^!00."^"/^;.11 loma proti majhni odškodnini ali brezplačno. Za to ni čuda, če gredo ljudje od blizu in daleč radi na Dunaj.—-"D. P."
ŠT 31, IMPERIAL. — Tajnik-
blagajnik Fr.nk Augustin, Box 303.
Editor Long of The Cosmopolitan magazine, recently back from Russia describing to eastern audience the
rot in their dungeons. They say: it's *reat strides the soviet* are making. BU or me Iall in prices,	Qwn f	are nQt ca b,e Heckler from near speaker's stand:
a* the cause of the world depression, you are a spendthrift? ,azy! There "Would you like to live there?" the blame is equally theirs.	, u HtUe uge repeating that all of us Long, taken by surprise: "No, I'd
Had they loved up to their obhga- canjiot . employer8 in the present rather live in the United State*, but I tions, the capitalist system migh. have aocia] Qrder lf Qne rige8 fram ^ want the United States ito stop kid-
"indusTi-rial captaincy", dinfi^ itself about Russia as a business
Pink; r^Be cQata or fau
be
VIRGINIA.—Tajnik Joseph Snoy, R. F. D. 1 Box 7, Bridgeport, O. Orga
¿X	in«WM.-.inlk v^T ""'T,	ni^-orji: Martin Pirc, Glencoe; Louix been established so firmly as to ^ gcurit ^ «induiiriMl capUincy", aing itseii a
ST. 21, ARMA.—'Tajnik-blagajnik Zapisnikarica Alojzija Perper. Or- Gorenc, Bridgeport); Nace Zlember- almost impregnable to attack. As it Hnother_or more—must go out of competitor." Anton Sular, Box 27. Zapisnikar ganizatorji: Frank Perper, Margaret ger, Piney Fork.	is, we see it breaking down beneath buainesg_as there is r00m just fori Poor Long.
Martin Gorenc. Organizatorji: Arma, Jamnik in John Godeša. Seja prvo ne-	" ~	...... -----------
Anton Sular; Franklin, Louis Mar-|deljo v mes. ob 2. pop. v Slov. domu kovich; Breezy Hill, Math Uelpič;
__________________________ Does he not know
Tajnike klubov ter Konferenc pro-, the assaults of the labor movement gQ many and nQ more ^^ is the that all great social problem» are _imo, da naj nam vse spremembe v The incapacity of its protagonists is iron ^ af |ife jn a gtate of private aolved by asking simple questions like ŠT. 32 WEST NEWTON. — Taj- ' odborih in naslovih točno sporoče, da exposing it to a devastating fire of 0WIlership 0f industrial and com-¡that? For instance, didnt the old
nik Jos. Jovan, R. F. D. 2, Box 108. bo imenik vedno popolen.
criticism.
We live in an age
which will be
pišite upravništvu?
Ako j« t vašem imenu in naslovu, ki je prilepljen na liatu, pomola, ali če ae kak« številka izgubi, ali če ste dobili slučajno kak tiskovno pokvarjen izvod, nam sporočite v pismu aH dopisnici, da pomoto popravimo, oziroma, da vam pošljemo drugo številko lista. Naša želja je naročnikom ustrezati. Od njih pa pričakujemo, da nam vse morebitne pomankljivosti glede lista sproti sporoče.
mercial enterprises.	question: "Would you want your
.	We know well just what would sister to marry a nigger?" selltle the
noted in history as a crucial period fc	.f ^^^ would uke C0Bjtr0, ^very question without having re-
of change. The industrial system w ^ wQrld fiut eypn now> .f the'course ^ Civil war? And didn't the in process of disintegration.	pregent capitaligtic 8ystem
remains in question: "If they, don't like the way It still maintains an imposing ap- force, the individual employers, if this country is run, why don't they pearance. Only keen eyes can detect tintelligent and farsighted, could pro- go back where they came from?" the symptoms of decay. Apparently long their existence by applying successfully settle the unemployment it is strong enough to stand for a proper remedies to the evil social problem of 1930-31, prevent the pau-thousand years. All it-he ethical and conditions caused by (the wholesale perization of our farmers and the cultural institutions of the 20th unemployment throughout the U. S. ¡bankruptcy of our middle classes? century appear to depend upon it, and A. They should keep everybody em- Don't answer questions, Brother derive their vital force from it ployed!	i Long. Ask them, and all the other
But a searching examination dis- We have overproduction of com- blessings will be added unto you. closes. the true state of affairs, modities, and a poor market for our I	•
Capitalism is about to f>erish. It goods. The best market is right at |	Oscar Amennger.
suffers from a complication of disorders for which it is impossible to prescribe » remedy. And the worst
DRIVERS WE HATE TO MEET
Komunističen aparat plačanih funkcionarjev
Posebnost ameriške komunistične stranke je, da ima vzlic izredno majhnemu številu članov in volilcev z^lo velik aparat
Blatnik. Seje vsako. 3. ned. v mes. drufitveni dvorani. ŠT. 25, POWHATAN POINT, — Tajnik-blagajnik John Merzel, Box 344. Organizatorja Frank Šabec in John K rail. Zapisnikar John Kast-revc. Seja 1. ned. v mes. ob 10. dop.
ŠT. 27 CLEVELAND. — Tajnik-blagajnik Joseph A. Siskovich, 1009 E. 74th St Organizator Louis Zorko. Zapisnikar August Komar. Seje vsaki prvi petek ob 7:30 zvečer in vsako tretjo nedeljo ob 2:30 pop. v Slov. nar. domu.
št. 2S, NEWBURGH. — Tajnik-nov in voiucev zeio vpiik aparat . .. » * . «L aum
O	blagajnik Anton Zelesnik ml. 881K
plačanih funkcionarjev. Samo st CathoriTV Ave. Frank Skočaj or-V Chicagu npr. je V službi kom. ganizator. Zapisnikar Joseph Lever, stranke več plačanih uradnikov Seje prvo sredo v mes. v Slov, del. kot pa jih ima soc. stranka v vsi dvorani na Prince Ave., ob 7. zvečer, deželi. Glavni stan kom. stran-! , ^
1 , M v L. v	• i,- blagajnik Louis Zfonik, 723 E. InOtn
ke je v New Yorku. Komunisti st * ¿api> Vincent 7|fonik 0n?ani_ dobe mnogo sredstev pod raz- tator Franu Barblch. Seje vsako 1. nimi drugimi firmami, npr. pod ned. v mesecu v Slov. del. domu. označbo Mednarodne delavske) št. m. piney fork. — Tajnik
Victor Omeitz, Box 24«. Organiza-
obrane, Lige strokovnih organizacij, raznih pomožnih akcij itd. Kar imajo pristašev, ao navdušeni in pri prispevanju v strankine fonde niso skopi.
tor John Cmjavlch, zapisnikar Nace žlemberger.
ŠT. 222, GIRARD. — Tajnik-blagajnik John Koein, 1006 Sftfcte Street, organizator. John Tancek,
Despot/«rt of th* landtcap*.
A REAL BARGAIN
in worthwhile books
"dynamite"	$3.50
The Story of Class Violence in America By LOUIS ADAMIC
"america's way out" 2.50
A Program for Democracy By NORMAN THOMAS
"roman holiday"
Novel
By UPTON SINCLAIR
2*50
I
Total........$S.50
You May Have All Three for
<7.00
ORDER FROM
"PROLETAREC"
3639 West 26th St. Chicago, HI.
m m n
t«mrr
ŠT. 175, MOON RUN. — Tajnik sttraol' sV'little att^Vioa™"	workdays and higher ?ay in accord-
Jack Tomec, R. D. 10, Box 191. «The whol. f«J»Hr f i *t ' ^	1 not be catastrophic, »nee with the increased production of
Crafton, Pa. Seje vsako drugo ned. on iu ™„mi" ^ j „iv	The labor movement, increasingly improved machinery, there follows
v mes. ob. 3. pop. v dvorani S. P-' control t T i A^nl ^ k ' ^ chttr*e of	** loglcttl
društva.	I whether i* w^rks weU or ^«Trka^ UL ? "lc ' Atrial and social, will' This i. the b^ic reason. All oAer
ŠT. 178, LATROBE. - Tajnica' ^X lon?'Is We wonhTv^ng- SK* t° J" T?"	<iuib1b,in^and Stepping is of no
M.-y Fr.d.1, 1004 Alexandria St. ; is answered by tile maTer in wLh T	transition, avail. The economic doctors are
ŠT. 184 LAWRENCE. — Tajnik the capitalist class conduct* the .^verthtilti" the climax will come rich in meaningles. phraseology, pro-
Louis Brits, Box 34.	material alfairs of iiu world	*" *iCel"*tin« ^^ before	T ^
I T. ,	.„; ;	the present century is numbered with whlch to lht4»n is a "fair" profit. They
WISCONSIN ! . lha.t Uluure al"e milllon8 oi unem- the pas'., historians will be tracking	don,t care about being out of
;ploy^ in,the varl0Utl counirief of the doWn antl analyzinK the destructiv*	work for months. Instead they are
ŠT. 37, MILWAUKEE. - Tajnik-1 earth, that poverty is the noimal fcuor* that combined U bring abou!	,ookift*f ior Markets around the
blagajnik Frank Policnik, 1238 S. «ate of the Vast* majority of the the dissolution of the camtXt	Kiobe' Ut Uii »«r own hotne
23rd St. Organizatorja L. Alpher in human race, that hunger and wretch- system.	market by enabling the people
K. PodjavorSek. Zapisnikar Joseph edness and ignorance are the daily. Am/it . . . „	throughout the nation to purchase
Ule. Seja vsaki drugi četrtek v me- portion of the multitude—that such' J ,Due wr»'ten for all men	what ^ need Wh ^^
u. ^ the terrible spectacle we see when yi Zr™"1,™' f1***™* 'nab'i'ty	to seil elsewhere when we could
ST. 180 WEST ALUS.—Tajnik* we »urvty the pal0ra.nu of the clvl- , i ' t0 Ju, , ?	corumme at home a Kreat deal more?
-.affajnik A„..„ O-U.,. 8.2- 85th ^ nation» u 4ire.t(y attribotable 'J	To readjust the ai.in„ economic
55?; l^^jr^ir.^ »the» in the Cl^Jl	»>« ^ -mnloyment
that the conclusion must	at once and for all times, we advise

A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers.
Official Organ of Jugoslav Federation, 3. P.
ttrsttfarer
OUR AIM: EDUCATION,
ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, . COMMONWEALTH

wO. 1238.
Fubi.»h«o W—kiy at 363» W. 2 b t k St.
CHICAGO, ILL., JUNE 4t 1931.
T*lt>l.o.>.: Rockvdl
VOL. XXVI.
WHAT'S
There is an abundance of money in the country; the government's treasury notes, $1,400,000,00, the New York city $100,-000,000 bond issue and the $125,000,000 bond issue of two railroads offered in March were oversubscribed.
There is ample food in the country; wheat is stored in granaries and can be bought for half price; our farm board has decided to dump it on Europe, as they blamed Russia for doing.
There are over 6,000,000 people who can-noit find work and are in danger of starv ation, besides millions who have accepted wage reductions. The federal government refuses to admit any responsibility for their distress, President Hoover depending upon "rugged individualism" to pull them through. In his address to the Red Cross he said that "a voluntary deed by a man impressed with the sesise of responsibility and brotherhood of man is infinitely more precious to our national ideals and national spirit than a thousandfold poured from the treasury of the government under the compulsion of law."
The federal government as run by Republicans or Democrats, not being impressed with the brotherhood of man, believing rather that to him who hath shall be given, has permitted manipulation of industry that has resulted in the accumulation of wealth in the hands of a few.—The Arbitrator.
REVOLUTION IS COMING
Pst! : Here comes the revolution. Soviet ait Depaw, Methodist college at Greencastle, Ind. Alarming symptoms: Addresses by Sherwood Eddy, Kirby Page, Maurice Hindus and other red-handed upheavelers fresh from the Russian Bloodbath. Much more menacing and sinister—president of college, Ox-man, wealthy, had been members of Sherwood Eddy's unofficial mission to Russia in 1926. In addition is accused of having joined American Civil Liberty Union, headed by Roger Baldwin, descendant of notorious band of reds that captured Plymouth Rock some years ago.
' • • •
But hark, succor is at hand. The D. A. R. of Hoosierdom have already hurled themselves into the breech, whalebone stays and all. The American legion is aroused. Commander Mc-Nutt is hastening to the spot. Other nuts ditto They shall not pass. Lafayette, we're here! Joan of Arc, we're it!
Oh, what a yellow striped, lily-livered bunch of scary cats we're getting to be. And to think that these are the descendants of Americans who sent a warship to Europe to bring Revolutionist Kossuth to our hospitable shores. Descent is right. It's Latin for comedown."—Oscar Ameringer.
Conscription In War Time
I was called to Washington to appear before the War Policies Commission of the Cabinet and Congress. This Commission was born in a hypocritical pretense of "conscripting wealth as well as man power in the next war." But the Commander of the American Legion soon gave that away by saying that he would restrict profits to 7 per cent! What the War Department is after is to get solid with business by giving reserve officers commissions to Key men in industry and making their mouths water with "model" contracts for war supplies.
Meanwhile the War Department, just to prwe how insincere was Hoover's homily to Europe on disarmament, is thrilling the public with air maneuvers which only prove how complete and extensive is the destruction which can be rained from heavens to which men have raised up from times immemorial their hands for blessing! This air show to thinking men proves the necessity of alternatives to national war and revolutionary street barricades in the struggle for justice. What will barricades avail against these air men? More than ever Einstein's way of the refusal of youn^ men to fight in national wars and Gandhi's methods of non-violent resistance become important to a race unwilling to face annihilation in large scale war.
Norman Thomas.
THE CLASSIC LANGUAGES
Yale university abolishes the requirement of the study of Latin and Greek by applicant« for the degree of bachelor of srts. Princeton had already done so. This overthrow» a custom of centuries. It does not mean that those "dead" languages will no longer be taught; it merely means that they will not be required. Students can elect them if they see fit Whether they should do so or not depends on what their object is. Any student who wants to be a writer, and hopes to become a master of the use of the English language, wiFI make s serious mistake if he fails to study latin, as ao mucti of English is derived from ft The Lstin gravrfmar holds un an electric^ Hfrht o^er the English grammar and makes it understandable to many who had not before been able Co understand it—
•—Milwaukee Lesder.
' NORMAL" CONDITIONS IN WEST VIRGINIA
The coal miner« live in isolated company villages far up in the mountain*. A small, unpainted »hack
. i . . ~	.	. .	. . , ^ ♦ # u. .U . • on	with "broken steps
Memorial Day was observed by our have been form.d to fight the levies ullu lettKy rooJ, ^ a oommon t £
comrades in a conference not so much and collections have lagged surpris- uiuiers' home These house-» are
to memorialize but to build. The ingly. Court action has been pending jammed like boxes next to each
session was attended by representativ-, and the State Legislature has been ^Oer, separated by narrow bare
es from Sheboygan, Milwaukee, Wau- swamped with reform bills. The city yardM ^ Unudy iem.es Privies
kegan and Chicago and lasted fully has been "broke" ao long thai it will	ciote to thc howtm and fu
seven and a half hours, it was con- be a great relief to get out of the j aboVe ^ out_door wdU f which
ducted by the Jugoslav rederaulon- muddle. Now, we must tell our read-'ulj Wttter mUjit carried
Educational Bureau. Two outstand- ers two more .things. The people j Thc niinen. mUHt	t ^
have been pressed for larger pay- j comp *ore where pricea ^^
menu .that s one thing. The present •	irora 20 to ^ ^ ^
politicians have shown their incapa-ii,,	.	1	"
r.lu , _. ..	,	'in me outside towns. The wages of
bilrty ol governing the peop e. And	„„„ k . w„ ,	B
.	. r r	many run about and $3 a day—
now that we are building up our , ' . ■ . , " V ^
program, and the other, to invite	movement where will the taxpayers'^ WOfk	lttr from *eady. On pay
Comrade Anna P. Krasna for a lectu-	remain? What Chicago needs is an day many	^^ recue,ve'
re tour of the above mentioned cities hone*t socialist administration like i "U	w^ver, their payntenu
including La Salle, 111. Special re-	that in Milwaukee and the problems lor rcnt'doctor' «P^*«»
purLs were given by Comrades of the taxpayers would be solved. minw* etC» Jha,Vin*	u*> aU
, , #	earnings and being subtracted from
tneir pay. A very large proportion More on wage cutting. Some un- U1 thc men M in debt *o the company
muiitn alter month. They hardly
ing decisions were reached. One, to hold an outing and excursion on Sunday September 6, 1931, at Waukegan, lit, where all of the progressive Jugoslavs would be invited with an all star
Zaitz, Bernik, Pogorelec, Garden and Lotiich and lively discussion ensued,
especially on the reports on the pro- developed young people have been1IlU(U.„ „__„_ _____ in,.v n.ir(llvl posed purchase of our headquarters {	' a continuation of this	,	t J	*
and the question of the activities of,	^^ ^ °BUby	^	**
our young Comrades. A social fol- arguments denouncing reds, radicals lowed in the evening to music by af>d Socim|btiJ ^ booBiing the John Kochevar.
They are Unnecessary
Senator Edward P. Costigan of Colorado and former member of the United ¿State* tariff commission is authority for the statement that in 1929 the combined income of 504 persons equaled the gross income of 2,300,000 wheat and cotton farmers.
I don't know who the 504 nabobs are. 1 don't know what they are doing for a living. But this 1 know: if every one of these 504 men went to heaven or the other place tonight, and took all his stock, bonds, niort-gages and cash with him ¿here would not be a kernel of wheat, an ounce of cotton, a pound of iron, a pint of oil, less in this country on account of their sad departure. Nor would there be a train five second« late, or a single machine idle for a second because they left us in the cold.
Strong statement is it? Well, if you dont' believe, just send those 504 stuffed Brahmaivs to the place I mentioned and I'll prove it
Oh, but don't these people give work to millions? Sure, and so do fleas to dogs.—Oscar Ameringer.
printed. There were supposed to be The iduch heralded Spring Festival no strikers an'1 no wage reductions, of the Pioneer lodge imprensed the thats why the present system is good, audience very much. The performers It affords every man an opportunity
i> get being scrip, or company money,
w-Aica must be discounted perhaps
„. . . .. „ , 4. . . . . ««« fourth if they wish to buy out-babbits of this order have been I -M|e the company domain.
When the union was strong, the! men worked only eight hours a dayJ .now they are often forced to stay
To Push Trade Union Organization in South America
More intensive organization work
were enthusiastically applauded ,es- to show his wares. But what fallacy. !" '^ "^„f^J** elteytti'	South American workers will
t h mi out h*r m > n • llv{ir,i ^^ ^tra payment After be carried out by the International
pecially, the work of young Robert iitrikes have spread thruout she mine
Zakovsek of Waukegan on the accord- districts of We* Virginia and m	^ ^. ^ iltUe Fwderatiwn of Trade Unk>n*' the
ion and Clarence Carello, national many mills of the East and Atlantic *	W with the dusT ^ ^^ committeee ^
by Trade
many
High School champion tuba player.	Coast to check wage cutting. WonX
Ivan Molek made a brief and effective	somebody please send such diacrimi-
a idress. Sava rendered two pleasing	nate individuals a few copies of the
songs and the young boys and girls	New Leader, Milwaukee Leader, The
of the Pioneer Slovene School made a	American Guardian etc.? Maybe these
hit with the crowd. Elsie Wencel	young undeveloped minds would open owne(j ° ' * Ut>
danced, young Walter Zlogar played	up and take in some of the hard-on his fiddle sang and the
A sub-committee will work with re-bince the men are in debt to the presentatives of workers' organiza-comfoany, it is very difficult for them tions of Latin America to examine to leave. Boys mher* ».heir fathers into the mean* wtoich will be used to deb^i. Some villages can be appro- expand the activities of the I. F. T.
the railroad track by the company. The miners, their wives and children are practi-
.. liitle M r!.- Gratchner ships of our worker« in this country. TV,;. TIl V	pracu-
comedy Hans von Smaah Maybe they could lead them into the	k	r	UtoUt^'
bleak, bare villages. Company guards are always on hand to keep the
uwjo vimJ wi»m-aua K"*/ v * °v 'v" — »» oofc f llgllllA, 11I1IIVI0, aaiUM, VKIB* i :	. ,	.
classics1 numbers including Grills re- homa etc. and show them fi«t hand ""T ?¿ * Camp8' and ^^^
delighted the audience. The Chicago coal fields of Ohio, Pennsylvania, Boys Club orchestra played several West Virginia, Illinois, Kansas, Okla
arrangement of the SNPJ March and informations and scenes of what is so yourB truly spoke. Dancing followed and what isn't Do these young folks in the evening to Kochevars orche»*ra. a favor somebody, pleaae. The patrons were well disposed.	-
The next State Conference for Unemployment Insurance will be held this Sunday June 7 at the Labor
A Thirty-Minute One
A bobbed-hair waitress, very much Lyceum. It is interesting to note out °f «>rts, s*^ haughtily to the that our Slovene« and Jugoslavs have Iuble whkh	» grouchy cus-
become active in the plea for unem-1 *omer. She slammed down the ployment immrance. Our folks in ««tlery, smaUrhed a napkin from the Springfield, 111., have secured more , Plle and loa»*d »* in ^ont of him, signatures on petitions to the legislar th*n. striking a furious pose, snap-iture urging the enaction of this law P«*1» "Watcha want?" than any other Slovene locality. Many	couple of eggs," growled the
other groups have responded with customer, contributions, resolutions and petit- "How ju want em?"
"Just like you are."
ion«.
They Put on Their Own Talkie
'Extra! Extra! Extra!"
thinking they were wanted at studios.
At week from this Sunday we will be picnicing at Kiverview Park. It is the urgent desire of the Cook County Socialists to continue in the
tHe n"111 Perf0.r^nc!?- "Extra! Extra! Extra!" shouted (the Thomas Banquet and the May ^ Ho„ d newsboya ^
Celebration)—-by arousmg every erst- 8treeU.	2J0f0ao in.
wmle Socialist and sympathizer to	'
help swell the crowd. More amusement and entertainment is to be had then at many another similar affair. We urge our folks to purchase ticket« from the office of Proletarec or our club members. Whatever else you do on Sunday June 14, attend the
Cook County Socialist picnic. • • •
New Socialist publication« are rapidly coming to the front. A proposal to re-establish the old Appeal to Reason is the latest development. Plans are now complete to issue the Appeal as soon as tl0,000 readers subscribe. Fred Warren the stalwart fighter of old is to take over the editorship. The old appeal had circulations at times of over a million but the war broke it down. If reorganized, it will be a strictly Socialist propaganda paper. We do not mean to question the sincerety of this venture for we feel that there is plenty of room for all of our other publications in addition to the appeal but hadn't it better be reborn Uiider another title? This writer i« very | much enthused over the splendid efforts of Ameringers Gaurdian and I the two would be too close in the same field. Wouldn't it be better to induce Ameringer to accept a complete and distinct Socialist stand for his Guardian, increase its circulation and acquire a vast proportions then to divide the efforts between the two? As soon as the Guardian can attain its quota the Appeal can thrive from the Guardians readers. Never* theless, since the stand has been taken we recommend ithat our folks help
out in the undertaking by subscribing. • • •
Chicago is still in ^He muddle for finance«. The taxing problem is still unsolved and the taxpayers are still being overburdened with excessive rates. Bodies of property owners
out, and the miners remember how hundreds of their fellows have been tortured and shot down in the past by these private gunmen. But they are determined to fight nonetheless lor better lives for themselves and their families.
U. in this sphere.
v ..- _^	Barber—Will you have anything on
habitants rushed from their homes your fsce when I've finished, sir?
New Definition
A brief recently filed in the Florida Supreme Court contsined s new definition of the word "logical", given by s negro witness.
"Did you know the defendant Pearson?" the witnes« was asked.
"I had a logical scquaintance with him," the negro replied.
"What do you mean by a logical acquaintance ?"
"Well," the witness replied, "we both belong to the same l^dge."
Skin and All
the Victim-likely.
-Well, it hardly seems
Occupational Cussing
Undertaker—Good grief! Cook—Good gravy! Preacher—Good Lord! Gangster—Good night! Irrigation Expert—Dam it! Housewife—Dam it! Executioner—Hang it! Dairyman—Cheese it! Sinner—I'll be damned! Sugar Papa—I'll be blowed! Saxophoner Player—I'll be horn-awaggled !
Convict—I'll be hanged. Husband—I'll be blamed! Doctor—Cut it out! Small Boy—Dad blame it! Violinist—Fiddlesticks ! Fisherman—Holy mackerel! Fire Chief—Holy smoke! Expatriate—Dammation I Cornhusker—Shucks I Fanner—Hey ! Gardener—Ho! Teamster—Hs! Prohibitionist—Dry up. Bootlegger—Rotten ! Drunk—Hie! Politician—Slush ! Editor—Dsmfino.
_______________—TNT.
Middle age: A period when man's disposition to sin is overcome by stomach trouble.
IN AN UNCOMFORTABLE POSITION
MORE KNGUSH ARTICLES ON PAGE 7.
Pensions for Old Spread
Old age pension is spreading. A law just passed the legislature of New Jersey providing that all dependent persons 70 or over receive a dollar a day, irrespective of whether they live with relatives or in public institutions.
Seventy-five per cent of the expenses are borne by the state, the balance by the counties. in order to insure the permanency of the pension fund, the state will create a reserve fund out of the proceeds of inheritance taxes. Agitation for old age pensions had been goirog on for years in New Jersey, as in many other states, but did not get anywhere until the timely death of one of New Jersey's multi-millionaires solved some of the financial difficulties involved.
The name of this good multi-millionaire is John T. Dorrance, in life president of Campbell's soup. Going to a better world, Mr. Dorrance failed to take some $150,000,000 with him which his economy, frugality, and abstinence had earned him by supplying the domesticated housewives of this great republic with canned water containing certain percentages of pickled calories.
Contrary to all precedents, Mr. Dorrance did not leave a cent to charity, and thereby cheat the great commonwealth of New Jersey of much needed revenue with the result that New Jersey is now twenty millions richer than it was before the death of Mr. Dorrance. (Oh, death, where is thy sting?)
But, however that may be, with that twenty million dollars coming and a goodly supply of New Jersey millionaires bound in the opposite direction, the state felt it could provide for its aged needy from the leftovers of its dead greedy.
We embrace this opportunity of congratulating the lawmakers of New Jersey for the ingenious manner in which they have solved the vexing problem of where is the money to come from for these and other paternal frills. They have knswered by taking it from dead men. Dead men, as we all know, tell no tales. Yet, not even to tax collectors. Also, they utter no wails when confronted with "Your money, or your life." Moreover, dead people are the only folks who have absolutely no use for money, irrespective of their future domicile.
Of course there are still the heirs to think aibout. Losing twenty million dollars just like that, as happened to the mourning relatives of Mr. Dorrance, is nothing to be sneezed at, as many of my readers have no dou'bt experienced. But considering that Columbus discovered America for board and lodging, that the founding fathers founded the United States at their own expense, and the unknown heroes made the world safe for democracy for $30 a month, these heirs really should ibe able to live down their chagrin with the remaining $130,000,000 left by Mr. Dorrance. — Oscar Ameringer.
Hopeful Signs
The continuous business depression has not suppressed American labor entirely. Strikes develop here and there. Workers seem to be ready to disregard all danger and to rise against starvation wages. In fact, wherever there is a union in the field, willing to give labor a helping hand, there is a movement. The Southern coal region has lately been in a state of "disturbance." Organizing activity is deveoping in West Virginia. Kentucky is the scene of movement. The Rockefeller-dominated Colorado coal mines are in a state of turmoil. The Colorado Federation of Labor has secured a hearing before the State Industrial Commission on the matter of wage cutting. Allentown in Pennsylvania is the center of a textile workeis' movement. In Philadelphia the American Federation of Full Fashioned Hosiery Workers has been conducting active organization work and effective strikes. —
Advance.
Words—And More Words
Words, words, words, words!
If words would cure the depression, it would be on the high road to recovery.
The United Ststes Chamber of Commerce, the International Chanfoer of Commerce, the president and his cabinet meirtbers, business leaders of all types and varieties, editors and others, have contributed an unending stream of words. Nearly all of them are vague. They add nothing to the sum total of knowledge, either as to the cause of the depression or its cure.
Some of these "grest" men use arresting language, and you would expect them to get somewhere, but they disappoint you. It is marvelous how many words (hey can use without saying anything. The results are the same as if they had taken an unabridged dictionary and pronounced the words, from the beginning of the a'« to the end of the I'i, without taking the trouble to arrange themf in sentences and paragraphs. In fact, they might as well save the expense by tossing a dictionary to the public and saying, "Them's my sentiments."—Milwaukee Leader.