108. številka.
Ljubljana, soboto II. maja.
XI. lelo, 1878.
SLOVENSKI NAR
labaja vnak da.i, izvtomši p .'iv-.'.uljke ki .»uov'e po praaošoih, ter velja po poni pfejeniac ta a v »tr o-oger h k e detole lh celo leto 16 gld., za jo tata 8 »Id., M oarrt leta 4 pld. — Za L j ubijaš o brM f>©3il}anja na dom      oe>o foto 18 £ld.,  t* četrt leta 3 ^Id. 30 kr., i.i en m^euc 1 gld. K) kr.   Za pošiljanju na 4out a« računa 10 kr. * • mesca, 80 kr. M htštt leta. — Za tuje deiete toliko već, kolikor podtnina iznafta. — Za gospode ućitelj e na ljudekili aoiah in za lijake veija znižana oeua in tioor: I<i Ljubljano aa Četrt let« 'A ptUi. t.i kr., po no iti prejetuan sa četrt luta 3 fcld. — Za oznanila au plačuje od četiri:* . pm? potit1 ntttti 6 kr., če ce oananilo enkrat Liitka, •> kr., 6a se dvakrat in 4 kr. če ne tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se 1 roi« traoauntL --■ (ivkopiui ie ne vračajo. — OicdniStvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej biči č*. 3 „(jledalifika stolba". Opravniitvo. na katero   *j W flftf0T0l(J0 ^oaiiiati naročnine, rekiamacijn, oaaatttla, t. i. adroviiflt*«itivno refti. io v „Narodni tiskarni" v Koliunnovej hiši.
Telegrami »Slovenskemu Narodu".
London 10. maja. Angleška adini-raliteta je kupila dva torpedna parobroda, ki sta bila delana za drugo državo.
„Standard" poroča: Poveljnik angleške Pacifik-Hote je priplul v Panamo, da bode ruske pomorščake, kateri hodijo skozi Isthmus, opazoval.
Iz 13 e Igra da poroča „Times", da BO se mohamedanski Albanezi v Starej Srbiji z orožjem vzdignili zoper Srbe.
Fariz 10. maja. „Temps" poroča, da je angleški prestoljni naslednik, princ Wales, ponovil francoskej vladi zagotov-\jenje, da Anglija ne bode glede sueškega kanala nobene naredbe storila brez soglasja B Francosko.
Dunaj 9. maja. „Pol. Corr." poroča iz Kotora, da so priplule v Boko oklopne fregate „Habsburg", „Kaisertt in „Don Juanw.
Peterburg 9. maja. „Journal de St. Peterburg" pravi v jako miroljubivem članku, da je Rusija uže pred več časom pritrdila želji, celi san-štefanski dogovor konferenci predložiti.
London 9. maja. lteuterjcv bureau poroča iz Carigrada, da so Rusi navzoči organizirane vstaje Mohamedanov svoje pozicije pri Filipoplji in Tatar-Bazardžiku zapustili.
Carigrad 9. maja. Muselmanski vstaši v Rodopskih gorah so pozvali v posebnem proglasu kristijane v Tesaliji in Macedoniji, naj se bojujejo z njimi vred proti skupnemu (?) sovražniku.
Porta je pritrdila v to, da izprazni Sunilo in Varno, ako se Rusi umaknejo na
črto Adrijanopolj-Dedoagae. Izpraznenjc San-Stefana se pričakuje.
Versailles f>. maja, V francoskej zbornici je minister vnanjih stvarij izrekel upanje, da se bodo zdanja evropska vprašanja orijentalna mirno rešila, inje naglašal, da ima Francoska le one dolžnosti, katere izvirajo iz podpisa Francoske na evropskih dogovorih.
Naredna pest.
. . . oine Partei, die dem FortBchritlo der Kultur nichts zu substituircn vormag, als etwa die eigono goistige Obnmacht oder die U ob bet t der nationalon Faust...
Tudi te besede smo vzeli iz famoznega članka v ofiei j al nem organu Schrey Kalten-egger-Dežmanove stranke, takozvane usta-voverne, v katerem članku se polemizira zoper priporočilo in obljubo c. kr. novega deželnega načelnika g. Kaline: da se bode odslej gledalo na pravičnost, nevtralnost in ob jektivnost ne glede na stranko; ter se nesramno dokazuje, da takoj stranki kakor je naša slovenska, ne sme se biti pravičnim, objektivnim in nepristranskim.
Torej mi Slovenci nemarno namesto (nem-škutarske) kulture ničesa druzega postaviti nego svojo duševno nezmožnost in surovost narodne pesti! Tako govori modri Tebanec v oficijalnem listu naše „ ustavoverne" nemške stranke!
O duševnej zmožnosti se nečemo dolgo prepirati. Statistika naših razmer in osob uči, da so narodnjaki v vseh stanovih zastopani, in da se, kar se talenta tiče, nemajo uzroka umikati nemškutarskej stranki. Tudi mej mlajšimi uradniki jo večina narodna, če
prav javno rne sme biti", in mej to večino, to vedo gospodje št ti dobro, so najboljši delavci. V naših srednjih in onih vitjih šolah, kjer so študentje iz naše domovine, ne doboste druzega duha nego narodnega, izvzemši le malo šte-vilce. Tudi kar se jo koli za izobraženje našega ljudstva, za njegovo knjigo storilo, torej za kulturo, izšlo je vse le iz narodne stranke. Naši nemškutarji za ljudstvo nijso pod živim Bogom dozdaj še druzega producirali, kakor kakšen umazan pamflet pred temi ali onimi volitvami.
Ali vendar pravi izredni pisec članka, ta protivnik g. Kaiinove „pravičnosti in objektivnosti," da mi nemarno družbi namesto kulture postaviti, nego surovost narodno pesti!
Narodna pesti
Kako krivo je očitati našemu slovenskemu narodu: narodno pest!
Nij ga bolj pohlevnega, bolj potrpežljivega, bolj rado pokornega naroda nego je slovanski sploh. To slovansko potrpežljivost, rado-pokornost, skromnost, to ovčjo naturo, lipovo lesovino — prizna cela svetovna zgodovina. Historija uči, da je Slovan, da si močan in krepak, kadar se je vzdignil, vendar le trpel ravno zarad tega, ker je pripustil v svojej pohlevnosti in neprevidnosti, da so drugi pest na nj vzdigovali, a on ne nanje. Ko ui bil Slovan pred tisoč leti imel res „surovost narod ne pesti" — imel bi letos drug, politično in narodno osodo nego jo revež ima. On pa pesti — Žalibog — v historičnih časih niti tačas nij rabil, kadar je bilo treba svoje ognjišče braniti, tein menj pak se je postno pravo (faustrecht) mej Slovani izroddo, te-muč (te smemo prositi) mej Nemci, kjer je tudi glasovita prislovica doma: „Macht geht vor Kecht."
Leon Brcssy.
(Povest, poslovenil Pr. Kr.) 'Trinajsto pot/huje. (Daije.)
„Sveta mati božja! Vi ste tako bledi, kakor kak duh! Vsaj se tresete na vašem sedeži," \sklikne Moratin, ko Karnar masko z obraza vzame, „kaj pa ste videli in slišali VJ ■— „Nič posebnega," odgovori on, skušnje Btrah prikriti, „nič, kar bi ne mogla midva premagali." — „No, tedaj vendar povejte, Karuar! kar jednoga briga, to tudi druzegu." — „No, varovati se moiava," zame Kumar, in sklene skrivnost, ki njega zadeva, za se obdržati, „kar sem mogel iz šaiupe slišati je to, da je Bros.sv postal lejtenaut mornarski, in da se hoče prej ko mogoče s Karlo oženiti. Tedaj,
kar misliva storiti, se mora takoj zgoditi."
— „No, kaj hočeva sedaj začeti," vpraša Mo-ratin, „kaj nameravate najprej učiniti?" — „Najprej morava kolikor mogoče hitro in daleč od šaiupe bežati, le peljite naju tiho k obrežju, potem se hočeva dogovoriti, kaj se mora v prvo storiti." Ko Moratin mačku potegne v čoln in veslo prime, zre Karnar po morji, misleč zagledati luč težko pričakovane ladijo, pa vse je bilo t runo in tiho. Kmalu priveslata na obrežje. — „No, Karuar," reče Moratin, „kaj naj se zgodi V Strašno mo je skrbelo, ko ste bili vi pri šalupi. Bojim se, da nama naši ujetniki uidejo — midva ne bodeva z Brossyjeni dobro končala, — sicer se pa bojim, da se bode stvur nama slabo razšla."
— Karnar si zbere vso eueržijo, da bi mogel v nevarnosti, ki jima preti, stanoviten ostati. „Midva morava pred soln6uim vzhodom to obrežje z deklico vred zapustiti," odvrne
on, „ako ladija dospe, je dobro, ako ne, morava se peljati s čolnom, ali pa paš iti, na vsak način pa morava proč." — „Se ve da, ako ste vi, ki sto bili ziniroin tako mrzli za vsako reč, zdaj tako vznemirjeni in oplašeui, morali ste uže dosti izvedeti, in zdi se mi, da uemava niti jedne ure zamuditi." — „Ne, niti trenotka ne. Zdaj bodeva peljala čoln v kako pristanišče, potem se pa morava preskrbeti z vodo in živežem. Da boste vse vedli, vam povem, da ste deklici vse Brossjju povedali oil onih dveh v jami, in da je BrOBBV s kapitanom šaiupe sklenil nas ujeti, in da nuni je uže zdaj z nekaterimi mornarji i o- ii-biči za petami! Ako ostaneva tu, sva uže v teku jedue ure v njunih rokah." — Moratin skoči iz čolna ter leta še bolj bled in nemiren po bregu, nego Karnar. „Deklica bi se uže imela vrniti," mrmra on, „sedaj jo pa ne bodeva nikoli več videla. Gotovo se je pri za-
Torej kaj nam imate očitati narodno pest!
Slovanski narod je po Številu največji v Evropi in radi po Žilavosti in razširjenosti. Bil bi pa dan denes večji in mogočnejši ko bi bil res tak, kakor mu vi očitate da je. Ali žalibog da je bil on tak, da je ?e levo lice nastavil, ako je po desnem klofuto dobil.
njih dnevih pride 12 bataljonov iz nova formirane 48. divizije, ki bodo šli v Bukurešt in Gjurejevo. železnica od Odese, llngheni do Jaš prevaža le vojake, artilerijo in strelivo.
O angleških vojnih pripravah piše se iz La Valette istemu časopisu: Iz B o m b a y j a se poroča, da dohajajo tja vedno nova vojaška   oddeljenja.   Indijski in angleški peš-
l)a, in potlej narodna pest! Volk in [polki se bodo form: rali na Malti skupno v ovca sta v poteku vodo pila, volk spodaj, brigade. Vojake prevazi iz Bombava na Malto ovca zgoraj tćka, a volk je ovci očital, da1 15 jadralnih ladij in 12 parnikov. Maior mu rodo kali! j Adams in major Keays sta odšla iz Kalkutte
V novejšem času, ko se je narodna zavest probudila, res se uže tudi najde mej Slovani ljudi, katerim se „narodna pest" stiska, kadar ni. jej o ali beru, kako se proti Slovau-stvu piše, ali govori ali dela. Ali kdo je temu kriv ? Ne mi, ne naša Btranka! Mi smo narod vedno pozivali naj postave Bpoštuje, naj potrpi, naj zaupa v boljšo bodočnost. „Narodne pesti1', če se kje krči, krivi so baš taki hujskači, kakor je „Tagblattov" pisec, kateri nam niti ne privošči pravičnosti, objektivnosti in nevtralnosti, katero nam obeta namestnik Nj. veličanstva, našega cesarja, in za katero jedino prosimo! Nam nij treba nobene protekcije, nobene komandirane podpore, ako imamo le objektivnost in pravičnost od zgoraj, ako se nam dodeli prava svoboda kakor jo ustanavlja zakon, potem si bodemo vse pridobili, kar si želimo in kar si v avstrijskem in slovenskem patrijotičnem duhu želeti smemo.
Pripravljanje za vojsko.
Iz Odese se piše „P1. Cor." Odeške ba tarije v luki od Peresipa do kvarantinske luke so se popolnem predrugačile. Mesto ma lih kanonov je zdaj 92 velikih nastavljenih ; tudi možnarje so povsod postavili. Načelnik odeškoga okraja, general Voronzov, ta vojna pripravljanja sam vodi. Tudi branjenje nabrežij je prevzel general Voronzov, kar je pred jednim letom izvedeni general Totleben v rokah imel. General Voronzov je ogledoval uterjenja pri Nikolajevem in Očakovem. Vojaški ruski krogi so preverjeni, da bodo nabrežja od Odese do Sebastopolja, in od Krča do Jenikala v kratkem popolnem utrjena, tako da bodo Kusi lehko vsako poškušnjo odbili, ako bi hoteli Angleži sovražne vojaške oddelke na suho postaviti.
Uže več dnij maršira skozi naše mesto mnogo oddeljenj kavkaske grenardirske divizije, ki so v Rumelijo namenjeni. V prihod-
telju in izobraževateljn naroda, Josipu Jung-inaiiu Ii vsega Češkega bodo prišle deputacije in odposlanci k tej Hlavnosti. Slavnostni govor bode govoril dr. Ladislav Rieger sam.
Viiiiib!«' «1 riuve.
Mtn*k<t oficijnlni „Agence" odgovarja članku „Timesov", ki smo ga včeraj na tem mestu omenjali in pravi: „Busija ne mUM na to, da bi opravičeni in zakoniti vpliv Angleške v Turčiji izrinila, ali svojo lastno pre-vago tam ustanovila in vršila. Dejanstvenost dokazuje protivnost, kajti klubu prelite rusko krvi in doprinesenih denarnih žrtev ter dobljenih ruskih zmag je angleški vpliv še zdaj v Carigradu prevažen. Ruska vlada prizna angleški vpliv tako z'lo, da io pred voisko večkrat poskusila Anglijo vsporazumljenje dovesti."
Freko Berlina se poroča, da dogovarjanja mej Rusijo iu Anglijo napredujejo in da je upanje, da se doseže porazumljenje. To upanje se opira na potovanje Šuvalovega, ki je 8  t. m. London zapustil.
Srhi in je dobila — če Re sme zemun-skemu telegramu dunajskega lista verjeti —< od Rusije nalog, vojsko 80 000 mož na noge spraviti. Vse priprave za to so stor'ene. General Lješanin dohode poveljstvo armade, ki pojde v Staro Srbiio.
Iz i*ftf»'hti»'f/4t poroča „Nordd. Allg. Ztg.M, da Rusija ujetih turških voiakov oeče izpustiti, ker ne ve, kako se bode Turčija zadržala v kflkej nngleško-ruskej vojski. Vseh uietih je bilo od kraja 140 000 A z laj jili, je umrlo na tfusu in kozah uže 30.000.
Na ,it»iflv.i<«>iit sta Gladstone in Bright. z laj zopet vedno delavna, da bi dokazala krivičnost vladne angleške politike, ki tira in sili na vojsko. Gladstone je pisal te dni: „Naša vlada se bori za evropske dogovore; a ona sama te dogovore prelamlja b tem da flota V Marmarno morje pošilja".
Iz C#tf #f/»»#t<!*« ima „Pol. Corr." fflt« da je vojaško preustrojen je za b ram bo turškega glavnega mesta dogotovljeno. Meščanska garda je dobila ukaz, zopet vaditi se v orožji. Sultan je vse oddelke vojske razgledoval, kateri imajo pozicije okolo Carigrada zasedene.  Pri sultanu je bil velik vojni posvet.
Čudno znamenje je, da fr*$tM*<>ske republikanske novine se vedno bolj na angleško na našo zemljo potisneni, ali pa da more —j in protirusko str in na gibi jej o. Počil je celo Rusom pot domov prerezati, kakor Migian glas, da je francoski poslanik v Carigradu bil žele; drugi del naše vojske pa ima baje pr ti zoper to, da bi Avstrija Bosno zasedla, Češ, v Dalmacijo proti Črnejgori. Zakaj vse to?|da bi se 8 tem povečal — ruski vpliv v Ali je to res? — Velika vprašanja! .Evropi.
Turki so 30. m. m. zopet jedenkrat črezj Iz Draždanj se piše tudi v „P." da v našo <l<*litn*t in.si « mejo prodrli; kakor' pt-nr ' */* vojaških krogih velja i/rek ce-poroča „Nar. List" iz Sinja, napalo je 300 snrja Vilhelma: „Mi ne smemo nnkih tova-oboroženih Turkov avstrijsko vas BoHane, ter nšev na cedilu puBtiti, ruski bi tudi nas ne so odpeljali   vso govejo živino in drobnico., bdi zapustili."
Prebivalci so ubogati. Koliko časa bode av- j Najnovejše vesti o It t m um*-' oretta strijska država tako ropanje še trpela? zdravji, pravi berlinsk telegram „N. Fr. Pr.1*
CeStco  pisateljsko društvo bode 15 t. — so prav neprijazne.
m. ob   10. uri  dopoludne v   Pragi Blove-mol _
postavljalo spominek češkemu pisatelju, budi-1
na otok Malto, da vse pripravljata za spreiem indijske vojske. Vlada v Kalkutti napenja vse svojo moči v pripravah za vojsko. V orožnicah dela se noč in dan. Oklopne ladije, ki še nijso izdelane, hitijo se dokon-čavati. Štiri velike oklopne fregate, katere prej nij«o bile za morje pripravljene, zdaj so se popravile, ter uže lehko svoj posel opravljajo. Na dalje angleška vlada nakupuje tudi novih ladij. Parno korvete, po čisto novej konstrukciji se izdelavajo, in jedna, „Turacoa", odšla je 18. aprila iz Olasgova uže na morje. Angleška flota namnožila se bode v kratkem za 10 oklopnih fregat in 2 stolpni ladiji. Fregata „Serapis" je pripeliala iz Port-Saida bombajske polke ter je odjadrala na Angleško.
Politični razgled.
V Ljubljani 10. mija Kakor smo včeraj po telegramu poročali, predložila je vlada v državnem zboru avBtrij 8kem in tudi ogerskem predlogo, naj oba par lamenta dovolita vladi na posodbo vzeti onih 60 miliiot#*»••,  katere sta uže obe dele gaciji dovolili. Iz tega bodo velike debate nastale.   Slovanje  v državnem zboru valjda ne bodo molčali 1 — Oficijozni nemški listi pravijo, da bode iz tega denarja naša država svojo vojsko mobilizirala in en del nje postavila v Erdelj   (ali   Sedmograško)   na rumunsko mejo, da more Rumune razorožiti, ako bodo
tvornici z očetom snidla, in bedaka sva bila, da nijBva prej na to mislila."
Karnar je vedel, da to nij bilo tako, ker je vse, kar je Karla Brossyju pravila, čul, pa nij skušal tovariša od te misli odvrniti. Moratin je zmirom bolj nemiren postajal, ko je videl luči na šalupi premikati se. „Morava se tega čolna poslužiti.   Cas komaj pripušča, da Živež prineseva.  Za stran deklice pa . . . ." — ^Dovolite, da naj jaz vodim,"  reče Karnar, ko se mu je zopet njegova stara neustrašenost povrnila,   „najprvo je, da kako skrivališče za čoln dobiva. Potem potrebujeva jedi in pijače, dva para veslov, jeden kompas — in še nekaj druzib malenkoBtij 1" —  „Da, dal" — No, tedaj idite, da greva iBkat!" Peljal gaje tik brega k Moratinovej hiši. — Žakelj moke, — žakelj rži, — pletenico sadja, — sodeč vode, za katerega bo je Karnar ponudil, valiti ga k čolnu, — in jedila za tri ali štiri
dni iz Moratinove čumnate. Vse to se je, kolikor je bilo mogoče hitro, v čoln spravilo, potem reče Karnar: „Še nekaj orožja in smodnika in krogle! Imate li dovolj za oba?" — „Hvala Bogu, mislim, da bode dovoli !" — „Ako imate kaj denarja ali kaj dragocenosti, le prinesite sem." — „Jaz imam denar zmirom tam, kjer ga lehko vsaki čas vzamem. Li še kaj potrebujete?" Ko se Moratin, ozrši se na hrano in orožje, prepriča, da ne bo teško bežati, mrmra: rZakaj neki bi se še enkrat vrnila. Najbolj pametno je, da se vse deva in od veslava — in o solnčem zahodu sva uže lehko bog ve kje?" — „Zato nij nič vzroka, kai vas zadeva," odgovori Karnar, „jaz uže vem, kaj je storiti."
Begunu, za beg pripravljenemu Karnarju se je mir zopet povrnil. „Biserolovec še nij šaiupe zapustil," opomni on, „tudi ne bode z  ladijo tako  kmalu na suhem.   Ta reč je
jiiko ugodna. Nečem brez deklice obrežja zapustiti. Dtjte mi vi vašo najboljšo puško in kmalu bode naša."
Moratin nij bil posebno s tem zadovoljen, pa  se mu  vendar  le  nij protivil. Karnar mu je zapovedal čoln pod blližnjo klečet spraviti, da bi bil takoj  pri  roki, in ga prosi tu ostati in čoln stražiti.   Karnar je hitel poleg obrežja k Brossyjevemu stanovanju, njegove misli so bile zelo nemirne. En sam pogled na morje mu je bil dovalj, da ga je prepričal, da se Brossj še na šalupi mudi, in nij dvomil, da bi mu bilo nemogoče, Karle se polastiti in jo odnesti. Ta misel ga je zopet malo bolj razveselila. „Iu ako se mi ponesreči, se me tudi ne bodo polastili,  v malo urah sem v kraji, kjer še nij nobeden hodil nego jaz, in videti bodo, da me lažje z jezikom nego z rokami1 vjamejo."   Nij še daleč prišel, ko je čul V bližnji hosti pogovor, da so se o njem menili.
Dopisi.
Iz Možanc 3. maja [Izviren dopis.] Narava je zdaj lepa; jako prijetno je in od veselja srce igra človeka, ko vidi po polji čvrsto rasti in sliši iz vsacega grma milo pe-vajočega B^vca. Kaka živahnost v materi naravi! Vse hiti na dan. Naša tržaška gospoda ne zamudi nobene nedelje ali praznika da bi Be ne sla šetat v prijazno Sežano, ali bližnjo Občino uživat Čisti, zdravi zrak. Pa tudi naši vojaki v Trstu imajo čestokrati poto valne vaje v Sežano in nas pohodijo z godbo. A našim „kranjskim Janezom" — kakor slišim — ne ugnjajo posebno taki „llbungsmarschi". Trve dni tega meseca so vsi trije v Trstu bi vajoči peš-polki (Kuhn, AVeber, S ichsen-Mei nigen) imeli tri dni zaporedoma vajne marše in po tretjem dnevi bilo je „marot" silno mnogo „kranjskih Janezov".
Naš občinski znstop — tako sem zvedel izza kulisami — misli napraviti v tem me secu javno ljudsko veselico s plesom v prosti naravi. Mi to odobrujemo in upamo, da bodo aranžerji vse strune napeli, da bode vese'ica zanimiva in vabljiva. Ne zamudimo „zlutega majnika"! Pokažimo, da : „Non est vivere sed valere vita" — je istinit.
Iz Nintirjia pri Celji 7. maja [Izv. dopis.] V nedeljo o. majnika počastili so Šmar-čane vrli celjski dijaki s svojim majnikovim izletom, vsled katerega se je v naše veselje odlično število izbranih narodnjakov v našem trgu sešlo. Uže nekokrat smo imeli čast, mej vrlo učečo mladino celjske gimnazije se razveseljevati, ali v takej obilnosti še ne. Toda dosta b tem in prestopimo rajši k programu samemu, kateri je bil jako lepo in mikavno sestavljen, in je torej privabil obilo občinstva.
Ob 2. uri popoludne je bil prihod v Šmarje in potem skupno kosilo, na katero so je ob 4Va m&h izltJt na bljižno gorico sv. Roka vrstil. Ob 7. uri začela se je večerna zabava.
Gospod Lemoš pozdravil je v lepem, nav-duševalnem govoru došle goste. Slovenski pevci zapeli so najprvo pesen „U boj", ki je bila dobro peta in od občinstva z burnim ro koploskom sprejeta. Na to je sledilo dekla-movanje g. Pr&karja, in občna pohvala de klamatorju, bila je dokaz, ka je svoji nalogi zadostil. Ilajdrihov čotverospev „Pri oknu sva molče slonela" žel je splošno priznanje od občinstva in moral se je ponavljati. Sledeči govor g. Napotnika nam je tudi obilo kazal navdušenost za slovensko velikane in si s
tem pridobil mnogo hvale mej obilnim navzočim občinstvom. Na to je pel pevski zbor pesen „Jadransko morje", katera je provzročila splošno pripoznanje in navdušenje narodnjakov, po burnem dolgotrajajoi'em plošku, po neizmerno živahnim slava — in živioklici morala bi se pesen ponavljati, da bi pevci bili ozir jemal] na zelo navdušeno občinstvo. Posebno so hvalili prvega tenorista g. Orožna radi njegovega piijetnega in jasno donečega ulasu. V tej kakor tuli v prvej pesni, katera se je na zadnje dvakrat na občo željo in navdušenost še ponavljala, poznalo se je pevcu, da je izvežbani pevec, in želeti mu je, da imenovani gospod vedno tako napreduje, in postal bode potem istinito tenorist, ki bode vsakemu pevskemu društvu dika. Občo pozornost vzbudila je tudi šaloigra „Oproščeni jet nik". Igra sama na sebi je pikantna, in ima nekatere prav šalj've prizore, ki so jih igralci dobro izvršili, posebno, uko se ozir jemlje, da so' igralci tukaj prvikrat na oder stopili, se jim mora priznati obilo talenta in dramatične mofi. Ko so pevci po konfnnej tej igri še nekatere zapeli, so Be milnma mize in stoli iz dvorane zmaknili, in mlajši svet je plesal do belega dne, starejši so so pa veselili pri čaši sladkega vinca nastopajoče boljše osode in napredka svete reči, ki se nam od daleč svetita v mladej učečej pe mladini. Vse se je v lepem dostojnem redu vršilo, kajti vsaka točka je bila z največjo zadovol jnostjo sprejeta. Splošna želja ljudstva pa, ki ga je bilo polno po vseh dvoranah, je bila ta, da bi se v kratkem zo pet tako veselo sešli, kakor pri tej priložnosti.
— (Iz Ljutomera.) Vabilo k občnemu zboru društva za dirko s kobilami in glavni skupščini konjerejeev, ki bode v nedeljo 10. maja popoludne v pivarni.
Kfi'Aiie vesti.
* (Moder župan.) V nekej vasi pri Sitomericah je hotel mož od svoje žene denarja za žganje; ker mu pa ona nij hotela ustreči, zažuga jej, da se bode obesil. To pa ne ustraši žene, marveč mu pola motvoz z besedami: „na le obesi seu. Mož jo v resnici uboga, ter se obesi, a ob pravem času ga zapazijo župan m nekteri drugi sosedje. Užo so hoteli vrv prerezati, kar župan zabrani, rekoč — „mora se prej komisije počakati." Čakali so, — a prodno jo komisija prišla, bil je uže samoiilec dušo izdihnil.
* (O ropa nje mrliča.) Veslavca Piček in Vindiš sta izvlekla mrtvo truplo dunajskega kamnoseka iz Dunave ter sta to naznanilu požunskej mestnej uradniji. Na mrliči sta pustila vsa dragocenosti, lu jeden diamantni prstan snela sta mrtvecu s prsta, ter ga zast«vila. To se je izvedlo, in oba veslača so zdaj priprli.
* (Cerkev oropana.) Petrogradski časopisi pripovedujejo, da so tatovi 20. aprila iz zlatega okvira tihvinske matere božje pokrali briljante v vrednosti 2O0 OOO rubljev. Tatovi so se splazili zvečer v cerkev, predno se je še zaprla, in zjutraj mej prvim svetim opravilom so ušli iz cerkve so svojim plenom.
Domače stvari.
— (Na ljubljanskem učiteljišči) je razpisana služba za nemški jezik in pedagogiko. Prošnjo do 15. jun. na deželni šolski svet.
— (Meteor.) V četrtek zvečer so tu opazovali velik meteor ob 8. uri zvečer. Padal je od severo vzhoda proti jugu, puščajoč za soboj dolgo svetlo črto.
— (Izveržejske okolice) pri Ljutomeru se nam piše: Ase hvale vreden je bil trud Veržencev, posebno pa gg: Košarja, Kralja in Heineicha, da smo dobili od si. na-mestništva v Gradcu, kateremu naj bode pri srčna zahvala izrečena, d »voljenje za živinski sejem 0. maja. Prvi sejem te vrste, ki je bil v ponedeljek, je skozi in skozi Veržence razveselil. Prignano je bilo 1500 goveje živino in 300 konj; prodalo se pa 350 goved in 25 konj.
l*OMlltlM».
Predsednik krajnoga Moškega, svota, g. Lovro Kavčič iz Medvod, je preikej Soji prav krasno podobo Nj. Vel« daroval.
Podpisano šolsko vodstvo si šteje v čast, g. darovatelju javno zaliv do izreči.
Vodstvo ljudsku šole v Preski, dne 9. maja 1878.
A. Žibert.
Dunajska borza 10 maja.
(Izvirno t.olpgrafiono pomAilo.)
Snotnl drž. d.»l<j v bankovoih   . U j»ld. 90
Enotni d<-L dolg v srobru        . h*4   „ 90
HrU renta........ 72   B —
ISSO drž. posojilo    .... 1 13    H 75
Vkoiie narodno banko .   ,   ,   . 804   n —
Kr elitno akcijo...... 2Lf>    „ —
London......... 121   „ GO
^apoL ......... 9   „ 72
0. kr. ookinl...... 5   „ 73
^rnbro ....... 105   m 30
OrSavno mark >             . B'.)    _ —
Leze bliže in zagleda tri može.   S prva nij razumel, pa naslednji trenotek je  čul, da je jeden druzega imenoval sennor Marino. Komaj je to ime čul, zgrudi Be kakor od kroglje za det na tla.
Štirinajsto poglavje.
Bralec bode poznal te tri osobe, koje je Karnar videl, bila sta namreč oba Marina in Fernandez, ki so bili na poti v Šnlupo, da bi enkrat do cilja in konca prišli. „Tu v obližji mora biti kak čolnič," je čul Karuur Fer-nandeza govoriti, „ko sem se denes tu okolo plazil, sem jih videl nekaj. Ostanite tu, don Palo, jaz bodem za očeta skrbel. Itnej pa puško zmiraj pripravljeno, kajti še nijsmo iz posestva onih malopridneže v. Kmalu bodem čoln, kojega potrebujemo našel." Pogleda tedaj ob obrežji in kmalu zapazi nek čoln. „Tu je tedaj naš rešilni čoln," vsklikne Fer-
nandez, „kako sem vendar srečen, da imamo priliko in pripomočke dospeti v varen kraj! Sleherni izmej mojih dveh tisoč dolarjev se mi zdi velik kakor polna luna! Tu sem, don Palo! Ko enkrat v šalupo dospemo, potem lehko po gospodičino Karlo pošljete ali se pa sami s potrebnimi spremljevalci daste k njej prepeljati, in to bo lep prizor — snidenje očeta in sina z davno zgubljeno hčerko in Bestro! Dio mio! od samega ginjenja bodem oči izgubil!"
Karnar nij govora natanko razumel, pa kar j" manjkalo, to mu je dostavila lastna domišljija. Misld si je, da bosta oče in sin v šalupi prijatelje našla, da se bode vse zvedilo. — da bode potom nastal splošen lov nanj in na Moratina iu da bo t a prisiljena se na mali čolnič podati, kateri nij nikakor za daljšo vožnjo pripravljen.
(Daljo prih.)
ki jo si o ve n s k o ga in nemškega je/.ika zmožen, tor je pred jodnim lotom izučil so trgovino z mešali m blagom (Spozorei- und Rc,hnitt\vaaron) želi novo slu/.uo precej nastopil i. Miki dobra spri-čevaa in priporočite, a telesno je močan in zdrav. Slu/.bo jo voljan Bprejoti pod priprostiiui pogoji.
Ponudbe naj so izvole poslati pod uaslovora: „D. B. 5." poste restante Zagreb.     (1 >1—1)
•mm—•%
mmmmm—m
i
Trpotcev sok.
Ta neprecenljivi sok služi za zdravilo proti bolečinam v prsih in na pljučih, proti zusliženju bronhij, kašlju, hripaviei itd. Cena velikoj sklcnici z navodom 80 kr., malej sklo-nici 7. navodom HO kr.
Zaloye v Kranjakej: Viktor v. Trn-kociy, lekarničar „pri zlatem jednorogu" v Ljubljani, na mestnem trgu It 4.    (78—9)
mmmmmc )8ttMsateo»t •••••••••••••••••«»•
15. maja odprla se bode
i mineralna topi Toplice j
na Doienjikem«
Tu j« poštna in telegrafska štacija, 8 ur . od  najbližjo  žolezniško postajo Ljubljana-, Litija-, Videui-Kerako; — 30° It. gorka voda; koplje so lehko v banji v minoralnej   in v .vodi iz smrekovih iglic, doiuhe; za zdravljenje po inhalaciji (sope nji) mineralnih parov, ^ in za zdravljenje se siratko priporoča so udani
(i4i-2)      A. Kulavic,
najemnik kopelji in praktični zdravnik.
Tujci.
8. maja:
Evropa:   Pra^r, Tnimer iz Gradca. — Itanior iz Kamnika. Fn  Nlonm    VValdbausol  iz Dunaja. — Mo«>vitz iz Gradca. — Lebar la Gorenjskega.
!'ri'niiitl«li UokotnU iz Dunaja. — pl. Goldog iz Beljaka. — Kump iz Dunaja.  —   Urbančič  iz Dvora — lles.singer iz Dnn\ja.
Umrath & Comp. v Pragi,
:faTbri3s:staa.ti ^oljed-eljslsil^. TTflHHTl.
priporočajo svojo po strogo solidnej izpeljavi, lahkej hoji in čistoj mlatvi dobro znane posebnosti v
Znamenito!
Medicinsko-popularna razsodba o zdravilnih močeh ter učinkih
Hrt
Wilh.elmovega
antiartritičnega antircvmatičnega
&t#titnegra čajn*
utemeljena na resničnih dokazih.
Jedino liincgi dokazi ob izvrstnih učinkih pori imenovanoga čaja proti skrnini in revmatičnim boleznini, kikor tudi všečen sprejem in poraba mnogih umnih zdravnikov, naveli so nas do misli, tukaj izpregovoriti nekoliko besedi] o tem važnem predmetu. Prav mnogo ljudij leto za letom obiskuje Žvopleno kopeli, da si olajšajo ali se osvobodijo skrnino ter revmatičnih boleznij in da se zares kakor v novo ustvarjeni vračajo domov. Dvojno torej morajo trpeli oni, katerim bodi-si premajhena denarna sredstva ali nemo-gočnoat, oHtaviti svoj posel ter ločiti so od svojih domačih, zabra-njujo na isti način zdraviti so pri materi naravi; obsojeni so v večno trpenjo. Ob tiicem slučaji tedaj se je ta čaj uže cesto pokazal oblažilnega ter je za tega delj veliko vrednosti. Ta čaj ima poseben vpliv na mokrico, pot in kri bolnikovo, kar smo opazili pri kemičnem preiskavanji mokrico ter potu, in moro vsak, ki ima skrnino ali revmatično bolezen ter rabi ta čaj, očevidno izprernembo, osobito v mokrici (katera so užo posle nekatorih dnij jame kaliti ter so naposled ob dnu zgosti, kamor so uležejo tudi vso dražilne snovi) opažati sain, pri čemer se leliko ob jednem tudi raduje dan za dnem pojemajoče bolezni, katera naposed izgine popolnem.
Bal tako uzročuje ta čaj (ako ga pijeS predno greš spat) na koži nekakovo zbadanjo ter pospešuje izinerno izparivanje, katero je za bolnika vedno prav lajšovalno.
Vžitek tega čaja nij nikakor neprijeten, on ne obtožuje pre-bavljanja nego celo pri nekaterih osobah pospešuje odprtje. Tako smemo tedaj po pravici imenovati ta čaj novo in noprecenljivo zdravilo proti skrnini in revmatizmu ter za čiatenje krvi. (390—3)
Jedino i>rari prireja FranjO Wilh6l3H, lekarnar v NeunJdrchenu.
Kavtltek, razdeljen v 8 viemkov, prirejen po zdravnika zapovedi, z navodom uporabi v raznih jezikih 1 gkL, za kolek in po-vezavanje 10 kr.
S-VGLrilo. Varovati so je nakupa ponarejanj ter naj zatorej vsak zabteva vedno le „Wilhelmov antiartritičen antirevmntičcn kri čistilen čaj, ker so priredki, ki sinjo Baoio pod imenom antiartritičnih antirevmatičnih kri čistilnih čajev, jedino ponarejeni ter jaz vedno b varim pred nakupavanjem tacih.
Da ugodim p. t. občinstvu, poslal sem in imajo pravi WIIuel-niuv autiarlrlllčeu autiret uiatlčeu kri eltttllen eaj tudi
Ljubljana: Peter Lassiilli;
Beljak: AJal. Fiirst; 11 o r g o : Josip Iiettanini, lekarnar; Bruck na Muri: Albert Lamjer, lekarnar; Bole an : Franjo \Valdm\iller, lekarnar ; li r u n e c k: J. I\ Mahi; 13 e 1 o v a r: Hud. Suoboda, lekarnar: lirik » e u : Leonhard Staub, lekarnar; Celje: JJautnbach-oni lekarna in. Franjo Uauschtr; Ćormons: Hermes Codolini, lekarnar; Celovec: Kuri J\le»wnčič ; C o r t i n a : A. Catnbrnzzi ; Dcutscli-Landsbcrg: Jl/t7'nV/--jevi dediči; K bo k: J. C. von JJiems, lekarnar; Josip 1'vhtzkij, lekarnar; Furatenfeld: A. SchrSktnfutt, lekarnar; Frobnle it en: )'. Iilumaucr: Fricsach: 0. Fusshcim, lekarnar; A. Aieliint/er, lekarnar: Feldbach: Josip Kvniij, lekarnar; Gori cf : A. F'ranzoni, lekarnar; Gradec: J. linrglcitncr, lekarnar; Guttarring: -S'. VcUlerl; Grubisnopolje: Josip Malic h; G o s p i c: Valentin Vouck, lekarnar ; G r a i'e n d o r f: Josip Kuiser; llcruiagor: Jos. M. Hichter, lekarnar; II a 11 (Tirolskoj: Leop. ton Aichiiajvr, lekarnar: Judeiiburg: Henekovilsch; ln-nichen J. Stajpf, lekarnar; luist: Vilj. Dvutsch, lekarnar; I v a-nič: Ed. Tollovič, lekarnar; K ar lovec: J. Benič, lekarnar; A. E. Katkič, lekarnar: K i n d b u r g: J. Karinčič, lekarnar; Kapfen-b e r g: Turnir, lekarnar; K n i 11 e n i'e 1 d: Vilj. Vtochner, lekarnar; Kranj : Kari Šavnik, lekarnar; Line: Franjo pl. Frlach, lekarnar; L c o b e n : Ivan J'ifirschi/, lekarnar ; Maribor: Alois (juandest ; Metlika: Alfred Matur, lekarnar; Hitra su seblag: han Ua-tijir, lekarnar; M u r a u : Ivan Stsj/rer; M i t r o v i c a : A. Kersteno-rkh ; H a 1 h : Fudriij 1'bll, vlekarnar ; Novo mesto: Dotn. Jiizzolli, lekarnar ; N e u m u r k 11 (Štajerskoj: Fari Muli/, lekarnar; Otočac: F'.dv Tvmtnj, lekarnar; 1'os toj na: Josip J\uj>firs,cliinidt, lekarnar; l'eter w a r d e i n : Ij. c. Jitnffbtgtr ; 1' 1 i b e r g: lian Ntusserf lekarnar: 1'o že ga: Ani. pl. llnjvdi\s, lekarnar; Trasah erg: Ivan TribvČ: 1'tuj : C. Uirod, apoteker; 1{ o 11 e n in a n n : Franjo X. 11-limj, lekarnar; 11 o v e r e d o : liiehurd Thidm, lekarnar; Sam obor: jR SchuMtttf lekarnar; S 6 b e n i c 0 : Ptttr Berot, lekarnar; Slov. Bistrica: Adam pl. 1'utkovski; Slov. gradeč: O, Kordik, lekarnar; Jon. KuliguriLstli, lekarnar; Strasnim g: ./. V, Vorton; B t. Ve it: Jatiun Rippert; Stainzi Valentin 1\mouschtk: Sem-1 i n : i>. Joan>iovicz:-:\ *ii< ; Spljct: Venatio pl, Praicio, lekarnar; Sebi a n d c r s : JJ. II iir.^tl, lekarnar ; T rs t: Jak. >>t i m allu, lekarnar ; T r i e u t: Aid, išantoui; T r b i ž : Juajen Ebtrlin, lekarnar ; V u-k o V a r : A. Kta icsovits, lekarnar; Vinkovce: Fried, Mtrmg. lekarnar; A' ara ž d in : Lr. A. Uidlir, lekarnar; Zagreb: Sit/. Mittl-bachj lekarnar; Senj: Josip Accurti, lekarnar; Za der: N, An-c/ronc, lekarnar; Z lat ar: Ivan A. 2'ospitil, lekarnar.
ročnih i vlečnih mlatilnih garniturah
X 1—H ko ■■ j-. U i m j nI i  vo'oi Kklllii inoeiiii, in sicer premakljive in iiepremnkljive. — Potem izdelujemo mnogovrstne vehkoBti dobro izkušone:
mašine za žito snažiti, mašine za lickanje turšice, skoporezne mašine
itd. itd. (114—5) ilustt'nnant' renikv In•*• -/*/««'»«» in fi-ankn.
~SX7"1122.elaaa.©-v-
:; snežniški zeliščni alop ;;
od zdravilnih pogorskih zelišč
za li I j lica in prsi
po zdravniškem propisu prirojen, je najboljšo zdravilo pri obolenji dihalnih organov, pri kataru v krhlji in v sapnikovih vejah, bodisi akutnem ali kroničnem, potem pri bruhanji, hripavosti in vratobolji.
Velike sekrocije shznih mren v krhlji in v pljučih čudežno naglo ozdravi ter se bolnika, ki rabi
Milhdmov snežniški zeliščni alop,
nikdar ne loti naduha.
VVilheln.ov snežniški zeliščni alop obuja slizne mreno v želodci, umnoža apetit, napravlja zaužite jedi okusne ter tako posebuo pospešuje obče nahranjenje, b Čemer so odpravljene vso nervozno bolezni, katere po največ izvirajo iz slabega mešanja krvi.
VVilhelmov snežniški zeliščni alop je od leta 1855 vse po-skusnje in povsodi dobro opravil, mnogo zdravniških izpričeval svedoči o njega izvrstnem, gotovem ter temeljitem delovanji, a jasen in največji dokaz o zdravilnej moči ter priljubljenosti njegovej je ta, da se ga je prav mnogo razpočalo. (386—3;
H9T~ Oni p. n. kupovalci, ki dobiti žele pravi moj izvrstni snežniški zeliščni alop, ki ga užo od leta 1855 napravljana, naj vselej jasno zahtevajo
Wilhelmov snežniški zeliščni alop.
i
Samo tedaj moj izdelek, ako je na steklenici ta moj pečat.
Kdor to zavarovalno marko ponaredi, bode kaznovan po zakonu.
i
Navod se pridodaje vsakej steklenici.
Zapečatena orlgiualiia Mteltleulca volja 1 gobi. 25 kr. ~~! ~
ter se more vselej sveža dobiti pri izaelateJju samem
Wt* 11'illi€klni9 lekarnar v Neunkirchnu, Nižj e Avstrijsko.
Povezavanjo računamo z 'J'> kr.
Pravi VVilbelmov snežniški zeliščni alop so dobiva sauio pri mojih gospoitih jemalcih:
Ljubljanu: l*cter Lassnik;
Beljak: Fcrtl. Scholz, lekarnar; Bolean: F. VVahlmiillcr, lekarnar; Borgo: Jos. liellaniui, lekarnar; Brunock: ,1. ti. .Mahi ; B r i k s o n : bconliard Sluub, lekarnar ; C e 1 j e i Bauuibackova lekarna in F. HaUBoher: Haieki J. 0. v. bienes, lekarnar; i< r o h n I o i-t e u : Mučene llluuiauer; FrieBAuhi Anton Aichinger, lokarnar; F e 1 d b a e li: Jos. Kbiiig, lekarnar; Gradec: \\ eud. Trnkoczv, lekarnar ; G o r i c a : A. I-1 au/nn i, lekarnar; G o s p i e : Valentin \ muk, lekarnar; Giina: Anton llaulik, lekarnar; Bali (Tirolsko): Leop. V. Aiebniger, lekarnar ; 1 n o m o s t: Franc VVjiikler, lekarnar; 1 u-n i c h e n : J. Stapl, lekarnar; 1 v a n i c : KU. Tollovič, lokarnar; Jaška: Aleks. lleržic, nkarnar; Celovec: kurel Klenieneič; Karlovce: A. li. katkič, lekarnar ; Koprivnica: 31ax. >\ orli, lekarnar ; Kranj: Karel Šavnik, lekarnar ; K n i 11 o 1 f e 1 d : Wilk. > isehiUT ; K i n u b o r g : J. S. karincič; Line: Franc v. Erlach, lekarnar ; Maribor: Alojzij kvumlcst; M e r a n : \\ i ilielin v. Terii-vvertli, lekarnar] Mala: Luo. Tuli, lekarnar; Al u r a u : Jan. Meyrer; Išovo mesto; Lolu. EiZlOli, lekarnar ; P t u j : C. Uirod, lekarnar; t os loj na: J. A. Kujdei seliiuidt, lekarnar; Peter wardein: K. DeodatavJ dediči; Radgona: Čaesar K. Aiulrieu, lekarnar; Bo-v e r c 0 o : Km liani Tliales, h karnar ; Slov. Gradec: ti. korilik, lekarnar; '1 r b i z : Liigen Lberlin, lekarnar; Trst: t'. Zanetti, lokal nar ;   Vukovar:   A.  KiaicNOvics,   lekarnar; Vinkovce:
Friederich llercig, lekarnar; Varaždin: Dr. A. Halter, lekarnar;
Zagreb: Mg. Jlitllbaeli, lekarnar i Z a d e r: N. Aiulrović, lekarnar.
+
4-
+ -t-
+
+
it*
izaattfij m urednik Josip Jurčič
i.m i-.-uc. in i-.. ,  BNarodne tis^urae*.