Štev. 1.           V Ljubljani, meseca januarja 1922.            Leto XXIU.
V božični noči.
Kdo ti so Ijudje,                                                             Hrvat:
ki k hlevcu hite,                                     Častim  te, Spasitelj. Častim in slavim,
da čutimo src hrepenenje,                       /„ pros;m za brate rešitve,
ki sredijim duše gori? —                     ^o, angei oznani naj janes jim min
Na hcih so bajnt jim sni:                      naj konec bo bratovske bih>e!
božično zvonjenje ?
Srb:
.Božična je noc.                                     Objel že nekoč
in pastirci smo mi                                 sem hrata oba,
iz lepe deže/e prispeli                            na srce ju vroče pritisnil.
po tvojo pomoč,                                     Daj, Kriste, pomoč:
ki rodiš se to noč,                                  Ijubezen to noč!
o, Kriste v zibelU"                                 In Srb bo veseija zavrisnil I
mH0d juga priih                                     »Jmejte Ijubezen, braije trye,
sem ste bratje triji,                                 '" z nJ° vse> za ^ar ste prostli!""
kaj vase ieije SO. povejte !                     Zablisnil je žar iz tibtli
Noc svetla žari                                       .          ¦             .,        .,
...                                                   m pot je namerit prosilcetn v srce.
blagost™ deli,                                       ,n    ,        fc tQ ^. ^ j
povejt* ,n lu » ogrejter-                      so ^,.  ^. ^,.,
Slovenec :                     Božična je noč,
Ti slišil me, dele, usliši me idaj:          '"" *«"»"> ™»n trem
Kjtr Soči nesmrtna je zibel,                   izpolnjeite vroče so želje.
kjer Dmva, zasuinjma Pivka jtči,         Ohraz jlm ""¦
lam brtitom je mojim pogibel.                 Ijubaen plamti,
Srce nam raziari nccjj.                         IjuUzen — pruo pmieljt I da vsi grrmo zanjo na boj I                                                            Andrej Rape.
1