Leto XIII

V Celju, dne li, avgusta 1903 . 1 ,

Štev. 63

tfarloa tnmiiin. n.Witnii!i ■ ® icw V8ak torek in  petek. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu, in sicer franidrano. — Rokopisi se ne vračajo. — Za inserate se plagsjl
ojmae ter od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno Inseriranje primeren popust — Narofataa za cdo leto 8 k*Mt
t*.  pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja: Upravništvu .Domovine" v Celju.

K desetletnici Sav. podružnice
„Slovenskega plan. društva^.

Dne 15 t. m. bode Savinska podružnica
.S. P. D.“ praznovala desetletnico svojega ob¬
stanka ter v to svrbo priredila primerno pla¬
ninsko slavnost v lepi Logarjevi dolini. Poročali
smo že nekaj krati o tej slavnosti v našem listu
in opozarjali nanjo cenjene čitatelje in rodoljubne
čitateljice .Domovine", sedaj pa, ko nas le nekaj
dnevov še loči od slavnostnega dne, naj nam
bodi dovoljeno spregovoriti par besedic o delo
vanju Savinske podružnice ter važnosti njeni.

Ko se je ustanovilo .Slovensko planinsko
društvo v Ljubljani" za vse slovenske pokrajine
ter po društvenih pravilih imelo dovoljenje
snovati podružnice, se je nekaj rodoljubnih in za
krasote Savinskih planin vnetih mož v gornji
savinski dolini pogovarjalo, ali bi ne bilo pri-
lično za Spodnji Štajar, zlasti za planine ob
bistri Savini, napraviti podružnico, katere namen
bi bil pospeševati turistiko v omenjenem po¬
gorju ter opozarjati domačine in tujce na na¬
ravne krasote naših gorskih krajev.

Beseda je meso postala. Leta 1893, vršil
se je v Mozirju ustanovni shod, po katerem se
je pričelo takoj resno delo. Pod spretnim vod¬
stvom načelnika g. Frana Kocbeka, nadučitelja v
Gornjem gradu, se je mnogo storilo in res čuditi
se moramo, da je v kratki dobi desetih let
.Savinska podružnica" naredila toliko važnih
naprav, ki so domačemu prebivalstvu in pa tukaj
popotujočim tujcem neprecenljive vrednosti.

Pač resnične so pesnikove besede:

„Lepšega nikjer ni kraja
Kakor kraj je vrh planin 11 ,

kajti na visoki gori zreš brez skrbi po širokem
božjem svetu in občuduješ globoke doline, po
katerih se liki srebrna nit pretaka voda bistrih

rek, doline polne belih mest, trgov in vasi, ze¬
lenih gozdov in travnikov ter zlatorumenega
polja. Na gori si prost duhomornih skrbi, poza¬
biš vse nadloge in težave, ki te v vsakda¬
njem življenju tarejo in mučijo, ki ti grenijo itak
grenko življenje. Tukaj dihaš v sebe sveži gorski
zrak, kateri kaj blagodejno deluje na tvoje v
boju za obstanek razdrapane živce ter te bodri
k uspešnejšemu in intenzivnejšemu delu. Poleg
tebe cvetijo cvetlice, kakršnih v dolinah iščeš
zastonj. In te gorske cvetlice! Kak razloček med
onimi po dolinah in temi, viharjem in nevihtam
kljubojočimi cvetkami, hčerkami gorš, Njihova
barva je krepkejša, kakor onih v dolinah in prav
pravi pesem:

,,Tam dol mehkužne hirajo,

Se razcvete, že umirajo."

Da, da,

„Lep je božji svet,

Gora mu je cvet."

Toda do zadnjih let ni bilo lahko vživati
vse to, ter hoditi na gore. Najdivnejše točke
planin so bile skoraj nepristopne; manjkalo je
potov, manjkalo udobnosti, kakršne si je želel
marsikdo. Komaj si z velikim trudom, v potu
svojega obraza, prilezel na kak vršac, nisi uteg
nil se dolgo muditi ter se razgledovati po svetu;
kajti misliti si moral na odhod, da prideš do
večera zopet v kak kraj, kjer te bode sprejela
postelj v svoje varno krilo in kjer si bodeš zopet
uredil svoj kruleči želodec.

Dandanes je to drugače. Planinske koče
te sprejemajo pod gostoljubno streho, tukaj si
odpočiješ od pota ter se pripraviš za daljno
turo. Kolike važnosti je to, ve vsak, ki je kedaj
že nosil svoje kosti po planinah.

Savinska podružnica je postavila sledeče
gorske stavbe: Kocbekovo kočo pod Ojstrico in
zraven nje prelepo kapelico sv. Cirila in Metoda
(1770 m), Lučko kočo, verando pri slapu pod

Rinko, Gornjegrajsko kočo na Menini planini,
Mozirsko na Goltah, Hausenbichlerjevo na Mrzlici
nad Žalcem in kočo na Boču. Razun teh popol¬
noma dobro urejenih koč je še naredila dosti
novih potov, stare popravila in zaznamenovala
ter skrbela za napise in druge vsem dobrodošle
naredbe. Sodelovala je pri vseh zadevah, ki so
se vršile v blagor prebivalstva.

Vse, kar je Savinska podružnica storila,
navesti, bilo bi preobširno, pač pa mora vsakdo
pripoznati, da je ona ena izmed najmarljivejših
društvenih inštitucij

Delovanje Savinske podružnice pa je tudi
velike narodne važnosti. Prej so bili v planinah
le samonemški napisi, sedaj pa ima slovenščina
prvo mesto. V planinskih kočah nemških društev
so Slovence, ki so slučajno hoteli v njih preno
čevati ali vedriti, insultirali; v kočah „S. P. D.“
pa je vsak gostoljubno sprejet, bodisi Slovenec
ali Nemec, Čeh ali Lah itd.

Kdor vsaj nekolike zasleduje delovanje
Savinske podružnice, mora odkrito pripoznati,
da je ona velikanskega narodno gospodarskega
pomena.

Dovolj o tem.

Kakor smo izvedeli, se bode dne 15. t. m.
zbralo v Logarjevi dolini precej udeležencev pri
slavnosti. Oglasili so se Ljubljančani, Celjani in
Kamn-čani, ki pridejo v večjem številu, sploh
pa bodo zastopani vsi večji kraji Savinske doline
in okolice. Razne podružnice .S. P. D “ in druga
narodna društva pošljejo svoje zastopnike, kakor
tudi pride iz Jezerskega, kjer je kolonija Čehov,
precej naših bratov.

Mi pa kličemo vrlim planincem in njih
prijateljem krepak planinski pozdrav! Savinski
podružnici pa želimo, naj bi drugi decenij bil
tudi tako poln uspeha, kakor je bil prvi.

Vivat, crescat, floreat!

LISTEK.

Fantazija ob luni,

(Črtica iz življenja, spisal K. Sp.)

.Kaj pa še, gospod Vidov je pošten mož,
vse kar govori ljudstvo o njem, je gola laž. Jaz
vsega tega ne verjamem, da bi bil on na tako
slabem glasu. To si Ti le samo domišljuješ, draga
moja," rekla je Dragica, kaj dična gospica male
rasti, rdečega lica, zapeljivih oči in črnih las ter
se naslonila na glasovir in jela naglo puliti iz
nedolžnega klinčka lističe na cvetnem venčku.

.Dragica, ti si še mlado, neizkušeno dekle,
svet pa je zapeljiv; lahko je zaiti s prave poti,
a vrniti se zopet, to ni lahko. Ti veš, kako je
zapeljal Vidov že lansko leto neko dekle in jo
spravil popolnoma ob čast in ravno isto hoče
tudi s teboj. Slišala sem že, kako govore in so¬
dijo nesramni jeziki o tvojih večernih izprehodih
z Vidovim in o njegovih mnogih obiskih. Zato
te prosim še enkrat, ogibaj se tega dijaka in
ubogaj rajši svojo zvesto prijateljico, ki ti hoče
le dobro!" Tako je govorila Mara, dama kakih
petintrideset let stara, precej resnega obnašanja;
videlo se je, da ji je bilo mnogo ležeče na tem,
da bi rešila to mlado deklico iz nečistih in po¬
željivih spon tega čloyeka.

.Pusti me vendarle pri miru s svojimi iz
mišljenimi ugovori! — Sedaj pa mi je že vsega
tega dovolj! Vse tvojo prizadevanje ti je zaman
— jaz občujem s komer hočem! — Adijo!"

Te besede izgovorivši je „Ta mala", to je
bilo namreč ime, s katerim smo jo povsod v
naši navadno le iz nekoliko glav obstoječi družbi
zvali, naglo iz sobe, zapustivši prijateljico samo,
zato ker ji je hotela le dobro. Čudno, da se je
Dragica mahoma tako izpremenila v obnašanju
nele samo proti Mari, ampak proti vsem udom
dosedaj prav prijetne družbe; nekoliko trenotkov
poprej je odpravila prav prijazno tudi mene, ki
sem prišel, da bi pri njej užil zopet nekoliko
prijetnih uric, kakor je bilo to navadno dru-
gekrati.

Čudno, že zopet sem imel priložnost iz-
poznati kako raznoliko je žensko srce, danes je
tega, jutri pa onega, podobno je vetru, ki pov¬
zroča tuintam jako prijetne čute, a drugekrati
pa brije zopet, kakor da bi vlekel kožo s telesa.

Ko sem taval kmalu potem že v mraku
po cesti domov, vrinile so se mi vsakovrstne
poprejšnje dogodbe in zabave še enkrat v glavo.
Med drugim se spominjam kolikokrat mi je
Dragica poprej rekla gorko stiskaje roko: .Pri¬
dite zopet kmalu!“ A danes sem slišal nasprotno,
rekla mi je: .Jeziki so hudi, prosim, ne hodite
tolikokrat, ker moja čast je v nevarnosti!" --

Kakor navadno, jaz sem obračal, a Dragica
je obrnila!

Mnogokrat sva ob luni sedela v .gaju", v
najprijaznejšem kotiču drug ob drugem ter po¬
slušala mile slavčkove pesmice, mnogokrat sem
nadalje tukaj poljubil njeno nežno ličce in o
pritisnil na srce in ona — se ni branila —
krasne so bile ure, počutil sem se že srečnega
— toda varal sem se, ali bolje rečeno, bil sem
varan. — Dragica je želela izpremembe, prišel
je pravi .nepridiprav", očaral jo je s svojimi
praznimi in napetimi govoricam, — zaljubila se
je popolnoma v njega — in za koliko časa, to

se še ne zna-Rekla mi je končno, da

se hoče še zabavati.-

.Prijatelj, kaj si tako zamišljen," udari me
mahoma nekdo po rami; ravno ugodno mi je
bilo, da me je vzdramil ta ponočnjak iz sanjarij
o tako hitro minolih krasnih časih. Bil sem že
zopet v mestu, torej doma in to mi je ugajalo.

.A, ti si, Karol?" mu rečem.

.Gotovo prideš zopet iz M ?“

„Da, in zadnjikrat!"

.Zakaj ?“

.Ker nočem biti peto kolo pri vozu —“

.Torej si je drugega izbrala?"

.In še kakega! Vidov, tisti nepridiprav iz
črne šole je sedaj na vrsti, dokler ne bo zopet
drugega —“

kakor oni na kmetih. Seveda vidi naš kmets 1
delavec in mali posestnik samo prijetne 3 ^ ra ^ 1
mestnega bivanja, vidi samo lepo oblečene ju i,
lepe gostilne, lepe prodajalne, koncerte, go e
in gledališča, ne vidi pa zaduhlih lukenj, v ka¬
terih prebivajo delavci v mestih, ne vidi nešte
vilo sirot, pol nagih žensk in otrok, ki pohajajo
po ulicah, ne čuti smradu in dima in ne gladu
zapuščenih delavskih družin, katerim je prezgo¬
daj umrl krušni oče. Res je tudi na kmetih
dosti siromašnosti, pa toliko in tako hude bede
kakor v mestih ni.

Poleg tega na videz malenkostnega vzroka
za izseljevanje v mesta, katerega pa more v
vsej njegovi moči presoditi le tisti, ki kmetsko
dušo dobro pozna, je upoštevati vsekakor tudi
dejstvo, da se za mestnega, fabričnega delavca
več skrbi, da so se za njega uvedle mnoge do¬
brodelne naprave in da obstaja mnogo njega
varovajočih zakonov, da se pa za poljedelskega
delavca za dekle in hlapce, za male posestnike,
ki se obenem tudi pogode za delo, dosedaj ni
storilo ničesar. Stanje teh je ostalo na stopnji,
kakor pred desetletji. Sam sebi prepuščen je
delavski stan na kmetih propadal in propal
tako da imamo sedaj mesto čilih in zdravih
moči, mesto zadovoljnih poslov in samostojnih
malih posestnikov le še bebce ali starikave
ženice in možake, mladi in delavni ljudje pa
poljedelstvo zapuščajo in silijo v mesta, kjer se
ali ohranijo na površju in si ustanovijo eksistenco
ali pa moralično in fizično propadejo ter množe
mestni proletarijat.

In s takimi inferiornimi, slabimi in ne¬
ukimi močmi naj potem poljedelec napreduje
in se okrepi?!

Tudi naši večji in veliki posestniki se bodo
morali na lastnem telesu prepričati in poučiti,
da se s takimi močmi ne more zboljšati kultura,
da se nasprotno kmetijstvu le more pomoči, če
se delavsko vprašanje kot eno najvažnejših čim
prej reši in se posreči to izseljevanje v mesta
in tujino vsaj nekoliko omejiti in kmetijstvu
pridobiti ali ohraniti povprečno dobre delavske
moči. — Izseljevanje se seveda ne bo dalo nikdar
popolnoma preprečiti, more se pa omejiti s tem,
da se kakor za mestne tako tudi za kmetske
delavce skrbi ter se jim pomore do strpljive
eksistence.

Študiranje tega vprašanja priporočam pred¬
vsem bodočim stanovskim zadrugam. V njih de¬
lokrog spada to razmotrivanje. Sredstev ne bo
težko najti in nekatera so se v drugih krajih že
poskusila.

Tako bi bilo dobro premišljevati in bi se
moralo uvesti obligatorično zavarovanje poslov,
dekel in hlapcev ter onih delavcev, ki so s sa¬
mostojnim večjim posestnikom v kontraktni
j zvezi, za slučaj bolezni, nezmožnosti za delo,
starosti in nezgod, kakor je vse to deloma že

upeljano postavnim potom pri industrijskih i u
obrtnih delavcih.

Skrbeti bi nadalje bilo, da dobijo delavci
in posli primerna stanovanja mesto ležišč v hle¬
vih in smrdečih luknjah ali skednjih in parnah.
: Urediti bi se morala dolgost časa za delo, i n
gledati bi se moralo, da dobe delavci in posli
življenskim razmeram primerne plače. Upošte
:  vati bi se moralo tudi to, da je v interesu več¬
jih posestnikov in kmetij, pomoči delavcem do
j samostojnosti, da postanejo sčasoma posestniki z
j lastno hišo in malim posestvom, ki bo v nekoliki
| — četudi mali meri — prehranjalo družino,
i Predvsem pa se mora naš kmet otresti pogub-
j nega mnenja, da je za poljedelskega delavca vsak,
i in še tako neuk človek sposoben.

Skrbeti se mora torej za zadostni pouk de-
| lavskih strok, za njihovo izobrazbo, posebno
s  v poljedelstvu. Seveda bi trebalo ob enem reform
' pri kmetu ozir. večjem posestniku samem. Dok-
i ler se ta ne bo reformiral, tako dolgo sploh ni
j pričakovati zboljšanja kmetijstva in — njegovega
■ delavstva ter ni računati, da bi se delavske
razmere na kmetih spremenile.

Vsa ta in še mnoga druga vprašanja čakajo
nujne rešitve. Kličem torej zopet na delo in va¬
bim zopet naše kmetovalce in njihove prijatelje,
da se začnejo že enkrat gibati v svojo lastno
korist.

Celjske in štajarske novice.

(Koncert narodne godbe) v soboto 15 t, m.
zvečer v „Narodnem domu“ nudil bode, kakor
čujemo, udeležencem z ozirom na izbran spored
prav poseben užitek. Godba bode svirala poleg
nekaterih lepih starejših komadov tudi precej
novih izbranih skladb. — Gotovo bode podpor¬
nike godbe ter sploh celjske in druge Slovence
zanimala vest, da praznuje celjska narodna
godba ravno s prihodnjim koncertom svoj 100.
javni nastop, — jubilej, ki ga privatna godba
redko doživi. Radi tega je pričakovati, da nihče
ne zamudi te prilike ter pokaže s svojim ob¬
iskom naklonjenost godbi, ki jo v sedanjih po¬
litično neugodnih časih gotovo v polni meri
zasluži. Vstopnina za ude prosta, zaneude50v.

(C. kr. okrajnemu glavarstvu v Celju v
upoštevanje.) Dne 17. t. m. se vrše v Celju vo¬
litve pridobninske komisije davčne družbe 2., 3.
in 4. razreda za mesto Celje. Pri volitvah v
prejšnji dobi so bili izvoljeni sami Nemci in je
tudi politična kot davčna oblast imenovala po¬
leg izvoljenih članov v komisijo same Nemce,
dasiravno ji ne more biti neznano, kako znatno
število slovenskih davkoplačevalcev je vsled tega
brez vsakega vpliva pri poslu pridobninske ko¬
misije. Prav škandal bi bil, ako bi se pri letoš¬
njem imenovanju članov pridobninske komisije
hotelo s strani pristojne oblasti zopet enako po-

36 L

Agrarna vprašanja.

Piše dr. A. B.

III Pomanjkanje poljedelskih delavcev.

(Dalje.)

Od časa, kar se je v stari Evropi vedno
višje pouspela industrija in trgovina, odkar so
se začeli Evropejci v večjih množinah izseljevati
v tuje kraje, posebno v Ameriko, odkar so se
življenske razmere ljudstev spremenile, od teh
časov, desetletja sem toži evropski poljedelec o
pomanjkanju delavskih moči. — Večji posestniki
ne morejo pravočasno opravljati poljskih del, ne
o pravem času sejati in ne žeti, ter so morali
v mnogih krajih intenzivnejše obdelovanje zemlje
sploh opustiti. Koliko vsled tega pomanjkanja
zadostnih delavnih moči poljedelstvo trpi, si
lahko vsak sam predstavlja.

Dejstvo, da se tudi naši slovenski polje
delski delavci in mali posestniki izseljujejo, in
da tudi pri nas na slovenskem primanjkuje ljudi
za intenzivno obdelovanje zemlje, se ne da opo¬
rekati. To izseljevanje se vrši deloma v mesta,
deloma na taje, posebno nemške kraje, deloma
v Ameriko. Iz spodnjega Š ajarskega in Koroškega
gredo mladi ljudje, najboljša moč posestnikov,
zvečina v nemška industrijska središča, posebno
na gornje Štajarsko, in znano je, da živi n. pr.
okolu Leobna velika kolonija slovenskih delavcev,
ki so seveda v narodnostnem oziru za nas iz¬
gubljeni, in ki s svojo močjo in vztrajno delav
nostjo v gospodarskem oziru množijo tuj kapital.
Mnogo naših ljudi gre na Prusko, posebno v
Vestfalsko, od koder se mnogi nikdar več ne
vrnejo ter so za nas za vedno izgubljeni. Iz
Kranjske, sploh iz južnih slovenskih pokrajin pa
se izseljujejo našinci v italijanske kraje, kjer jih
kot pridne delavce dobro rabijo ali pa v Ame¬
riko. Le malo je takih, ki se z Amerike s cven-
kom v žepu vrnejo. Večina ostane onstran
morja v novi domovini, doma pa propada dom
in polje.

Ta izseljevanja so le naravna posledica
naših poljedelskih razmer. Glavni vzrok jim je
želja po nekem lepšem, brezskrbnejšem življenju.
Ljudje na kmetih vidijo, kako se v mestu dobro
živi, koliko različnih ugodnosti mesto ponuja;
vidijo, da ima navadni dninar in delavec za
delo naložene ure, in da se po skončanem delu
vrne na dom k svoji družini. Medtem ko mo¬
rajo oni na kmetih vstajati v jutro, ko se zora
vzdigne, in delati v potu svojega obraza v trdi
zemlji pod pekočim solncem težka dela do teme,
dokler se sploh še kaj vidi, gre mestni delavec
ob 6. ali 7. uri zjutraj na delo, ima med dnevom
določene ure za počitek in skonča delo ob 6. ali
7. uri zvečer, ne da bi se moral brigati, kako in
koliko je naredil. V soboto pa dobi zasluženo
plačo, in ima dovolj in boljše priložnosti, si s
svojim zaslužkom urediti življenje prijetnejše

,, Torej Ti žaluješ?*

„Kaj pa še, ne bodi vendar tako bedast,
saj jih je še več! — Nikar ne misli, da bi šel
v Dravo ali pa, da bi še nocoj nastavil samo¬
kres na srce, kakor nekdo, ki je streljal na svoj
prst, ker drugega cilja najbrž ni imel. Sedaj pa
dovolj o tem! — Pojdi, Karol, greva rajši k
B Jelenu“ na čašo piva-—“

Tašča.

Maloruski, spisal Marko Vovčok.

I.

Živela je nekoč v naši vasi udova Orliha.
Jaz sem bila še otrok in se ne spominjam dobro,
ali čula sem vse od pokojne matere. Bila nam
je Orliha soseda. Pred očmi mi je ta Orliha,
kakor v megli: visoka, v rdeči kapici.

Mož ji je že davno umrl; starejšega sina
so ji Turki ubili, mlajši je bil pri materi in go¬
spodaril. Prvi mladenič v selu: krasen, da bi
mu mogel z lica vodo piti, okreten, vesel in
delaven. Mater je zelo spoštoval in stara je pa¬
zila nanj in ga čuvala bolj, nego oko v glavi.

Namislila si je Orliha, da bo oženila svo
jega Vasilja in začela je iskati ugodne deklice.
Če se snidejo devojke na ulici in se poigrajo —
precej je Orliha tam in prisluškuje.. .

— Ne jemlji, — govori, — moj sin, bogate;
mi sami nismo bogati; poišči mirno in dobro.

— Dobro, mati! Poiščite jo Vi, in jaz se
bom oženil.

Ko je mati iskala, jo je sam našel. Bilo je
v Višenjkah na letnem sejmu in od tega dne
je odhajal vsak večer z doma. Mati je spoznala
to, prej kot vsi drugi: Vasilj hodi k Hani Ko-
roljevni.

— Moj sin, — mu je rekala, — ne jemlji
te bogatašice, ker bo silno ohola: to je očetova
hči, razposajena in domišljava; varuj se je!

Ni bilo druge. Poslali so snubače in nare¬
dili svatbo. Pripeljali so mlado k tašči.

Koliko je imela dote! Vozili so ga na de¬
veterih vozih in pred vsakim so šli štirje voli.

Vsi so jo občudovali; kakor polna roža.
Samo stara Orliha jo je neveselo pogledala, do-
čakavši jo s soljo in kruhom.

II.

Preživeli so leto dni. Kakor je mlada Orliha
prišla na ulico in spregovorila, ali se nasmejala,
so se je tudi stari ljudje razveselili.

Ako je kdo vprašal staro Orliho:

— Kaj delajo Vaši otroci? Imate-li dobro
nevesto ?

- Da, kakor očetovo hčer. - odgovori in
ne reče ničesar več, kakor da je gluha

Nekoč je moja mati delala v svoji hiši.
Pride Hana. Mati jo pogleda: zelo je utrujena
Sede zraven nje, pa reče :

— Kaj ti je, moja Haljočka? Zakaj so ti
oči vpale? Kaj si se razžalostila?

Hana ploskne z rokama in solze se ji vli¬
jejo, kakor biserno zrnje:

— Tašča me ne ljubi. Ogovarja me, tira
me z božjega sveta in mi prigovarja, da sem
očetova hči! . . . Oče moj, ko bi bil ti vedel,
kako bom nesrečna, bi me bil že v povojih v
globokem studencu vtopil!

Mati vpraša, kaj je in kakšen razpor je
nastal.

Ona me že iz prva ni imela rada. Moje
najlepše svilene pregače mi je pokvarila, karkoli
vzamem v roke, vse se mi pokvari; a vsemu
temu je kriva ona, to jaz dobro vem! Vse mi
izkazi! Vedno govori Vasilju: „Prodaj te volove,
(ki jih imam od očeta). A jaz govorim: Ne! Zakaj
se naj prodajo? Vasilj jih res ni peljal na sejem,
a ona se je navalila na mene: „A, vražja hči,
ti si me osirotela! Moj Vasilj se je odvrgel od
mene! Toda čakaj! Jaz se ti bom že zahvalila!*

Ubogaj jo, Hana, — ji govori moja mati-
— Kaj hočeš storiti!

Zakaj se ji naj pokorim? — vikne Hana.

Ne! Kakor kdo govori, tako se mu odgovarja.

III.

Neke noči ne more mati spati. Sliši .. • v
sosednjem vrtu nekdo šepeče, odpre okno in
začne poslušati.

366

stopati. Mi bi morali zoper tako namero že v
naprej najodločneje ugovarjati. Da vidimo!

(Marfchl v ternu za svetnika v Celju.)
Neverjetno zveni novica, da je znani Markhl
predlagan za svetnika pri okrožnem sodišču v
slovenskem okraju celjskem. To je oni Markhl,
ki je zadnjič v sveti jezi zarenčal, da je provo¬
kacija, če ga kdo, kadar govori kot uradni pred
stojnik, slovenski kaj povpraša. Radovedni smo,
ali bodo naši poslanci dosegli, da ta mož, ki
slovenski jezik rako sovraži, ne pride v poštev
kot svetnik sodišča v skoro izključno sloven¬
skem okraju. Saj bi moral nazadnje zblazneti,
če bi se čutil vsakokrat izzivanega, če bode
Slovenec ž njim v svojem jeziku govoril. To pa
ni pravi temperament za sodnika. Torej!

(Slovenski doktorji in nemškutarska za- |
bitost) Jej, jej, kako je pošegetalo gospodo za, i
pred in pod celjsko lažnjivko po celem njihovem i
pregrešnem truplu, čitaje, da so za vsako nedeljo
napovedani slovenski shodi Ker poznamo te go¬
spodke tako dobro, kakor se le sami morejo po¬
znati, vemo tudi prav dobro, da jih takrat naj¬
bolj boli, kadar lažejo, da se jim godi najboljše.

V takih slučajih je »vahtarca" polna smeha in
zasmehovanja, ali pod to krinko se skriva raz¬
očaranje, zavist in tupatam tudi obupnost. Vse
znake prisiljene resignacije kaže tudi notičica v
zadnji lažnjivki, naslovljena „Pervaken an der
Arbeit“, kjer se nemčurska reva zgraža nad slo¬
venskimi doktorji. „Kar slabo prihaja človeku
vsled samih doktorjev", vzdihuje ubogo nemčur-
sko kljuse in prav radi mu verjamemo, saj so j
te besede pravi »Armutszeugnis" za vahtarčne :
pristaše, med katerimi je prokleto malo doktorjev
razun par celjskih advokatov s slovenskimi imeni
in s slovensko krvjo. Ksj pa hočete, revčki, če
imate svojo nemčursko pamet zaplankano in razum
zašit, da vam je doktor »nedosegljiv", če se prav
napenjate kakor ona žaba v bajki in padate v
omedlevico zaradi slovenskih bistrih glavic, ki
vkljub vsem vašim naporom, da bi jim to one¬
mogočili, z najboljšim uspehom, dovršujejo svoje
študije in prihajajo kot doktorji v svojo domo¬
vino. Pa saj je znan oni priznani rek, da je Sio
venec, kar se tiče bistre glave, najmanj štirinajst
dni pred Nemcem, koliko bo šele pred takimi
ljudmi, ki so jim v nemčurstvu možgani zgnili
ali pa vsaj splesnili. .Vahtarca 1  pač zastonj vzdi¬
huje po »svojih doktorjih". „Wo nichts zu ha-
ben ist...

(Nemški parni mlin v Celju.) Celjski
Nemci bi radi mleli. Paromlinarja gosp. Petra
Majdiča neizmerno zavidajo za veliki promet
njegovega podjetja. Zato so sklenili ustanoviti
nemški parni mlin Seveda mariborska paromli
narja Nemca Scherbaum in Franz vsledtega z
zobmi škripata, kajti novi parni mlin jima bode
odvzel znatno število odjemalcev. Zaradi imena,

— Hana, srce moje! — govori Vasilj. —
Zakaj si zopet plakala?

— Ne puščaj me same, Vasilj! Ne morem
misliti, kako bi samo en dan brez tebe živela!
Meni je tužno in težko!

— Kaj ti je, moja ribica? Morebiti mati?
Jaz sem jo prosil, da te ne žali, ko sem odšel.

— Ona mi ni rekla ni besedice, Vasilj, celi
dan mi ni v oči pogledala. Žalostno, žalostno je
bilo v hiši!

— Kaj to dela ta Orliha! — pomisli moja
ma ti. — A zdi se mi, da je pametna ženska.

IV.

Prišla je žetev, dozorela je Vasiljeva pše
niča: krasna, vse klas pri klasu. Naša njiva je
ob njegovi in moja mati je hodila skupaj s Hano
na polje. Nekega jutra jo je čakala in čakala
in odšla sama. Hana je prišla šele po kosilu,
vsa bleda in vsa se trese; mati se prestraši.
kaj se je zgodilo?

— Nekaj me žge okolu srca kakor ogenj,
_ reče Hana. — Niti stati ne morem. Komaj
sem se do njive privlekla.

— In kaj tašča? — jo vpraša mati.

— Oj, teta moja ljubljena! To noč sem jo
videla v najini sobici. Prebudila sem se, in ona
stoji v mesečini, vsa bela, razmršena. Jaz sem
zakričala in ona je odšla.

— To se ti je samo tako zdelo, moje dete!
Zakaj bi ona po noči prišla?

katero bi naj nova delniška družba nemških
mlinarjev imelo, vnel se je pa velik prepir. Ne¬
kateri predlagajo, naj bi se pridjalo ime »allge-
meine Cillier Verlustgesellschaft", ali z drugimi
besedami za krah ali polom.

(»Vahtarca" in ljubljanski izgredi) Kdo
se ne spominja onih groznih romanov, ki jih je
spustila celjska lažnjivka v svet ob priliki nem¬
ških izgredov v Ljubljani. Cele kolone je posve¬
tila blaženi in baje tako krivo obdolženi ljub¬
ljanski nemškutariji, celo en uvoden članek je
špogala znanemu ljubljanskemu razgrajaču vele-
nemcu Verhouzu, bivšemu pisarčku na kolodvoru
južne železnice, ker je isti baje vsled svojih
pouličnih barabstev dobil dve pismi, s katerima
se mu je baje grozilo s smrtjo. »Vahtarca" se
ni mogla nikakor dovolj izpsovati nad »lopov
stvom" slovenske Ljubljane in je klicala vse
biriče in hudiče na pomoč zoper »slovenske
bandite", ki velezaslužnemu Verhouzu pretijo
s smrtjo. Ni čudno torej, da so se začele tudi
oblasti zanimati za grozilni pismi. Potrkali so
možje postave pri Verhouzu, ali možic se ni
mogel oglasiti, kajti ni ga bilo več doma. V
največji vročini mu je prišlo na misel, da gre i
na potovanje — v Italijo, kjer je ravno sedaj j
gotovo temperatura najprimernejša za potovanje, j
In šel je na pot, ker mu je v Ljubljani postalo j
malo prevroče, ker bi bil moral možem postave
obstati, da je oni grozilni pismi pisal
sam,  da bi si s tem zaslužil venec in bojno \
slavo med svojimi vrednimi bratci in morda še
kaj drugega. In naša ljuba celjska »lažnjivka" i
špoga temu gospodu lažnjivcu v čast cel članek.
Sedaj pač vemo, zakaj je pred par dnevi neki
sivček s črnim križem na hrbtu tako zadovoljno
pomigaval s svojimi ušesi, ko je šel tamkaj
mimo, odkoder prihaja »vahtarca" v vsej svoji
lažnjivi gloriji — veselil se je, da mu je Bog dal
toliko več pameti, kolikor jo je drugim premalo.

(»GospodomP, P , T .“)—  »Ni treba zahvale! I
Obramba je bila le naša dolžnost. Hajl!" — .Vah¬
tarca 1  milostljivo odklanja zahvalo gospodov usluž¬
bencev c. kr. sodišča v Celju, gg. P , P,, T., ka
tere je vsled naše notice o izzivanju s frankfur-
tarskimi trakovi tako hrabro branila, ako se par
navadnih psovk, katere je blagovolila izkašljati
na nas, more in sme imenovati obramba usluž¬
benca c. kr. sodišča proti istinitemu izzivanju z
veleizdajalskimi frankfurtarskimi trakovi. Go¬
spodje P„ P., T. že vedo, zakaj so se ,vahtarci‘
zahvalili, mi pa tudi.

(Iz Dobrne pri Celju) se nam piše: »V
predzadnji številki se cenj »Domovina" bavi z
odlično osebo g. Zlatečnika-Potočnika-sina. Kaj,
j g. urednik, še ni3te poznali tega gospoda? To se
nam dozdeva malo čudno, saj je vendar to tisti
Zlatečnik, ki je stuhtal, da sta na Dobrni dve
izobraževalni društvi, namreč »Bralno društvo"

in — »fajerber". Ker je vedel, da je »Bralno
društvo" slovensko, oklenil se je z vsem ognjem
„fajerberov“, da bi se izobrazil po fajerberkarsko.
Dvakrat je bil baje pri „eksercirungi“ in že je
bil »izobražen 11 . Izstopil je. A pri zadnjem fajer-
berkarskem hajlanju 4. junija bil je zopet zraven.
Slovenski fantje na Dobrni se povprašujejo je-li
Zlatečnikovo hrepenenje po fajerberkarski izo¬
brazbi kaj v zvezi s tistimi slavnoznanimi 70
sodčeki piva, ki so se hoteli stočiti o priliki
fajerberkarskega hajlanja, a dosedaj še jim nihče
ni odgovoril na to vprašanje. — Kaka da je iz¬
obraženost g. Zlatečnika-sina, o tem vedo celjski
sodniki nekaj pripovedovati; kajti prikupil se
jim je baje tako, da so mu naklonili že več
mesecev prostega stanovanja v Celju in drugod.

Hajl.

(Šaleško učiteljsko društvo) je zborovalo
dne 8. t. m v Skalah pri Velenju. Na dnevnem
redu je bila hospitacija v II. razredu. Gospica
Tončka L’kar je obravnavala učno sliko iz slov¬
nice, tema: »Zaimek" Z vso pozornostjo smo
sledili zanimivemu pouku in gdč. učiteljici se je
na splošno zahtevanje izrekla zahvala na po-
i žrtvovalnem trudu. Izmed dopisov je gospod
j predsednik Ivan Koropec prečital dopis okraj-
j nega odbora, v katerem se na prošnjo »Šaleškega
;  učiteljskega društva" podelita dve štipendiji po
300 kron za revne učiteljiščnike s pogojem, da
1  se zavežejo poučevati po dokončanih študijah v
; našem okraju. Nato se je volil delegat za zbo¬
rovanje »Lehrerbunda 1 * v Lipnici, v kar se je
: oglasil gosp. A Nerat Dalje je sledil razgovor
o temah za okrajno učiteljsko konferenco. Teze
sta prečitala gospoda učitelja Fr. Skaza iz Ve¬
lenja in J. Smolnikar iz Zavodnje, na kar se je
izrekla omenjenima gospodoma zahvala. Potem
je predlagal predsednik, da naj naše društvo
deluje na to, da se v našem okraju uvedejo za
šolske zamude take tiskovine, kakor se naha-
| jajo v mariborskem okraju. Gosp. učitelj Vrečko
i je predlagal, naj se tudi v naših šolah uvede
i Bezjak-Schreinerjeva vadnica. Oba predloga sta
bila enoglasno sprejeta. Zborovanja so se udele¬
žili z majhno izjemo vsi društveniki in kot gosta
gospoda učitelja-voditelja J. Burkart od Sv. Mi¬
klavža in J. Peitler iz Št. Vida. Po zborovanju
so se zbrali udeleženci v gostilni pri »Doifu" k
skupnemu obedu. Gospej Dolfovi bodi tem potom
izrečena najtoplejša zahvala na njenem trudu,
ker je skrbela za izvrstno postrežbo. Vršile so
se razne napitnice, s katerimi se je učiteljstvo
navduševalo k vzajemnemu delovanju in k vztraj¬
nosti v trudapolnem poklicu. Pozno je bilo, ko
smo se ločili s prepričanjem, da smo preživeli
lep dan v prijetni družbi. Vi pa, cenjene gospice
koleginje in gospodje kolegi, udeležujte se tudi
v bodoče v takem številu društvenih zborovanj,
da s tem pokažemo našim nasprotnikom, kaj

— Ne, ne: videla sem dobro.

— Je-li jo videl Vasilj?

— Vasilj ni prenočil doma, ker je odšel. . .
Niti on mi ne veruje. . . Jaz ne bom danes na-
žela niti snopa, ne morem niti roke vzdigniti.
Čakala bom Vasilja. rekel mi je, da pride zvečer
in me odvede domov.

V.

Mati je začela žeti. Proti večeru se ogleda
in ne vidi Hane; morebiti je odšla domov. Vpraša
druge žanjice, če so jo videle; kličejo jo, ne od¬
zove se; gredo k onemu mestu, kjer je bila, —
ni je! V tem jo najdejo med brazdami. . . Leži,
kakor da spi, krasna in sveža, kakor cvet. . .
Večer je dal Gospod tako jasen, tih, a ona leži
kakor živa v pšenici, in klasje se nad njo
pregiblje.

Odidejo po Vasilja: bil je nedaleč in kosil;
našle so ga, in on odide ves vesel k njej. A ko
je vgledal svojo Hano mrtvo, vzdigne koso in se
prebode: nihče si ni upal niti z očesom treniti.
Tako je padel zraven nje.

VI.

Šle so k stari Orlihi. Pričakala je mojo
mater že na vratih, kakor da jo je čakala.
Mati reče!

— Vaša nevesta je umrla! .

Stara je stisnila zobe in se udarila na prša
| z rokama:

— Kaj naj storim? Bilo ji je sojeno! —
reče. Ni zajokala, stala je nema, vsa bela.

Mati se je prestrašila in ni vedela, kako ji
naj pove o sinu; a že so ju nesli.

— Glejte nesejo oba! — reče mati.

A Orliha vikne:

— Kaka oba?

— Tudi vaš Vasilj je mrtev!

Kako se je prestrašila, kako je odhitela!
Malo da ni mrtveca ljudem iz rok iztrgala: pri¬
jela ga je »za glavo in jokala nad njim. . . Ah,
strašna je bila. . . Bila je brez robca, sivi lasje
so se ji vsuli po plečih, vsa razmršena, vsa
krvava; hodila je okolu sina in vikala, kakor
bi ji bil Gospod Bog razum vzel.

Preoblekli so mlada in ju položili skupaj
na mizo; nekateri so ostali v hiši, drugi odšli.
Čudili so se, da ni Orlihe nikjer, kakor da se je
v zemljo vgceznila. Res so jo drugi dan našli
za zidom mrtvo; vsa je bila črna, črna kakor
bezgovina.

Mlada so skupaj pokopali, staro malo poz¬
neje. A hiša se je razvalila; nihče je ni kupil,
I ker so govorili, da hodi vsak večer, ko izide
mesec, mlada Orliha po dvorišču. V tihi noči
sedi na mesečini, sklepa bele roke in čaka svojo
taščo ter jo graja:

— Ti si mene mlado s sveta spravila,
stara Orliha!

366

zmore složno in vzajemno delovanje. Meseca
novembra na svidenje v Šoštanju!

(Slov. pevskega društva ,, Vranska Vila"
na Vranskem) zabava dne 9. t. m. obnesla se
je prav dobro. Obširni vrt gostilne „SIovan“ bil
je do zadnjega zaseden, k čemur so najbolj pri¬
pomogli ljubi gostje iz Zadra, Šoštanja, Motnika
in Št. Jurija! Tudi Vrančani so bili večinoma
zastopani, a prav posebna hvala gre Motničanom,
katerim hočemo ta poset podvojeno vrniti. Pevske
točke so ugajale in pesem „Na straži" se je celo
morala ponoviti. Mnogo smeha povzročilo je ša¬
ljivo ribštvo. Z opombo, da je bil tudi gospod
blagajnik s to zabavo jako zadovoljen, izrekamo
vsem, kateri so k temu na katerikoli način pri¬
pomogli, najsrčnejo zahvalo.

(Nove železnice Iz Dunaja se nam poroča,
da je železniško ministrstvo že sklenilo trasiranje
železnic Polzela-Kamnik in Rečica-Gornjigrad.
Izdelovanje splošnega načrta za železnico Kamnik-
Polzela se je poverila celjskemu inženerju Lin-
dauerju, gornjegrajska proga pa dunajskemu
inženerju Rindlu. Začelo se bode trasirati že ta
mesec. To je pridobitev v tem oziru neumorno
delavnega poslanca viteza Berksa.

(Ščuvanje zoper slovensko narodnost v
Konjicah.) Pred nekaj leti je bil urednik „Slov,
Gospodarja" obsojen v večmesečni zapor, ker je
list samo na kratko omenil, da se govori, da bi
bili ptujski Nemci požgali hišo nekega narodnega
gostilničarja, v kateri se je dan pozneje name
ravala vršiti slovenska veselica. V Konjicah je
pa bil pred nekaj dnevi požar pri nekem možu
nemškega mišljenja in so nekateri nemčurji
javno dolžili Slovence požiga. Ker je to očividno
zelo nevarno ščuvanje zoper vse slovensko pre¬
bivalstvo, vložila se je baje zoper nekatere šču
valce kazenska ovadba. Radovedno se pričakuje
ukrepov drž. pravništva.

(Št Jurij ob juž. žel) Sicer malo pozno,
ali vendar prosimo za sprejem sledečih vrstic.
Veselica podružnice družbe sv. Cirila in Metoda
dne 2. t. m. je uspela nad vse pričakovanje iz
borno. Obiskali so nas v veliki množini vrli Ce¬
ljani, na čelu s svojimi požrtvovalnimi društvi,
prišli so gostje iz vseh krajev zavedne okolice,
prišli so iz Savinjske, Savske, Dravinjske in
Dravske doline, — prišli so iz bele Ljubljane.
Precej velik vrt in še zato nalašč prirejeni
prostor je bil do zadnjega sedeža natlačen. Ob
pol treh nam je pripeljal lokalni vlak, ki ima v
navadi le tri vozove — polnih štirinajst vozov
milih gostov samo iz južnih strani. Na čelu
^Narodna godba" in ^Celjski Sokol" so kora¬
kali na 20 minut oddaljeni veselični prostor,
povsod navdušeno pozdravljeni. Na licu mesta
je vse pozdravil podružnični načelnik gospod |
Praunseis ml. z navdušenimi besedami, zagotav- j
ljajoč jih našega velikega veselja na obisku,
kjer se zopet nudi lepa prilika, da si posegamo
bratski v roke, vnemajoči se za narodno sveti
njo s tem, da položimo vsak po svoji moči dar
— domovini na altar! Krepki „živio“-klici so
doneli v priznanje govornikovih besed. Starosta
^Celjskega Sokola", g. dr. Dečko, se mu zahvali
v izbranih besedah naglašujoč, da je „Sokol*
zmiraj pripravljen poleteti med narod, ga branit
in navduševat ter čuvat enako sokolu v zračnih
višinah s svojim bistrim očesom naše narodne
svetinje. „Radi smo se odzvali vabilu zavednih
Šentjurčanov, radi prebijemo med vami nekaj
prijetnih ur v bratski slogi — zavedajoč se, da
smo svoji med svojimi!" Gromoviti „živio“ klici
na stotine zbranega naroda so temu pritrjevali.
Na to je hitel iskat vsak zavetnega prostorčka,
da se odpočije in okrepča. Ob štirih se je pričel
koncert, o katerem smo že poročali, in telovadba
„Celjskega Sokola". Med tem so pridno delali
pododseki. Vrle narodne gospice in dekleta v
narodnih nošah so pridno prodajale šopke, tra¬
kove, razglednice, številke za srečolov, korijan
doli in konfeti. Liki neutrudljivim čebelicam so
kramljale okolu navzočih ter nabirale prispevkov.
Tukaj te je ustavila pogumna Anica, tamkaj
Milica in Lojzika. — Na drugem koncu si videl
vrlo Rožico s prijateljico s Kalobja, kako pre¬
pričevalno je ponujala prijetim svoje reči. Ljubko
ti je priskakljala Erna, Marta in Malčika in kupil
si — moral si kupiti, kar so ti nudile. Vse, vse
so kazale svoje prepričanje in navdušenost za

stvar, ena je hotela prekositi drugo dražestno
vabeč. S požrtvovalnostjo in veliko vnemo ste
delovali gospici Golinova in Sivkova v „narodni
kavarni", ki je bila zmiraj natlačeno polna!
Vsem bodi tukaj najlepša zahvala! Ta nastop
bodi Vam v prijetno zavest, da ste žrtvovale
svoje nežne moči v prid svojemu milemu na
rodu! Vaše delovanje nam je pripomoglo, da smo
vkljub velikim troškom zamogli odposlati samo
od prodanih stvari še vendar lepo svotico, 150 K,
glavni družbi v Ljubljano. Akoravno smo imeli
podružnično zborovanje na prvem mestu, vendar
nismo prišli v obilici drugega dela do tega, ter
ga preložili na ugodnejši čas. Na dan veselice,
kakor med pripravami so nas krepko podpirali
vrli domači dijaki in drugi gospodje. — Čast jim!
Vsem drugim pa — osobito vrlemu ^Celjskemu
Sokolu", .Celjskemu pevskemu društvu", .Del.
podpornemu društvu", .Narodni godbi", dom.
meš. pevskemu in tamburaškemu zboru bodi
naše javno priznanje in lepa hvala. Da, lepo je
bilo! Obči glas je bil — da ta veselico prvakuje
mnogim v okrožju. Da še doživimo več takih!

(Shod v Spodnji Polskavi) Ta shod se je
imel vršiti 16. t. m., v resnici se bo pa vršil te¬
den dni pozneje, dne 23 avgusta. Shod je za
Polskavo zelo važen in bo udeležba zategadel
zelo mnogobrojna. Govorila bosta poslanec Robič
in dr. Kukovec. Poživljamo že danes k mnogo
številni udeležbi.

(Razpis zdravniške službe,) Služba distrikt
nega zdravnika za vuzeniški okraj je razpisana.
Pogoji so razvidni iz tozadevnega oznanila.

(Iz Središča) Sejem za žrebeta bode v
Središču dne 24. avgusta t. 1. Dosti težkih pa j
tudi lahkih žrebet prignalo se je lansko leto na
sejem, katera (zlasti težka) so se prav dobro
tržila, Vabijo se konjerejci in kupci — ker oboji
bodo s trgovino zadovoljni posebno letos, ko je
v okolici dosti lepih žrebet težkega plemena.

(Dragotinci pri Sv Juriju ob Ščavnici.)
Skromno leži naša vas med rečico Ščavnico in
zelenimi vinskimi griči ter le redko kedaj se čuje
kaj o nas, Zdaj pa vendar, g. urednik, je pr.šel
čas, ko so se tudi tukaj začeli gospodarsko in
narodno zavedati, kar priča dejstvo, da so si že
letos popravili in navozili cesto, kar bode mnogo
olajšalo promet in da se je tukaj tudi letos
ustanovilo slov. prostovoljno gasilno društvo.
Napis na brizgalničnem poslopju .Bogu v čast
in sosedu v korist" naj v prihodnje priča pot
niku, da tudi tu biva Sloven, kateri ljubi svoj
dom in želi videti svoje sosede srečne. Nova ,
brizgalnica se bode v nedeljo, dne 23. avgusta
t. 1. med službo Božjo pri farni cerkvi sv. Jurija
slovesno blagoslovila ter izročila svojemu na¬
menu. Dal Bog, da bi mu dobro služila, da bi
bilo to vsaj kot malo zadostilo načelništvu, ka¬
terega je stalo premnogo truda in stroškov. Ob
enem nas pa tudi veže dolžnost, da na tem
mestu zahvalimo vse čast g. dobrotnike kateri
so našo težko stvar tako iz srca podpirali in
nam naklonili skupaj 273 kron. Načelništvo ga¬
silnega društva izreka vsem najprisrčnejši: Bog
plati! Prosi pa tudi vse bližnje in daljne rojake
za skromno sopomoč tudi v prihodnje.

(Krapina) Kneippovo kopališče v Krapini
obiskalo je dosedaj preko 200 gostov, in če se
pomisli, da je bilo kopališče odprto šele počet-
kom meseca julija, je vendar dosedanji uspeh
jako povoljen. — Med drugimi gosti je tudi rektor
zagrebškega vseučilišča g. Vekoslav Klaic', drž.
poslanec g. Vekoslav Spinčič, preč. g. Ivan Fabris,
kanonik iz Dubrovnika, vseučiliščni profesor iz
Zagreba g. Bauer in mnogi drugi odlični gosti.
Dne 2. avgusta je bila veselica v kopališčnem
parku v Dolcu, pri kateri priliki je tukajšnje
tamburaško in pevsko društvo uprizorilo opereto
.Matek i Janiča", ki je izpala na občno zado¬
voljnost. Bili so prisotni tudi tamburaši iz Vu-
kovara, kateri so odigrali in odpeli poslancu
Spinčiču pri njegovi mizi dve hrvatski pesmi,
na kar se je on globoko ginjen zahvalil, nagla-
sivši osobito, da je tu našel pravo hrvatsko za¬
vest, na kar je zopet iz tisoč grl zaoril klic:
.živio Spinčič". Zvečer se je zažgal umetalen
ogenj, na kar se je pričel prav živahen ples. S
tem smo zaključili našo zabavo z željo da nam
slavno kopališčno ravnateljstvo priredi še več
takih izvenrednih užitkov.

Turistična pisma.

ii.

Nemško planinsko društvo .D. u. Oe. A.V.«
je zborovalo letos v Bregencu, lepem mestu ob
Bodenskem jezeru od petka do pondeljka 24. do
27 julija t. 1. Zbralo se je čez 2000 nemških tu
ristov in prijateljev planinstva.

Ker ima to društvo tudi po naših planinah
svoje koče in tudi tukaj napravlja pota itd., naj
spregovorimo o njem par besedic. Ne, da bi
navduševali naše rojake zanj, ampak da pokažemo
našemu svetu, kako mogočno je to društvo in
kako v edinstvu delujejo Nemci za plaJnstvo,
dandanes prevažno stroko v narodnem in gospo
darskem smislu.

D. u. Oe. A. V. (Deutsch und Oesterreichischer
Alpen Verein) ima 291 podružnic in vseh članov
55 974. Za leto 1904 znaša proračun dohodkov
in stroškov po 367 800 mark. Stari odbor se je
znova izvolil za dalnja tri leta in stoluje za to
dobo upravni odbor zopet v Inomostu. Prihodnje
zborovanje je 1. 1904 v Bolcanu.

Oo daleč in od blizu so prihiteli Nemci v
Bregenc, da s tem izrazijo svoje veselje nad de¬
lovanjem ogromnega društva. Videl si tukaj
zbrane vse sloje naroda in tudi preprosto ljud¬
stvo je iz okolice privrelo v mesto pozdravljat
svoje rojake.

Ko sem čital poročila o navdušenosti, ki
je vladala te dni v Bregencu, mislil sem na naše
razmere.

Žal, da je pri nas Slovencih še mnogo
takih, ki ne znajo ali nočejo prav ceniti važnost
planinskega društva. Tudi med takozvano inte¬
ligenco najdemo celo sovražnike planinstva.
Nekateri so tako malenkostni, da iz osebnih
ozirov ne podpirajo delovanja Sl. pl. društva in
tudi taki „na odnjaki" se najdejo, ki društvu
nasprotujejo, ker je slučajno ta ali oni v od¬
boru.

Toda pustimo te žalostne posameznosti ter
govorimo o čem drugem.

V Savinske planine je prišlo letos že precej
tujcev in veseli nas, da slišimo od vseh le be¬
sede priznanja m zadovoljstva. Te dni je pravil
star mož — Nemec, ki je prepotoval že večji
del Alp, da ni pričakoval v Savinskih planinah
toliko naravnih krasot, tolike naturne izpre-
membe. Razdrapani ostri vršaci te spominjajo
na Dolomite, Robanov kot in Matkov kol sta
divje romantična, v tem ko idilično lepa Logar¬
jeva dolina nima para drugod.

Na Ojstrici bilo je letos do 50 turistov.
Prva sta bila dva vseučiliščnika dne 15. junija.
Lansko leto bilo je vpisanih v spominsko knjigo
i Sl. pl. društva na vrhu Ojstrice samo 45 poset
nikov te najlepše gore Savinskih planin.

Na Okrešlju se je vpisalo 1. 1902 izletnikov
136; prvi bil je tam 23. junija, zadnji pa
13. septembra 1902. V Logarjevi dolini pri Pis
kemiku se je minolo leto oglasilo 291 turistov.
To je od leta 1887, kar imam podatke naj višje
število. Sploh moramo z veseljem konstatovati,
da število turistov v naših planinah vidno
raste.

Na Golčki planini nad Mozirjem in Rečico
stoji ljubka Mozirska koča. Z ozirom na njeno
krasno lego — skozi okna vidiš vso Savinsko
dolino do Celja — in pa na lahek in udoben
dohod, mislili bi si, da je ta koča dobro obisko¬
vana. Žal, da temu ni tako. Premalo reklame
delate Mozirjani za svojo kočo! Vsak tujec, ki
pride v ta prelepi trg bi ne smel izpustiti priliko
pohiteti v kočo in na Medvedjak, od koder se
vživa jako instruktiven pogled na Ojstrico in
njene sosede.

Letos je bilo do 9. t. m. v Mozirski koči
45 izletnikov, med temi tudi en Čeh iz Noveho
Bydžova, trije Dunajčani 1 Celjan in 1 Gradčan.

Koča se je postavila leta 1896 in je bila
počenši s tem letom sledeče obiskana: 47, 76,
62, 51, 46, 57, 57 in letos 45.

V reklamo napraviti je pustila znana prija
teljica turistike, tvrdka Zanier in sin v Št. Pavlu,
krasne razglednice in lepe reklame na table.
Tudi to bode povspeševalo turistiko.

— ij- —

3o7

Dopisi.

Iz Pragarskega. Z not ; co „na pragarski
pošti" posegli smo prav v sršenovo gnezdo. Vse
nemškonacijonalno uradništvo z »mirno odločnim"
slovenskim tajnikom vred je kar iz sebe, da se
je začela slovenska javnost na pragarskim
Nemcem in nemčurjem očividno neljub način
zanimati za razmere na tej postaji, katero sta
si gosp. poštar Jakobi in gosp, postajenačelnik
pl. Schwerenfeld v svoji izredni dalekovidnosti
sredi slovenske zemlje izbrala za močen steber
pri zgradbi »mosta do Adrije".

Našemu dopisniku gosp. tajnik »mirne od¬
ločnosti v narodnem vprašanju" na Pragarskem
očita, da ne pozna razmer in se zato naj ne
briga za nje Hočemo tu le navesti par najbolj
tipičnih »slučajev iz Pragarskega, s katerim se
je deloma bavila že slovenska javnost, da opo¬
zorimo s tem v prvi vrsti naše poslance na ne
znosne razmere na Pragarskem (morebiti zve tudi
kaj o tem c. kr. poštno ravnateljstvo in gene¬
ralno ravnateljstvo c. kr. privil, južne železnice),
pragarskim Nemcem in nemčurjem pa da doka¬
žemo, da so nam ondotne razmere prav dobro
znane.

Menda še ni minilo leto dni, da so prinesli
slovenski časopisi senzacijonalno vest, kako je
na pragarski pošti nemškonacijonalni uradnik N.
na najpredrznejši način zmerjal nekega Slovenca
in mu celo pretil da ga vrže vun — ker je go
voril slovenski. Drugi navzoči uradnik se je med
vsem tem prizorom zaničljivo smejal. Sicer se
je dotični uradnik zbal uspeha vložene pritožbe
in s kašo popihal, in na pošti so se vršile pre¬
iskave, a kaj so koristile, kaže notica v pred¬
zadnji številki našega lista. Poštar, uradujoč
sredi med slovenskim ljudstvom, še sedaj ni
čutil potrebe se naučiti slovenskega jezika, ako
ravno bi za izpolnitev te svoje dolžnosti imel
gotovo časa dovolj in ne bi bilo treba preganjati |
dolgotrajne brezdelnosti po eiidmarkinih zboro- |
vanjih in veselicah in v poznih urah kričati
»heil“ po slovenskih vaseh, kakor se je to v
nedeljo dne 2 avgusta na Sp. Polskavi zgodilo.
Poštni uradniki so vsi Nemci in pripoveduje se
nam, da je poštar tudi nižjim svojim uslužbencem
celo pod globo prepovedoval se posluževati v
medsebojnem pogovoru slovenščine. Z brezob¬
zirno strogostjo bi bili primorani postopati, ako
zvemo, da je na stvari kaj istinitega. Kako se
ravna s slovenskimi časopisi na pragarski pošti,
se je čitalo še zadnjič.

Vkljub temu pa g Lerch še vedno misli,
da ima pravico čitati »Domovino" na pošti, še
predno se ista odpošlje naročnikom; in da stori
nekaj premembe, hodi jo čitat iz Pragarskega
na Sp. Polskavo v ondotni »urad", kakor prav
rad nemčurski kramar svojo šnopsarijo imenuje.
Gosp. Lerch naj si zapomni enkrat za vselej, da
nima pravice se posluževati časopisov drugih
naročnikov. Ako ga »Domovina" zanima, naj si
jo naroči; morebiti pride sčasoma do spoznanja,
da ni na njem vse pristno nemško, četudi je
doma tam daleč iz »rajha" — Št. Lovrenca nad
Mariborom!

In c. kr. privil, južna železnica s postajena
čelnikom pl. Schwerenfeldom vred! Ali se ne
pravi to, kar uganja uradno osobje te od države
s privilegiji obsute železnice, naravnost zistema
tično hujskati in širiti nestrpnost in nemški duh
med naše ljudstvo? Gosp. postajenačelnik in —
sedaj slučajno s tremi izjemami — vsi številni
uradniki niso samo popolnoma slovenščine ne¬
zmožni (čemu neki? ko pa v vsej okolici ni
najti niti 2% nemščine zmožnega prebivalstva!),
ampak se človeku dozdeva, kakor da bi tekmo
vali v sovraštvu do vsega, kar je slovensko
Koliko se izziva tu od strani uradništva z »Siid
mark“-vžigalicami, s trakovi in na mnoge druge
načine, je že neznosno. Da tvori uradništvo edino
oporo »Siidmark"-društva, smo že poročali In
ker vkljub strastni agitaciji med ljudstvom iz
okolice ni bilo možno dobiti dovolj odpadnikov
za »Sfidmarko" in njene vsenemške namene,
ustanovilo se je nedavno drugo društvo, ki za
sleduje »Siidmarki" podobne cilje, samo pod na
videzno nedolžnim imenom »VerschSnerungs
verein". Pod to firmo vnema vsenemški kramar
Lerch, c. kr. poštar, postajenačelnik in njegovi na

cijonalni uradniki nezavedne kaline iz okolice za
širjenje »nemške kulture". Kako možato so od
dali vsi ti svoje glasove pri zadnjih volitvah na
Sp. Polskavi v prid nemčurski stranki! — dokaz
da so o delovanju »Verschonerungsvereina" ne
motimo. Kako lepo organizirano je nastopilo vse
nemško uradništvo s pl. Schvverenfeldom na čelu
ob isti priliki! Znano je že davno in daleč, da
je v družbi pragarskega uradništva glavna ku
hinja vseh nemčurskih nakan glede okolice, in
lani smo poročali, da se imajo kmetje na Spod.
Polskavi edino uradništvu iz Pragarskega za¬
hvaliti, da gospodarijo dejanski v občini oholi
nemčurji. Tako slavi uradništvo c. kr. pošte in
c. kr. privil, južne železnice zmagoslavje nad slo¬
venskim ljudstvom!

In h koncu hočemo opozoriti še na eno
dejstvo, ki je za naše narodne razmere, na Šta-
jarskem (in ne samo tu!) prav tipično in ki za
služi, da mu odločilni narodni krogi posvečujejo
več pozornosti.

Prvo vprašanje g. pl. Schwerenfelda, ako
hoče imeti kak okoličan delo pri železnici, ni,
kakor bi se pričakovalo, kakšno delo želi, ali ga
je zmožen itd., ampak čisto nekaj drugega,
namreč: B Verstehen sie deutsch?" In kdor bile
upal ziniti, da ne, ne dobi zaslužka, pa naj bi
še bil tako priden delavec. Čemu neki je nem¬
ščina prvi pogoj? Delo samo je še vendar inter¬
nacionalno? In s tujci delavec ne pride v do-
tiko, uraduje tudi ne! Da, da, rabijo, to blaženo
nemščino, pa zakaj? Da se more razumeti na
lastni slovenski zemlji s slovenščine nezmožnimi
nemškonacijonalnimi, od bogvekod k nam nase-
janimi uradniki c. kr. pošte in c. kr. priv, južne
železnice! Zato, da lahko cela čreda Nemcev pri
c. kr. uradih na naši zemjli mirno uživa kruh,
ki jim ga ne more dati njihov narod, da lahko
uganja vsenemške burke in prireja »Siidmarkine"
veselice, namesto da bi se učili jezik ljudstva,
za katero so tukaj, se silijo naši delavci učiti
se nemščine; da more naš kmet prerediti na
domači zemlji sto in sto tujih uradnikov, sili se
ga, da za drage denarje gradi nemške šole, da
se ondi cela leta premleva blažena nemščina,
poleg tega pa se vse drugo, kar je potrebno, da
se v šoli nauči, zanemarja!

Ni čudno, da se ravno delavski stanovi na
Slovenskem, ki iščejo zaslužka pri železnici in
v uradih, tako povsod zavzemajo za nemško
šolo; vide Črešnjevec, Štore, Šiška itd! Ni
čudno, da se naš kmet poteguje za nemško šolo,
katera je v prvi vrsti kriva njegovega slabega
stanja, Saj tudi pijanec išče leka svojim strastem
v žganju!

Nemško uradništvo slavi zmago-
slavlje nad slovenskim kmetom!...

Mnogo bi še imeli povedati! Toda premi¬
šljujoč te žalostne razmere, ustavlja se nam be
seda. Kaj storiti?

Ljudstvu vsestranski pouk, da se bo zavedalo
svojih pravic in spoznalo svoje pijavke, vodilnim
krogom več zanimanja za »delovanje" uradništva,
našim poslancem pa krepek nastop za naše
pravice !•

Gradec. (Izkaz daril, d o š 1 1  h „Pod
pornemu društvu zaslovenske visok o-
šolce v Gradcu".)  — V šolskem letu 1902/3
so do začetka II. semestra poslali imenovanemu
društvu nadalje podpore: (Dalje)

Po 4 krone so poslali: gospa Helena
Bardek, posestnica v Ljubljani; Josip Berlisg,
trgovec v Rogatcu; J. Celišnik, c. kr. oficijal
v Brežicah; Dragotin Dolenec, c. kr. pristav pri
najvišjem računištvu na Dunaju; Karol Florian,
knjigar in posestnik v Kranju; dr Konrad Ja¬
nežič, odvetnik na Voloskem; Jak. Krušič, župnik
v Št. Andražu, Velenje; Janez Lenart, nadžupnik
v Šmartnem pri Slov. gradcu; Terezija Lisec,
poštarica v Borovnici; Matejevič v Gorici; Martin
Petelin, c. kr. gimn. prof v Ljubljani; Ig. Pokorn,
c. kr. gimn. prof. v Mariboru; dr. Janko Ponebšek,
c. kr. davčni nadzornik v Novem mestu; Lavoslav
Schvventner, knjigar v Ljubljani; f Ivan Skuhala,
dekan v Ljutomeru; Fran Svetič, vzgojevalec v
Hauensteinu na Češkem; dr. Ivan Svetina, c. kr.
gimn. prof v Ljubljani; Anton Šantel, c. kr. gimn.
prof. v Gorici; Josip Šuman, c. kr. dvorni svetnik
v Ljubljani; Tomaž Tollazzi, trgovec in posestnik
v Logatcu; Fran Veršec, c. kr. notar v Sevnici;

Jakob Wang, c. kr. gimn. prof. v Beljaku; Andrej
Zamejc, stolni dekan, vitez žel. kr. III. v. itd. v
Ljubljani; Dragotin Žagar, deželni blagajnik v
pok. v Ljubljani; Martin Žunkovič, c. kr. stotnik
v 3. peh. polku v Kromerfžu.

Po 3 krone so poslali: Henrik Angerer,
dekan v Celovcu; I. C Demšar, trgovec in po
sestnik v Železnikih; Jakob Kavčič, c. kr. gimn.
prof. v Mariboru; V. Kolar, provizor v Št. Pavlu;
Martin Meško, župnik pri Kapeli; Josip Mursa,
posestnik in tovarnar v Krapju pri Ljutomeru;
Fran Berlec, posestnik Kandiji pri Novem mestu
je poslal K 2’20.

Po 2 K so dali: Josip Boncelj, trgovec in
posestnik v Železnikih; Fran Eder, nadučitelj
pri Mariji Ziljski; Rudolf Eadlicher, c. kr. okrajni
tajnik v Ljubljani; Vladimir Fabiani, poštar v
Št. Lenartu v Slov. goricah; Anton de Gleria,
trgovec v Logatcu; f Karel Ludovik Huth, c. kr.
vojaški župnik v Ljubljani; Fran Kadilnik, trgo¬
vinski blagajnik v Ljubljani; Alojzij Knafelc,
adjunkt c. kr. držav, železnic v Beljaku; Milka
Kolšek v Šoštanju; Jakob Korošak, kaplan pri
Sv. Duhu pri Luč.; Matija Ljubša, kurat v ka¬
znilnici v Gradcu; M Ražun, župnik v Št. Jakobu
v Rožni dolini; Rihard Šeber, tiskar v Postojni;
Josip Vidmar, župnik v Žireh; Ivan Vrhovnik,
trnovski župnik v Ljubljani; Anton Zupan, c. kr.
gimn. prof v Kranju; f Andrej Žumer, šolski rav¬
natelj in nadzornik v Kranju (Konec prih.)

Narodno-gospodarske novice.

Zakaj vse je med neprecenljive vrednosti?

(Piše Iv. Vuk.)

Majhne, neznatne žuželke s hudim želom
so za človeka velike, rekel bi neprecenljive ko¬
risti. Od čebele se lahko učimo marljivosti,
ona je človeku najbližja. Največjo skrb ima za
svoj dom, za svojo hišo. Saj se v njem množi,
v njem živi in naklada svojo hrano. Ni gizdava
pri izbiranju svojega stanovanja. To sme biti
zunaj kakršno hoče. Navadna škatlja, slamnat
koš, še celo slaba votlina drevesa*ji je po volji.
Znotraj je pa vse drugače. Tu lahko rečemo,
da je čebela prava umetnica. Vse je okusno
urejeno, vsak kotiček izrabljen, sploh vse na
svojem mestu Znotraj mora biti suho, toplo
brez vsakega smradu. Da je snaga pol zdravja,
zna tudi čebela. In nje pridelek, sladki med?!
Kdo ga še ni okusil, ta naj stori brž, da bo
vedel, kaj je med, kaj je nektar, katerega so
pili nekdaj paganski bogovi.

V novejšem času je čebelni med stopil
skoraj pooolnoma v ozadje. Odkar so spoznali slad¬
kor, je zgubil med priljubljenost in diči le še mizo
bogatina. Kakor posveti blisk nočno t-mino, tako
je posvetila kemija za živila v tmino pozablje-
nosti medu in pokazala njegovo pravo vrednost
in silni pomen za zdravje v pravi luči. Čudeč
je strmel svet in se čudil, kako je mogel toliko
časa zametavati dragocene zaklade, ki so nako¬
pičene v medu. Kemija je čudna beseda, in ni
prava Slovenka. Hrvati pravijo včasi „ločba“,
ker se ločijo snovi. Kemija, to je ona najnovejša
veda, ki nam je razkrila marsikaj novega in
skritega, v čem smo prej tavali v temnem labi¬
rintu in ne vedeli izhoda. Razkrila nam je tudi
skrivnostne sestavine medil. Med namreč sestoji
iz 75% sladkorja. Ostali 25% so voda, eterična
olja, rastlinske soli in nekoliko mravljinje kisline.
Ker tvori tedaj sladkor % cele mase, je med
od vseh sladkornih hranil najboljši. Za življenje
naj večje važnosti med brezdušičnimi hranili pa
zavzemajo prvo mesto sladkorna hranila, ker
pospešujejo redno prebavljanje. Da nam je to
jasno, moramo si predstaviti, da brez živahnega
izmenjavanja redilnih snovi človeško telo ne
more obstati. Če je človek dan na dan vžival
eno in isto hrano, oslabi popolnoma in v krtovo
deželo ni daleč. Zato potrebuie vsak človek,
posebno pa otrok in starec sladkorja, da ohrani
življenje v pravem tiru. Kar bodi mimogrede
omenjeno, da vsak sladkor, ki se prodaja ni za
zdravje; nekateri škodujejo zobem (RoksDrops)
radi jabolčne kisline, drugi pa povzročajo gri¬
zenje itd (Konec prih.)

368

Društveno gibanje

(Južnoštajarsko hmeljarsko društvo) pri¬
redi v nedeljo, dne 16. t. m. ob 4. uri popoldne
v Arji vasi na vrtu gosp. Razboršeka zborovanje,
pri katerem se bode razpravljalo o pravilnem
spravljanju hmelja. Društveno vodstvo pričakuje
obilo in vsestransko udeležbo.

(Letuš.) Vabi se na »šolsko predstavo 0 , ka¬
tera bode v nedeljo, dne 16. avgusta t. 1. ob 5.
uri popoldne v šoli v Letušu s sledečim spore¬
dom: 1. »Potepal se je“. Igra v enem dejanju.

2. Pesmi iz raznih stanov. 3. »Star vojak in nje¬
gova rejenka 0 . Igra v dveh dejanjih. Vstopnina
za osebo: sedež 40 vin., stojišča 20 vin. Gsti
dohodek je namenjen šolski mladini.

Šolsko vodstvo.

(Velenje) Dijaki Šaleške doline vabijo za
nedeljo, dne 16 avgusta t. 1. na gledališko igro
»Bob iz Kranja 0 . Čisti dobiček je namenjen
..Dijaškemu domu 0  v Celju in šolski mladini v
Velenju. K obilni udeležbi vabi najvljudneje
družba gledaliških diletantov. Preplačila se naj
hvaležnejše sprejemajo.

(»Narodno politično gospodarsko društvo
pri Sv. Lovrencu v Slov. gor.) priredi v nedeljo,
dne 23 avgusta t. 1. v prostorih gostilničarja g.
Frana Koserja veselico s petjem, tam bučanjem
in gled. predstavo „Pravica se je izkazala 0 . Pro¬
gramu sledi zanimiva prosta zabava. Odbor.

(Št. Jurij na Ščavnici.) Dne 16. avgusta j
t. 1. priredi slov. fer. akad. društvo »Bodočnost 0  I
veliko ljudsko slavnost pri Št. Juriju na Ščav
niči. Pred veselico se vrši III. občni zbor po¬
družnice družbe sv. Cirila in Metoda za gornje-
radgonski okraj. Istega dne prileti mladi »Murski
Sokol 0  v lepo Ščavniško dolino. Ljutomerski
pevski zbor ter malonedeljski preskrbljata petje.
Vrši se igra ter šaljiv prizor, Po veselici prosta
zabava in ples. Rojaki! Če se Vam ne gre za
strankarstvo, vsi na našo veselico!

Druge slovenske novice,

(Zahvala papeža Pija X) Na udanostno
brzojavko ljubljanskega knezoškofa papežu Piju X
je prišla iz Rima brzojavna zahvala. Ali ta za¬
hvala ni bila, kakor običajno ali vedno doslej,
sestavljena v latinskem jeziku, temveč v itali¬
janskem. Ne glede na to, da je ljubljanska ško¬
fi a slovenska, kar bi bilo kolikortcliko vredno
upoštevanja, je ta italijanska zahvala morda tudi
v drugem oziru kakega večjega pomena. Morda
označuje veter, ki bo pod novim papežem pihal
iz Rima proti Slovencem in Slovanom sploh.

(Občni zbor ljubljanskega trgovskega bol¬
niškega društva) je vnovič sklican na nedeljo,
dne 23. t. m. ob pol deseti uri dopoldne, ko so
trgovine še odprte. Slovenski društveniki naj
pač pazijo, da jih kaka »nesreča 0  ne doleti.

(Papeževe razglednice) Lične razglednice
s sliko Papeža Pija X, je založil gosp. Jernej
Bahovec v Ljubljani. Dobivajo se po 10 v komad.

(Nasledki pijanosti) Prošli torek se ga je
gospodar Janez Bukovec iz Male Lahinje pri
Dragatušu na Dolenjskem nekoliko preveč na
lezel. Vlegel se je na voz in zaspal. Vola sta ga
sicer pripeljala domov, ali med potjo je mož
zdrsnil z voza, samo noga se mu je vjela v
zgorenji del voza in z glavo je tolkel ob kolo in
tla, da je vsled udarcev umrl. Ko sta ga vola
pripeljala domov, je bil že mrtev.

(Javni ljudski shod), katerega je priredilo
akademično ferijalno društvo »Adrija 0  v Gorici,
se je prav lepo obnesel Pri shodu je bilo zbra
nih gotovo do 3000 poslušalcev. Govorili so trije
visokošolci, prvi o slovenski ljudski šoli v Go¬
rici,drugi o slovenski gimnaziji v Gorici, tretji
pa o slovenskem vseučilišču v Lubljani. Spre¬
jele so se štiri rezolucije, tri v zmislu govorov,
v četrti se pa poživljajo slovenski državni in
deželni poslanci, da delujejo v zmislu prvih treh
rezolucij „Adrija° je s svojim nastopom poka¬
zala, da se zaveda svoje visoke naloge. Na lepem
uspehu se mora društvu najiskrenejše častitati.

(Velikanski požar) je upepelil prošlo so
boto v Bovcu na Goriškem triinsedemdeset hiš,
cerkev, občinsko poslopje, kaplanijo, šolo za iz¬
delovanje čipk in ubožno hišo. Ooeba je ena po¬
nesrečila, živine je zgorelo veliko. V eni uri je
bilo skoraj vseh 73 poslopij v ognju. Ls največ¬

jemu naporu na pomoč prihitelih najbližjih so
sedov se je posrečilo ogenj nekoliko omejiti,
drugače bi bil ves trg pogorel. Škodo cenijo do
pol milijona kron.

(Podgane so mu uho ogrizle.) Prošli teden se
je zgodil ta čudni slučaj v Gorici. V ulici Ascoli
so v pritličju neke hiše spečemu Ivanu Malniču
razjedle podgane srajco na prsih in se potem
lotile desnega ušesa, kar je pa Malniča le pre¬
budilo, da je vstal in podgane nagnal

(Odlikovanje.) Svoj čas smo poročali, kako
je bil umirovljen višji računski svetnik v Trstu,
gosp Štefan Bajec, da je naredil prostor Nemcu.
Sedaj pa prinaša uradni list vest, da je g. Bajcu
podeljen naslov računskega ravnatelja. Res
čudno! Prej se človeka prisili, da se odpove
svoji službi, potem se ga pa odlikuje. Po vsej
pravici bi bil moral g. Bajec naslov ravnatelja,
ampak ne v pokoju, temveč v službi in kot
takšen bi bil moral ostati na svojem mestu To
bi bilo edino pravično. Smešno je res, kako si
zna vlada pomagati iz zadrege.

(Lahonska hudobija) V pondeljek popoldne
so našli na železnični progi blizu Ricmani pri
Trstu v nezavesti nepoznanega človeka. Ko se
je zavedel, je povedal, da je padel z mosta nad
železnico. Ko je to povedal, je umrl. Vsi časopisi
so prinesli to vest, samo tržaški irredentovski
listič »Gazzettino 0 , ki ga izdaja slovenski izda-
jica Vrh, je v svojem lopovstvu dostavil, da ni
izključen — roparski napad kakoršni da se v
bližini R omanj često dogajajo. Ricmanje so slo
venska vas, in to je dovoli, da se govori o —
roparjih. „Gazzettino“ in naši štajarski revolverski
lističi „vahtarca°, »marburgerca 0 , »pettauerca*
in krona vseh, »slovensko-napredni 0  »Štajerc" so
bratje vredni drug drugega. Naravnost nesramno
pa je in za list, kakor je »Tagespcšta 0 , neod¬
pustljivo, da je prinesla to vest po »Gazzetino 0 -
vem lopovskem poročevanju. Fej takemu lo¬
povstvu!

(Istrski deželni zbor) bo sklican k zase¬
danju v drugi polovici tekočega meseca. Zase¬
danje bo trajalo kakih 20 dni.

(Kongres jugoslovanskih abiturijentov.)
Spletski abiturijentje nameravajo sklicati v Splet
sestanek slovenskih, hrvatskih in srbskih abitu¬
rijentov, Vršila bi se posvetovanja glede organi¬
zacije vsega jugoslovanskega dijaštva.

Politični pregled.

(Minister za Češko) M nistrski predsednik
dr. Korber se je baje v zadnjem časa pogajal s
profesorjema Ottom in Bravom, da bi eden od
njih prevzel nasledništvo dr. Rezeka. Profesor
Ott je baje ponudbo takoj odklonil.

(Kriza na Ogrskem.) Dvajset let je gospo
daril Khuen Hsdervary na Hcvatskem, predno ga
je usoda premaknila z banskega prestola. Rado-
voljno ni šel, prisilil ga je narod s svojim glasnim
protestom proti krivicam, katere mu je prizadjal
ban sam in njegovi madžaronski podrepniki.
Hedervaiyja so v zahvalo za njegovo dvajset¬
letno gnjavljene hrvatskega naroda poklicali na
ogrski ministrski sedež. Kakor v Zagrebu, mislil '
je nekdanji ban, da bo gospodaril tudi v Budim¬
pešti. Kar se mu ni posrečilo z obljubami, po¬
skušal je s podkupovanjem, kajti s silo se ni
upal in poštenih sredstev ni nikdar poznal. Ali
Madžari niso verjeli njegovemu obetanju, odkrili
so omazane dogodke v najbližji bližini Heder
vaiyja samega, da je skoraj izključeno, da ne
bi bil tudi on udeležen in Hedervary mora iti.
Sicer mož dobi za svoje pet ali šesttedensko mi¬
nistrovanje krasno pokojnino, ali iti je moral
omazan. Cesar je demisijo sprejel in danes se
že najbrž odloči, kdo bo naslednik nekdanjega
hrvatskega trinoga. Cesar pride v Budimpešto,
da bo osebno vplival na ugodno rešitev zamo¬
tanih ogrskih razmer. Danes je bil Khuen pri
cesarju v avdijenci. Naslednik Khuenov bo naj
brž nekdanji ministrski predsednik dr. Wekerle
ali pa sedanji predsednik zbornice grof Apponyi.
Nekateri celo imenujejo Khuenovega prednika
Szella. — Na čast opozicijonalcem so priredili
dijaki in socijalisti v Budimpešti obhod. Demon¬
strante je nagovoril Košut in jih zagotavljal, da
se bo njegova stranka bojevala toliko časa' da ]
doseže svoje narodne zahteve. '

(Vojaške vaje pri Bileku.) Vojaška upr ava
je končno izrekla svojo sodbo o grozovitih v 0
jaških vajah pri Bileku v Bosni. Umirovljeni so
tamošnji brigadir in dva polkovnika, in enemu
podpolkovniku se je izrekla pohvala. To je vse. R a .
dovedni smo, koliko moštva bi moralo poginiti,
da bi se zapovedujoče gospode nekoliko priprlo
Da bi se pa dotičnim gospodom kaj hujšega
zgodilo, bi pa morala najmanj cela brigada ali
pa divizija poginiti do zadnjega moža. Mi smo
pač mnenja, da je prostak ravno tako človek,
kakor polkovnik in čisto nič manj vreden.

(Ministrska kriza v Srbiji) Celo ministr¬
stvo je podalo ostavko zaradi vojnega ministra
Atanackoviča, ki se je postavil odločno na stran
častnikov, ki so nezadovoljni z nekimi imeno¬
vanji in premeščanji. Kralj je sprejel ostavko.
Govori se tudi o dvoboju med dvema ministroma.

(Vstaja v Macedoniji) se širi bolj in bolj.
Vstašem so se priključili 1 tudi Srbi. Boji med
vstaši in vojaki so tupatam naravnost grozni,
ker rabijo vstaši tudi v boju dinamit. V vasi
Smilevo so zažgali mošejo, v kateri so vojaki
molili. Mnogo vojakov je zgorelo. Revolucijski
odbor je imel pretekli teden sejo v Zofiji, kjer
se je sklenilo, da se boj nadaljuje do skrajnosti
in da odide iz Bolgarske 4000 mož v Macedonijo.
Nekaj jih je že odšlo. Vstaja bi le tedaj pone¬
hala, ako bi se imenoval za Macedonijo krščan¬
ski guverner, ki bi bil popolnoma neodvisen od
turške vlade. — Turške čete strašno pustošijo
krščanska sela in pobijajo mirne prebivalce.

(Humbertova afera.) Na Francoskem ne
morejo biti brez škandalov. Sedaj se obravnava
pred pariškim sodiščem svetovnoznana zadeva
rodbme Humbert, ki je leta in leta goljufala in
izvabljala velikanske svote od raznih denarnih
zavodov s pretvezo, da dobi velikansko dedščino.
Leta in leta so se Humbertovi tožili z izmišlje¬
nimi sodediči izmišljene dedščine in si izposoje
vali milijone. Končno so pa upniki le hoteli
videti dedščino, ali blagajna je biia prazna. Hum¬
bertovi so pobegnili, ali vjeii so jih. Ves svet se
zanima za to pravdo, kajti govori se, da je mnogo
vplivnih oseb zapletenih v to zadevo.

Razne stvari.

(Grozna nesreča) se je prigodila na pariški
mestni podzemski električni železnici. Med vcžnjo
je nastal ogenj, ki so ga opazili in tudi hitro
pogasili. Natančnejše pa voza niso preiskali. Kar
naenkrat se je vlak ustavil in potniki so morali
izstopiti. Vse je hitelo proti izhodu tunela. K
nesreči ^se je pripeljal od nasprotne strani drug
vlak. Železnica je sicer dvotirna, ali ljudje so
bili toliKanj zbegani, da je nastala grozna gnječa.
Užgal se je tudi drugi vlak. Električna zveza se
je pretrgala in vse je bilo v temi. V tem pride
še tretji vlak, da je bila nesreča še večja. Ljudje
so bežali kolikor so mogli ali vzlic temu jih ie
zgorelo ali pa se zadušilo čez osemdeset. Ne¬
sreča se je zgodda zvečer, ko se delavci vračajo
z dela, zato so ponesrečeni večinoma delavci.
Razburjenje zaradi te nesreče je v Parizu veli¬
kansko.

K sezoni!

Trgovina z železnino „MERKUR“ Peter Maj®

Celje, Stajarsko * * * Podružnica ¥ Kranju, Gorenjsko

priporoča

svojo veliko za¬
logo različnih
poljedelskih
strojev, kakor:
gepeljne, mlatil¬
nice , čistilnice,
slamoreznice,
mline in stiskal¬
nice za grozdje
in sadje, vetr¬
nice, brane za
njive in seno¬
žeti, pluge itd.

po najnižjih cenah. (398) 8 —&

369

V večji vasi na Spodnjem Koroškem se dajo

prodajalnični prostori

obstoječi iz prodajalnice, kuhinje, izbe za stanovanje,
dvoje skladišč in dveh kleti

takoj -v- najem.

Najemnina je jako nizka!

Najlepša lega, tik župne cerkve, sredi vasi, pred
hišo se križajo ceste, ob državni cesti, le dobre pol ure
od kolodvora, vsak dan trikratna vozna pošta. — Pisma
naj se blagovolijo pošiljati pod: „F. 222“, poste re-
stante, Pliberk,  Koroško. (347) 3-1

E3Bgfcdigafc3agirei:gnC3aBfc3aBS3fflEC3BgiC3«ifc3«iC3™iČflMiEX ^.y5

Vse stroje


lepi iinnlikt i

Ir.

V Vuzenici ob Dravi (Saldenhofen) se
razpisuje služba distriktnega zdravnika z let
nimi dohodki 1200 kron in obširno privatno
prakso.

Mesto se odda 1. prosinca 1904.

Prošnje naj se vložijo do 15. septembra 1.1.
pri podpisanem odboru.

Distriktni odbor Vuzenica,

dne 4. avgusta 1903.

(340) 2-1 A. MRAVLJAK, načelnik.

Št. 660. (337) i

Razpis natečaja.

Mesto učitelja in ene učiteljice ženskih ročnih del.

1. Na šolski podružnici v Lokavcu (II kraj.
razr. in prosto stanovanje) spadajoči k šoli Loka
pri Zidanem mostu je s pričetkom zimskega
tečaja 1903/04 mesto učitelja stalno eventuelno
začasno popolniti.

2. Nadalje se popolni na dvorazrednici pri
Sv. Štefanu, okraj Šmarje, formelno usposobljene
učiteljice ženskih ročnih del z normalno za 52
tednov preračunjeno okroglo remuneracijo letnih
240 kron, proti 5 urni dolžnosti poučevanja na
teden, oziroma mesto pomožne učiteljice ženskih
ročnih del s primerno remuneracijo okroglih
127  kron proti enaki poučevalni dolžnosti.

Pravilno opremljene prošnje se imajo po¬
stavnim potom vložiti do dne 31. avgusta 1903
pri krajnem šolskem svetu.

CELJE dne 31. julija 1903

HlŠA * 1  lepim Vitom «

(348)

na Spodnjem Štajarskem, blizu železnice, se za¬
radi preselitve po nizki ceni proda ali na več
let da v najem. Priložno za kolarja ali mizarja.
Naslov pove upravništvo 0 Domovine“.

Hmeljarsko društvo

javlja, da se bode letos obiranje hmelja pričelo
v ponedeljek, dne 17. t. m. Tuji obiralci se po¬
življajo, da pridejo v obilnem številu. Za vsak
škaf obranega hmelja plačalo se bode povsod
po 6 krajcarjev ali 12 vinarjev.

Društveno vodstvo.

za poljedelstvo in vinorejo.

Brizgalnice za sadno drevje,

z mešalom za mešanico iz bakra in vapna, tako
da se naenkrat na dve strani brizga,
brizgalnice (štrcaljke) za sadno drevje z na¬
tanko namerjeno petrolmešanico,

svetilnice na acetilen, da se ulove leteči hrošči,

hidravlične stiskalnice za vino,

stiskalnice za vino in ovočje z diferencljalnim pritiskom,
stroje za drobljenje stisik.a.nioe 3

© © © © © © čisto nove mline za grozdje,  O <3 O © O ©

vj*r nove priprave proti peronospori in za žveplanje, vi*r

tZ sesalke za vino, cevi za vino, tZ  %&&& t* $Z

zbiralnike (trieure), mlatilnice, -vrtale (gepel) itd. razpošilja kot specijaliiete

po najnižjih tovarniških cenah. -Tjrj

IG. HELLER, DUNAJ, II. Fraterstrasse 49.

-3f Ceniki zastonj in iranko. | (19) 16—16 | s); Dopisuje se v vseh jezikih, ifc

(326) 2—2

Sprejmem dva učenca

dobrih staršev v svojo trgovino z mešanim
blagom. Prane Ks. Petek, Ljubno,

(325) 3_2 Savinjska dolina.

UGODNA PRILIKA!

Posestvo • •

Prodajalka

ki bi bila tudi gospodinjstva vajena,

se išče za špecerijsko trgovino.

Ponudbe pod „Št. 85, na deželi" upravništvu
,Domovine" v Celje. (336) 3-3

Lepa ?oba

s kuhinjo in drvarnico se
(341) 2—2 s L septembrom.

odda

Kje, pove upravništvo „Domovine“.

43

43

43

m

43

43

m

43

43

m

43

43

43

43

43

♦1*3

43

43

43

43

43

43

43

43

43

43

! ! POZOR ! !

Vsem, kateri bolehajo na želodcu

daje gotovo pomoč in pcmača izgubljeno zdravje

in težki prebavi

edino prava.

Germanova zdravilna življenska esenca

katera je nenadkriljivo sredstvo in deluje z največjim uspehom pri vseh želodčnih boleznih, kakor:
slaba prebava, pomanjkanje teka, želodčna oteklina, napihovanje, podrigovanje, zgaga, ziatenica,
omotica, glavobol, krč itd. Germanova življenska esenca pomaga proti jetrnim in sleznim
boleznim, proti hemeroidom, čisti pokvarjeno kri in izločuje vse nečiste sokove iz krvi.

Germanova življenska esenca odganja zaostale vetrove in neznosne gliste, a s tem, da
povrača izgubljeni tek in voljo do jedi, donaša mnogo k okrepljenju telesa!

Germanova življenska esenca je pomagala že več ljudem, kateri so jako velike potrošili
za razna zdravila brez uspeha, kateri se pomoči niti več nadejali niso.

Germanova življenska esenca se pripravlja iz blagodelujočih, povsem neškodljivih rastlin¬
skih sokov, je jako prijetnega, nekoliko grenkega okusa, tako da ga lahko uživajo tudi občutljive
osebe, ženske in otroci, kateri drugih zdravil ne morejo jemati.

Cena steklenici t K 40 v, s pošto se ne pošilja manj nego 2 steklenici, za spremnico in
odpravo 40 v več, in to samo po povzetju ali če se znesek pošlje naprej.

Glavna zaloga, kamor naj se vse naročbe naslovljajo

K. HERMANA lekarna ,pri črnem orlu c

v Belovaru, Hrvatsko.

V znak pristnosti ima vsak zavitek tiskano ime tvrdke Ljekama le „crnom
orlu“ DEC. Germana n Belovaru. Zato zahtevaj izrecno pristno Germanovo življensko
esenco; ako pa ti se ponudi diuga, za katero bi se trdilo, da je boljša ali pa ravno tako dobra,
je ne vzami, temveč jo naroči po pošti, ako je tamkaj ne dobiš. (263) 9

£4

£4

£4

£4

£4

£4

£4

£4

£4

£4

£4

£4

£4

£4

£4

£4

£4

£4

£4

£4

£4

£4

£4

£4

v.

O O  bližini Oelja- O

obstoječe iz raznih tovarniških poslopij in stanovanj, s
konstantno vodno silo, v bližini premogokopov, tik
okrajne ceste, v lepem, zdravem kraju ležeče, 3 / 4  ure
oddaljeno od železniške postaje, za mlin ozir. za manjšo
industrijo zelo pripravno (339) 3 3

se proda po jako nizki ceni.

Naslov pove upravništvo tega lista.

m


m

Trgovina z železnino „ffiERKUR“

PETEI MAJDIČ

v 0®ljia, Graška cesta štev.  IS
priporoča svojo veliko zalogo

najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite
žele ne, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedel¬
ski a orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, ' bije in
strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter oi v za  okna,
vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode
tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd.

Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (Štorje),
lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko že¬
lezne trgovine spadajoče predmete.

W Tomaževa žlindra, najboljše umetno g-nojllo. "tps|

* Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. -*■


Postrežba točna

ir

Gene nizke.


m

. . , „, ,| n || I n || || || || .. .

svoji K 5 VOJiM !

Narodni trgovci in obrtniki, katere priporoča slavnemu

Josip Hočevar

slovensko obrtno društvo v C eiju.

IVAN  REBEK

rgovina z modnimi oblekami in
konfekcijami za gospode in dečke
CELJE, Kolodvorske ulice štev. 5

priporoča za spomladno in poletno
sezono svojo bogato zalogo iz¬
gotovljenih oblek za gospode in
dečke, kakor tudi športne suknje,
površnike in haveloke po naj-
rr ~~  nižjih cenah.

Bogata izber tu- in ino¬
zemskega modnega blaga.

Naročila po meri se izvršujejo
najelegantneje, natanko in točno.


v Gaber jih pri Celju.

Tovarna za sodovico

v sifonih kakor tudi z limonado in malinovcem.
Kupujem maline po najvišji ceni! — Vsi izdelki
tovarne se na željo postavijo p. n. strankam na dom.

Izborna kakovost! Postrežba točna! Cene nizke!

Martin Kolšek

čevljarski mojster v Celju

se priporoča sl. občinstvu v izdelovanje obuval
za gospode in dečke. — Vsa naročila izvršuje

točno, iz najboljšega usnja, dobro in ceno.

Otročje vozičke

Pafael ^almic

trgovina z urami, zlatnino
in optičnimi predmeti

v Celju v Narodnem domu.

Največja zaloga zlatih, tula-, srebrnih m
nikelnastih žepnih ur. Jako primerna da¬
rila v zlatu in srebru, verižice, uhani, zapest¬
nice, priveski, svetinje, amuleti itd. Žlice, noži,
vilice, tabatiere, nastavki za slike, sadje,
cvetlice itd. v pristnem in novem srebru.
Zaloga optičnih predmetov. — Velika izber
stenskih ur, budilk itd. najnovejših m najbolj¬
ših. Vse po najnižjih konkurenčnih cenah.

Vsa popravila se izvršujejo ceno in ^zanesljivo.

Postrežba točna in solidna!

Velika trgovina

tu- in inozemskega manufakturnega

na debelo in na drobno

KAROL VANIC

.Narodni dom' v  Celiu .Pri dobrem pastirju*

Cesarja Jožefa trg J Graška cesta.

Postrežba točna! Cene nizke!

IVAN LIKAR

glavni zastopnik banke „Slavije“ v Celju

ima svojo pisarno

v Kovaški ulici (Sehmiedgasse) št. S.

Zavaruje poslopja in raznovrstno blago zoper požar,
sprejema tudi vsakovrstna zavarovanja za človeško
življenje po najugodnejših pogoj ih in nizkih cenah;
zavaruje šipe in steklo zoper poškodovanje ter ljudi
zoper nezgode ali poškodovanje na telesu, kakor tudi
dragocene reči, zlatnino, srebrnino, denar in razno¬
vrstno blago zoper tatvino in vlom.

za ležati in sedeti

korbe za potovanje, kovčege, različne
taške in korbce za trg, držala za ča¬
sopise, korbce za papir, cvetje, kruh,
ročno delo, kakor razno drugo ple-
tarsko blago.

Dalje različno izpeljane stalke in stole
za otroke. Vse po najnižjih cenah pri

Petru Kostiču, Celje

Glavni trg štev. 2.
postrežba hitra in točna!

Josip Zubukošek

krojaški mojster, Celje, Glavni trg št. 18.

0 0

0 0
0 %

Velika zaloga narejenih oblek od
priprostih do najfinejših. Vsa naro¬
čila po meri se izvršujejo dobro,
točno in ceno!

LASTNIK GOSTILNE NA STAREM
GRADU, kjer toči najboljša pristna vina

in izborno pivo; okusna mrzla jedila vedno na razpolago.

Josip Koštomaj

gostilničar „pri jelenu“

priporoča svojo

dobro vpeljano gostilno

AErzla in topla kuhinja © © © ©
© © © © © vedno na razpolago

Edina narodna steklarska trgovina

Fran Strupi

stavbni in umetni ključalničar

CELJ E,

Poljske ulice štev. 14
izvršuje vse v nje¬
govo stroko spa¬

dajoča dela, kakor

železne ograje,
vrata, - - - -
- - štedilnike,
vodovode, - -
vodnjake i.t. d.
Vedno v zalogi
strelne

priprave
zoper točo.

Vse po najnižjih cenah!

FERDINAND SIKOSEK

SLIKARSKI IN PLESKARSKI MOJSTER

Nove utice st. 11  ★ CELJE  * Nove ulice št. 11.

Izvršujem vsa v mojo stroko spadajoča dela, kakor

vse cerkvene, sobne in dekoracijske slikarije, črko-
slikarska dela na steklo, les itd.

Prevzamem vsa stavbena in pohištvena

pleskarska dela katera izvršujem vestno in po

najnižjih cenah.

JOSIP KREGAR

stavbni in galanterijski klepar v Celju

izvršuje stavbna in umetna ter

sploh v to stroko spadajoča dela.
— Častiti duhovščini ter cenje¬
nemu p. n. občinstvu se priporoča

za pokrivanje stavb.

Cene jako nizke! Postrežba točna!

CELJE Graška cesta št. 4 ^  CELJE
podružnica v Laškem trgu.

Velika zaloga stekla, porcelana in kamenine.

Vsakovrstno v steklarsko
stroko spadajoče blago, kakor
svetilnice, zrcala, različni ok¬
virji za podobe, šipe za okna
itd. na debelo in na drobno.

Prevzetje vseh steklarskih
del pri cerkvah in privatnih
stavbah, katera se izvršu¬
jejo po najnižjih cenah.

Najlepši okraski in dekoracije,
jako primerni predmeti za da¬
rila in srečolove.

Sl. javne zavode in privatnike
opozarjam zlasti na svojo za¬
logo higijeničnih pljuvalnikov.

Postrežba točna, in solidna 1

Odlikovan od vis. c. kr. trg. ministrstva.

Martin Stojan mi.

stavhni in umetni mizar v Teharjih pri Celju

prevzame vsa v njegovo stroko spadajoča dela, katera
izvrši v najkrajšem času po konkurenčnih cenah. —
Priporoča se tudi v izdelovanje šolskih klopi, vsega
pisarniškega pohištva, ter vseh v trgovinah potreb¬
nih mizarskih izdelkov.

Anton Topolak

trgovec s špecerijskim blagom

Celju  (nasproti Narodnemu domu)

priporoča svojo veliko zalogo vedno svežega blaga no
najnižjih cenah. Nadalje priporoča iz svoje zaloge sloviti

konjak grofa. R. Keglevicha.

Kupuje in prodaja vse deželne pridelke,

Postrežba točna in solidna .

Anton Kolenc

—=r— trgovec 5 špecerijski^ blagom,
deželnimi pridelki, sadjem^ in perutnino

= = V  CELJU = =

V ,J\Jarodnem domu' in ,pri kroni'.

Kupuje po najvišjih cenah vse deželne pri¬
delke, kakor

predivo, suhe gobe, laneno seme, de-
teljno seme, malisno štupo, orehe, suhe
češplje, vsakovrstno žito, sveže hruške,
jabolka, fižol itd., sploh vse deželne
pridelke in tudi perutnino.

JOSIP LEON

krojaški mojster

V Celju, Gosposke ulice štev. 9

priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo vsako¬
vrstnih izgotovljenih oblek. — Izvršujem tudi

naročila po meri po najnižjih cenah in najnovejših
vzorcih ter se najvljudneje priporočam.

Hitra postrežba! Cene nizke!

Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam
da sem prevzel

# gostilno %

>

*|

tl

C

It


i

v ,Narodnem domu 1  v Celju

kjer bodem točil vedno sveže, dobro marčno pivo,
pristna cena vina ter postregel z najboljšo kuhinjo
po nizkih cenah. j j

ANTON KOŠTOMAJ, gostilničar.

\

\

I


Lastnina in tisk D. Hribarja v Celju.

Od s o\orni urednik in izdajatelj Rudolf Libensky.