a»*®* »KK« 4 GLASILO KRAJANOV PORTOROŽA IL GIORNALINO DEI CITTADINI DI PORTOROSE avgust 1991-agosto 1991 • štev./№ 8 NAS TORRE MOLI NO Sredi sedemdesetih let je španski obmorski turistični kraj Torremolino dobil značaj shajališča s položajem v družbi nezadovoljnih mladih ljudi iz vse Evrope. To je bil svojevrsten odblesk študentskih nemirov in stresa v drobovju tedanje družbe. S spremenjeno podobo turističnega kraja so se razraščali tudi spotakljivi pojavi od nekulturnega obnašanja, narkomanije, vsestranskega uživaštva in še to in ono, kar je bilo na robu ali celo že z eno nogo v kriminalu. Označba "otroci iz Terremolina" je dobila v nekaterih literarnih delih prizvok slabega. Moralisti so povzdignili glas, češ, da je treba spodrezati korenine valu mladostne radoživosti in nekonvencionalnosti. Na srečo naftalinski moralizem ni imel moči proti predlogom: "Odprimo na stežaj vrata mladim. Ponudimo jim raznolike možnosti za zabavo, za bogatenje medčloveških stikov. Ponudimo jim pestro vsebino z veliko izbiro, beg iz nemirnih vsakdanjih dni v idiličnost morskega zaliva, naj ne odpira možnosti za sproščeno nekulturno agresivnosti" Dandanes je malo slišati o otrocih Terremolina. Vsaj tam ne. Kaj pa pri nas? Letošnji Portoroški teden nehote ponuja primerjavo. Tudi z vsemi obžalovanja vrednimi odtenki. Pa tudi z utemeljenim in zlaganim moraliziranjem. Na bi bilo lepo, če bi postal Portorož letovišče mladih? Po letih, po srcu in mišljenju? Seveda ne kot poplava, ki pridrvi, in ruši, temveč kot življenje bujno in sproščeno, pa vendar človeško toplo in osebnostno bogato. Kako siromašna je še vedno naša turistična vsebina! Bo Portorož naš Terremolino ? Seveda ne z negativnim predznakom ?! Gustav Guzej Predstavljamo vam: OSNUTEK ZAZIDALNEGA NAČRTA дддБЈБЈдБЈБЈБЈЕЈБЈШЈдБЈБЈБ! "VOJKOV D O M - O B A L A" Zaradi izrednih razmer, ki jih je povzročila nedavna agresija na Slovenijo in zaradi poletja, ki ni najbolj primeren čas za javne razprave, je javna razgrnitev osnutka zazidalnega načrta "Vojkov dom - Obala" podaljšana vse do konca septembra. Načrti, katerih avtorji so iz ljubljanskega prostorsko projektivnega inženiringa TILJA" pod vodstvom mag. Andreja Cvara, so na ogled v avli občinske palače in v sejni sobi naše krajevne skupnosti. Na javno obravnavo osnutka pa ste vabljeni v KS Portorož v četrtek, 19. septembra 1991 ob 18.uri. KAJ OBSEGA OBMOČJE "VOJKOV DOM - OBALA*? Območje se navezuje na hotelski okoliš "Metropol", zajema dotrajani stavbi Vojkovega doma in vile Virginija, preko stanovanjskih hiš prehaja do vile San Marco - sedanjega Pomorskega muzeja in Splošne plovbe, do stavbe krajevne skupnosti, nato zajame večji del osrednje portoroške peščine - od objekta "Tivoli" do meje na obali pod hotelom "Metropol". KATERI POSEGI SO PREDVIDENI NA TEM PROSTORU? Na osnovi planskih dokumentov občine Piran se predvideva rušenje dotrajanih, nefunkcionalnih objektov, gradnjo oz. ureditev turistično - hotelskega območja, povezavo hotelsko - turističnih površin z obalo oz. s kopališčem, celovito ureditev obalnega območja s plažnimi objekti in plažno opremo, prometno ureditev območja ter povezavo s sosednjimi območji s pešpotmi. - Skratka: v zeleni dolini amfiteatralne oblike naj bi zgradili nov hotel visoke, luksuzne kategorije, za katerega je "G H Metropol" že leta 1988 razpisal javni natečaj za najboljšo idejno rešitev. Kot najboljša je bila takrat izbrana ideja - hotel elipsaste oblike - ing. Mršnika s sodelavci s koprskega Investbiroja. - Stanovanjsko hišo v neposredni bližini Splošne plovbe, ob prometnici, naj bi porušili, na njenem mestu pa naj bi zrasla stavba apartmajskega tipa v višini pritličja in treh nadstropij (P+3). - Tudi vilo "Virginija" naj bi na istem mestu postavili na novo, vendar nižjo (P+2), namenjena pa bi bila hotelskemu programu. - Na plaži je predviden nov objekt imenovan pagoda. - Ker sedanje stanje onemogoča prosto sprehajanje ob obali, so projektantje zasnovali promenado po ravnih strehah obstoječih stavb, povezanih z lahkotnimi, transparentnimi konstrukcijami. Torej - pogled na Portorož s streh! (Dalje na 2. strani) PORTOROŠKI OBRAZI * PORTOROŠKI OBR Portoroška osrednja plaža, ki jo ureja Komunalno podjetje "OKOLJE" Piran, je letošnje poletje zopet - drugič zapored -prejela priznanje za najboljše urejeno kopališče na slovenski obali. Za ohranjanje "imidža dobrega kopališča" ima zagotovo največ zaslug njen vodja DRAGO ZVEGLIČ, kar mu priznava tudi komisija, ki mu je letos podelila nagrado "za dolgoletno skrb in trud na plaži v Portorožu". Le kdo ne pozna Draga Žvegliča, širokega nasmeha in čvrstega stiska roke? Zagotovo pa vsak, ki si je "njegovo" plažo izbral za svoje kopališče. S svojo plažo tako rekoč živi; poleti prebije na njej "od prihoda najbolj zgodnjega pa do odhoda zadnjega kopalca". Koje kot mlad "mule" prišel iz Ljubljane, je na kopališču začel z delom "pri vratih", zato plažo pozna skoraj do zadnjega peščenega zma, vse ki na njej delajo pa vodi kot veliko družino. S "celine" je prišel leta '68, zato se zdaj že šteje za "starega" Portorožana. Ko je šele prišel, je bil še stari Portorož z "imenitnimi" hoteli Palace, Central, Riviera, zato so bili tudi gostje portoroške plaže imenitni in bogati.Domačini so si kopanje na tej plaži takrat lahko privoščili samo ob nedeljah in praznikih! "Ko je bil Portorož leta '71 na novo pozidan", se spominja Drago Žveglič, "seje začel masovni turizem, ki pa je na začetku še bil na visoki ravni. Tujci so bili z novim Portorožem, ki se mu je tudi plaža prilagodila s tremi novimi pomoli, z novimi kabinami..., zadovoljni, postal je celo znan v evropskem merilu." S še posebno nostalgijo se spominja takrat še čistega morja. Potem, ko se je v 80-tih letih razmahnil navtični turizem, ko je na morje prihajalo vse več plovil, je bilo tudi umazanije vse več. Zaradi varnosti kopalcev in zaradi plavajočih odpadkov so se morala kopališča ograditi! "Kaj pa cvetoče alge?" "Ja, te so me, ko so se pred пекгу leti prvič množično pojavile, presenetile, kot nas vse!" nenadoma resno pravi Drago. Mrežaste pregrade le deloma preprečujejo prehod te zoprne sluzaste nesnage. Po njegovem mnenju bi se morali po zgledu Italijanov hitreje prilagajati pojavu cvetočega morja in na plaži čimprej zgraditi nekaj večjih bazenov. Plaža se gostu pravzaprav ves čas prilagaja. Odkar npr. niso več v navadi "polni penzioni", so ljudje na kopališču ves dan, zato jim mora ponujati več zabave, športa, več možnosti za raznovrstne prigrizke, pijače... Kopalci pa so se že tudi navadili plavati v bazenih! "Če se bo cvetenje morja še nadaljevalo", je zaskrbljen Drago Žveglič," bo - Idjub temu da dosedanje analize kažejo, da je kakteriološko še dokaj čisto - postalo kopanje v njem nevabljivo, prihod turistov pa vprašljiv!" O letošnji sezoni je povedal, da so prišli predvsem gostje s plitvejšo denarnico in nižjo ravnijo kulture. Zato imajo kopališki delavci več dela, pa manj zaslužka! Livia Sikur Zorman • KDO JE KDO V PORTOROŽU? • PRIMORSKI TISK KOPER, Knjigarna In papirnica Portorož Obala 43, telefon 73-062, poslovodja: HELENA VRGOLIN TOBAČNA TOVARNA LJUBLJANA, Prodajalna 15, Portorož Obala 33, telefon 73-051 int. 3305, poslovodja: ZORA PAVLOVČIČ MERCATOR - DEGRO PORTOROŽ, KOZMEnKA Obala 14/B, telefon 73-076, poslovodja: VERA PAROVEL MERCATOR - DEGRO PORTOROŽ, SOUVENIR Obala 14/B, telefon 74-512, poslovodja: MAJDA FILIČ TOBAČNA TOVARNA LJUBLJANA, TOBAK 19 BERNARDIN Bernardin, Obala 2, telefon 75-271, int. 3682, poslovodja: MARINELLA MARKOVIČ V "GH Metropol so končno dočakali novega direktorja. Ta stolček je zdaj prevzel bivši direktor letališča v Sečovljah -Vojko STAROVIČ, dipl.iur.. ZAZIDALNI NAČRT VOJKOV DOM - OBALA ЗБЈБЈБЈдддБЈБјддБјБЈБЈдЕЈБ! (nadaljevanje s 1. strani) - Na peščeni obali je predviden nov kompleks bazenov s spremljevalnimi objekti. Potrebne površine zanje bi pridobili z zasipavanjem morja. - Pomolom, ki so značilni za krajinsko sliko Portoroža, naj bi razširili zaključke, na dveh pa bi zrasla manjša paviljona. Pri vseh novih posegih pa naj bi ostalo čimveč zelenih površin! Cestno omrežje na območju urejanja naj bi obnovili, parkirne površine za hotel "Vojkov dom" so predvidene v dveh etažah in na prostem (278 mest), 15 parkirnih mest pa se načrtuje še v kletni etaži depandanse "Virginija". Vendar pa - projekti so vsakomur na ogled! Prav tako je na voljo besedilo osnutka odloka zazidalnega načrta s knjigo pripomb. BREZ VPRAŠANJ NE GRE... Ob razgrnitvi tega osnutka prostorskih posegov pa se pojavljajo različne dileme, vrsta vprašanj, pomislekov. Natresli vam jih bomo - kot kost za glodanje - le nekaj: - Ali portoroški prostor realno še prenese gradnjo novega hotela? - Koliko kopalcev lahko še sprejmejo portoroške plaže? In koliko jih še lahko "prenese" morje? - Kolikšno količino odpadnih snovi lahko še "požira" portoroški zaliv? - Do kdaj bo Portorož lahko še "goltal" dodatno pločevino vozil, izpušnih plinov, hrupa...? - Kam bodo šli ljudje - oz. kam jih bomo preselili - ki seday v slabih razmerah živijo v stavbah "Vojkov dom" in "Virginija"? - Komu, katerim gostom, je namenjen bodoči hotel (upoštevajoč nove trende sodobnega turizma, nove želje in potrebe turistov...)? - Od kod bo prišel denar za gradnjo tako grandioznega hotela? - In seveda, če se takšnega hotela ne zgradi, kako naj se uredi obstoječe sramotno neugledno stanje? Vprašanj je še več, vendar prepuščamo vsakomur, da doda svoje! ElslsIsIsIsIslilsS Uvia Sikur Zorman ШшШШШШШШШШ^-- ČESTITAMO ČESTITAMO ČESTITAMO Vidi KERDA s Senčne poti ob 90-letnici; Luciji ERMAN prav tako s Senčne poti za 80. rojstni dan; za 70 let pa: Idi ČAP-PETRONIO z Letoviške poti; Nadi KUPEC, s Senčne poti, naši dolgoletni aktivistki; Albinu ORAŽEM s Stare ceste; Mariji PRIBAC s Strme poti. ISKRENE ČESTITKE Sonji In Bojanu MIKOLJ z Lepe ceste za rojstvo sina DAVIDA. Uredništvo pa še posebej iskreno čestita svojemu glavnemu uredniku in "motorju" našega časopisa Gustavu GUZEJU za 72. rojstni dan. SOŽAUE IZREKAMO družini Simonovič s Senčne poti ob smrti Jožefa SIMONOVIC-a. GOSTILNA BELI KRIZ PETER Č A R M A N odprto vsak dan od 7 do 22 ure Po ugodni ceni nudi vsak dan tople malice ter jedi po naročilu. шшшжшшж NE PLJUVAJMO V SVOJO ŽIVUENSKO SKLEDOl Razvoj elektronske industrije, mikročipov in njihova vsesplošna uporaba je omogočila, da je majhna baterija postala naš vsakdanji neopazni spremljevalec, kar se zavemo šele ko nam aparat ne dela več. Majhni tranzistorji, prenosni telefoni, ure, fotografski aparati, računalniki, walkmani, svetilke in igračke so aparati, ki jih uporabljamo vsak dan in jih pogosto vzamemo s seboj tudi na plažo. Baterije, vse manjše, so popolnoma spremenile naš način uporabe časa na delu, na poti, doma, na počitnicah. Kaj ste storili z neuporabno baterijo? Vrgli ste jo v morje? Seveda, saj se hitro potopi. Ste pomislili, da so v marsikateri bateriji težke kovine kot sta živo srebro in kadmij? Se še spominjate tiste japonske ribiške vasi, kjer so ljudje obolevali zaradi zastrupitve z živim srebrom, ki se je nalagal v ribah, katere so lovili? Saj ena baterija ni niä To je res - vendar ali živo srebro in kadmij iz baterije, ki sta končala na smetišču, ne najde svoje končne poti v morju? Zato predlagam, da bi vsi puščali neuporabne baterije v trgovinah, kjer ste jih kupili, kot to počno v zahodni Evropi, kamor bi radi prišli. Ali tudi z njihovimi navadami? Mitja Jančar KOPANJE PREPOVEDANO Letos so se table s tem napisom pojavile na plažah, ki niso bile primerno zaščitene. Vendar ne za dolgo. Preko noči so izginile, tako kot so se pojavile. Temu bi rekli nojevsko obnašanje "turističnih delavcev" v boju proti algam, češ, "saj nam lahko še turiste odženejo". Delo, ki ga opravlja "HIDRO" s plovilom za pobiranje sluzastih alg, je podobno Sizifovemu. Strinjamo se lahko z mnenjem tržaških biologov, izrečenem na javni tribuni pred dvema letoma, ob prvem obisku ladje "Goleta verde" v Piranu, da je tako delo predvsem metanje peska v oči turistom, da jih prepričamo: "Saj nekaj le počno, da bi bilo morje čisto." Zaman je tolažba biologov, da je cvetenje alg povsem naraven pojav in da moramo pustiti času, da opravi svoje. V turistične prospekte pač ne moremo vključiti alg kot največje znamenitosti, ki jo premore Istra. Pravzaprav moramo biti alg celo veseli! Z navalom "ot-ceplenih" *(1) Slovencev in njihovega "odkritja" našega morja lahko končno pokažemo na mačehovski odnos, ki ga ima Republika do naših krajev. Vsekakor je vključevanje morja v državni grb premalo. Bolj kot to potrebujemo vračilo vsaj dela davkov, ki jih pobere republiški proračun. Ves denar, ki smo ga doslej dobili iz Republike, je šel predvsem za gradnjo posteljnih zmogljivosti. Infrastruktura, kot je dokončanje čistilne naprave z delujočo biološko stopnjo, je ostala predvsem lokalni problem. To, kar zahtevamo, je enostavno povedano: izdatnejše hranjenje "kure, ki nosi zlata jajca." Naslednje, kar pričakujemo od Republike, je odločna zahteva, da tudi Hrvati in Italijani končno začnejo graditi čistilne naprave ob istrski obali in v porečju Pada, Tagliamenta, Piave in Soče, namesto da nam mečejo drobtinice *(2). Turizem ni ekološko neoporečna industrija. Samo Italijani so v letu 1986 imelj v zaledju severnega Jadrana preko 1,6 milijonov postelj. Če temu prištejete kapacitete turistično najmočnejše občine v Sloveniji, si predstavljajte, kaj pomeni direkten izpust kanalizacije v morje ali pa tudi, kaj pomeni čistilna naprava, kakršno imamo v Piranu, brez delujoče zadnje biološke stopnje. (Za manj poučene: vse fekalije iz Portoroža, Lucije, Strunjana, Fiese in sedaj kmalu še iz Pirana se stekajo v morje na enem mestu!) *(1) otceplen - beri pijan, *(2) drobtinice - beri projekt Palomar Mitja Jančar Clupea Sprattus miniglosarij miniglosarij mlniglosarij miniglosarlj Kot protiutež vulgarizacije problema onesnaževanja morja s kremenastimi algami smo pripravili skromen glosar besed, ki bodo hočeš nočeš postale naše vsakdanje spremljevalke. eutrofikacija - (grški izvor), "eu", ki pomeni dobro in "trefo", s pomenom hranljiv, redilen, rabeč za hrano. V podvodnem pomenu bi to pomenilo "proces bogatitve s hranilnimi snovmi v ??? z nadaljnjo preveliko ekspanzijo alg. plankton - (grški izvor), "planktos": blodeč, potujoč, benton - globina;- označuje skupino živalskih ali rastlinskih organizmov živečih v vodah. SOLINE GOSTUJEJO V PORTOROŽANU • SOL OTVORITEV MUZEJA SOLINARSTVA PRESTAVLJENA NA ZAČETEK SEPTEMBRA V Seoovlejskih solinah, v opuščenem predelu Fontanigge, ob kanalu Giassi, sredi krajinskega parka, v katerem je tudi etnološki rezervat, je muzej solinarstva. Obnovljena solinska hiša s krušno pečjo ter solnim fondom z vetrno črpalko, na katerem se bodo rojevali solni kristali, je sredi bogatega, značilnega rastlinskega in živalskega sveta solin kot obujen spomin na nekdanjo neokrnjeno podobo istrske krajine. Sveže ometana hiša je prostor muzejske zbirke s prikazom delovnega in bivalnega okolja solinarske družine, z vsemi najpogostejšimi in najznačilnejšimi elementi materialne kulture. Oris razvoja solinarstva na SV jadranski obali, s poudarkom na Piranskih solinah, je popestren s številnimi fotografijami. Muzej solinarstva, dostopen po kopni in morski poti, bo svečano odprt na začetku septembra, ko bo naprodaj tudi izredno bogat katalog, s kvalitdhimi prispevki etnologov, ki so s svojim dolgotrajnim delom uresničili že pred dvajsetimi leti rojeno idejo o muzeju na prostem. Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine je leta'89 obnovil stavbe in v naslednjih letih vodil tudi obnovo solnega fonda, vsa rekonstrukcijska dela so opravili v "Drogi", obratu "soline", muzejsko zbirko nekdanjega solinarstva pa je zasnoval in postavil Pomorski muzej "Sergej Mašera" Piran. Duška Žitko KAKO BO Z LETOŠNJIM SOLINARSKIM PRIDELKOM? Solinarji so optimisti in letos upajo pridobiti do 8 tisoč ton prepotrebne začimbe, kar sol je. "Ta prava žetev", to je pobiranje soli ob polni kristalizaciji, se je začela šele 10. avgusta, doslej je pobrane okoli 3 tisoč ton soli. Vodja proizvodnje v solinah, Dario Sau, pravi, da doslej pridobljena sol ni ravno najboljša. Slednje pa velja le za tiste bazene, ki so bili v zimskem času obnovljeni, nimajo pa še ta prave "patine". V teh bazenih so kristali nekoliko bolj sivi, sicer pa so s kvaliteto soli zadovoljni. Domačo sol po jodiranju, čiščenju in mletju pakirajo v 1,10,25 in 50 kg embalažo. V skladišču soli predelujejo iz soli še "stranska" proizvoda: SKANDI, zelo iskan za pomivalne stroje in KOPALNO SOL, ki gre le za izvoz, saj doma zanjo ni večjega zanimanja, čeprav so odveč besede o zdravilnosti solnih kopeli. Dragica Mekiš Dapa HRUP NAŠ VSAKDANJI ALI SKICA O NOVI EKOLOŠKI VEDI - TURISTIČNI HRUPOLOGI JI Hrup postaja odrešilen faktor našega turističnega gospodarstva, zato bi ga bilo treba posnetega na ploščo ali kaseto servirati našim gostom ob jutranjem "kofetu", pri kosilu, večerji ali ob kateri drugi priložnosti npr. ob rojstnem dnevu, obletnici poroke ali pa - zakaj ne - ob obletnici ločitve "od mize in postelje". Treba je le biti iznajdljiv in s smislom za finese. Ker "Zlate rože" in ognjemeta ni več, bi PORTOROŠKI HRUPOLOŠKI FESTIVAL lahko postal naša osrednja kulturno -zabavna prireditev. Zdaj, ko našemu turizmu ne gre dobro, ni boljše, ugodnejše in privlačnejše metode za njegovo reševanje iz krize kot je uvajanje hrupa v turistično gospodarstvo kot posebna ponudba za promocijo portoroškega turizma. Prava sreča je, da nam letošnje poletje ni potrebno tratiti časa s sitnimi turisti, tako da lahko dobro pripravimo uvajanje hrupa v paket ponudbe za sezono '92. Zato izkoristimo čas in presenetimo našo turistično konkurenco s hrupološkim nastopmo z gesli v stilu "Ni kotička brez hrupa - vsakemu gostu njegov hrupi" Za tako pomembno promocijsko nalogo je treba takoj ustanoviti portoroški hrupološki komite. In še nekaj začetnih idej komiteju: posneti in lansirati kaseto z najboljšimi portoroškimi hrupološkimi stvaritvami, ki jo ob prihodu podarimo vsakemu turistu. Priporoča se, da se posname najbolj prodoren hrup, ki se okoli četrte ure zjutraj razlega v predelu "Kaštela". To je prava hrupološka poezija! Še opozorilo komiteju: v portoroških parkih je ostalo še nekaj ptic, ki s svojim ščebetom kvarijo hrupno idilo Portoroža. No, ne dvomim, da bo komite tudi ta problemček rešil! Jovan NikoJić ZA BOJ PROTI HRUPU Delegat v zboru krajevnih skupnosti SO Piran Mitja Jančar daje skupščini pobudo, da za potrebe občinske komunalne inšpekcije nabavi fonometer za merjenje hrupa. Instrument stane nekaj več kot 22 mio ITL V Trstu so nedavno z njimi opremili mestne redarje - kljub temu, da svoje občine niso deklarirali za zeleno. Fonometri omogočajo sprotno statistično obdelavo in s tem ugotavljanja virov akustičnega onesnaževanja. NASVET - PODUK - ZAHTEVA "Kaštel", naš portoroški "Kaštel". Ime res spominja na Castel-fidardo, znano furlansko firmo, ki izdeluje blagozvočna glasbila, predvsem harmonike, je pa le-tej vse prej kot podoben. Za marsikaj, kar se v našem kraju nehvalevrednega dogaja, je res kriv on, za vse pa zagotovo ne. Kaj če bi bil glasbenim ansamblom, ki v njem nastopajo, že pred nastopom nedvoumno postavljen pogoj, da vsaj trikrat v večeru z nadvse razločno pevsko izgovorjavo predvajajo melodije s približno takšnole vsebino: "Smo glasbeniki, ne rumplarji. Ob kozarčku in krožničku se, dragi gost, lahko nadvse glasno pogovarjaš, prepiraš s sogovorniki tudi brez nas. Ko pa vse použiješ, lahko tudi vmes, če hočeš, se nam približaj in nas poslušaj. Všeč ti bo! Tisti, ki so šli že spat, nas ne potrebujejo, zato jih z našo preglasnostjo ne bomo budili. Naj kar spokojno spijo! Ko pa odhajaš, dragi gost ali pa tudi že prej, ne razmetavaj okrog sebe vsega, česar nisi zmogel prežvečiti, pa tudi tistega ne, česar si zaužil preveč. Odloži vse tja, kamor pač sodil Tudi ti, motorist, ko prihajaš ali odhajaš, vedi, daje naša glasba lepša, melodioznejša od tiste, ki jo z velikim naporom proizvaja tvoja "cestna ropotulja"." Takšen napev bi lahko imel vsaj minimalni vzgojni učinek, bodisi na godbenike same kakor tudi na goste. Kdor ima vsaj malo občutka za spodobnost, bi se zagotovo ob njej nekoliko zamislil! Mirko Kos IGRAJMO SE SLEPE MIŠI ALI KDO JE PRISTOJEN ZA JAVNI RED IN MIR V PORTOROŽU? Hrup je že v tolikšni meri vznemiril Portorožane - vsaj tiste, ki jim njegovi decibeli noč in dan zvenijo v ušesih -da je bil 22. avgusta v naši krajevni skupnosti sklican sestanek z bolj ali manj pristojnimi organi. Bolj ali manj pristojnimi zato, ker so se odgovornosti za vsesplošni hrup vsi otepali. Seveda je beseda tekla predvsem o tržnici "Kaštel", o razbijajoči glasbi, ki doni v pozne nočne ure in se nato sprevrže v splošno veseljačenje zapoznelih pijančkov, razuzdančkov in podobnih "viverjev" tja do zgodnjih jutranjih ur, ko bi se delovni človek moral spočit odpraviti na delo, pa mu "Kaštel" ni dal miru... Nekdo od krajanov, ki ima smolo, da živi v neposredni okolici te tržnice, je izjavil, da je le-ta "sramota in škandal" za Portorož in njegov turizem, čemur so njegovi sotrpini vneto pritrjevali. Vneto je večina krajanov pritegnila komandirju milice, ki je "navijal", da bi se "Kaštel" takoj ukinil (seveda bi s tem svojim fantom bistveno olajšal delo v Portorožu!) "Policija kot represivni organ ni edina pristojna za vzdrževanje javnega reda in miru", je menil komandir Ivan Klepac,"če bi bilo tako, bi bilo najbolj enostavno za točaje postaviti policaje. Pa bi bil red zagotovljen!" Verjetno se tudi inšpekcijske službe obalnih občin ne čutijo pristojne za rešitev tega problema, saj sta sanitarna in tržna inšpektorica užaljeni zapustili prizorišče sestanka, ko jima je predsednik skupščine KS Portorož Dušan Puh zabrusil, naj prenehata zgolj jamrati, češ, da jima neustrezni predpisi onemogočajo učinkovito ukrepanje in naj raje kaj naredital Pristojni najbrž niso niti občinski upravni organi, saj baje le uveljavljajo v občinski skupščini sprejete (slabe!?) odloke. Krajevna skupnost pa da je pred leti celo dala soglasje za postavitev tržnice "Kaštel" (seveda soglasje krajevne skupnosti za upravni organ ni obvezujoče!), vendar pa nikakor ne za takšnega, kakršen je...Upravljalec tržnice "Kaštel" - Kulturni in kongresni center "Avditorij" - pa nič, na sestanek ga pač ni bilo! Livia Sikur Zorman GOR IN DOL PO PORTOROŽU • GOR IN DOL Pot na Vesni bo asfaltirana S podjetjem SCT je že podpisana pogodba za asfaltiranje dela poti na Vesni od hišnih številk 20 do 24 v vrednosti 94.872,90 din. Z deli naj bi se začelo v začetku septembra. Za ureditev tega odseka so del sredstev zbrali krajani sami, ki si prizadevajo, da bi hkrati z ureditvijo poti podjetje Elektro Koper uresničilo svoj dolg in postavilo cestne svetilke na že napeljano javno razsvetljavo. * Tudi krajani z Lepe ceste so zbrali nekaj sredstev za sofinanciranje že dolga leta razlitega dela te poti (bivše Ladjedelniške rebri, ki je pravzaprav najstarejši del Lepe ceste). Zdaj je potrebna le še zelena luč upravnega odbora sklada stavbnih zemljišč za financiranje ureditve svojega deleža - pešpoti... * Hortikulturno društvo Portorož organizira l, septembra izlet v naravni park-arboretum VOLČJI POTOK, kjer bo razstava cvetja. * Iz zapiskov komunalnega Inšpektorja Pri opravljanju komunalnega nadzora v poletnih mesecih je komunalni inšpektor ugotovil "več nepravilnosti na področju pometanja in odvažanja smeti": 23.7. so bili po vsej občini polni kontejnerji in kante za smeti (smeti niso odvažali ves konec tedna); smetnjaki so bili v okolici Poti pomorščakov polni tudi 31.7., pa spet 2.8., ko so bili napolnjeni še na cesti Obala, na Solinski in Stopniški poti, bile so umazane ceste in pločniki... « Na dopis krajevne skupnosti Portorož, daje naš kraj potreben temeljitega čiščenja, je iz Komunalnega podjetja "OKOLJE" prispel naslednji odgovor: "Zaradi strukture obiskovalcev (splošno znana dejstva) je bil Portorož v preteklih dneh resda nekoliko bolj onesnažen, vendar smo z razpoložljivimi zmogljivostmi tekom dopoldneva očistili vse trde odpadke, ki so nastajali v popoldanskem, večernem in nočnem času. Pravilno ugotavljate, da največja umazanija nastaja iz dejavnosti, ki jih izvaja "Avditorij Portorož",t.j. "Kaštel", njegova okolica, vhod na osrednjo plažo. Za čiščenje prodajnih mest je zadolžen "Avditorij" in ne "OKOLJE" po rednem programu občine Piran. Portorož je bil dvakrat opran (17. in 18.8.) Vrhunec onesnaževanja Portoroža t.i. "Portoroška noč" smo izvedli - očistili dobro (glej tudi "DELO" z dne 20.8.1991)" & Naj še omenimo, da je poleg krajevne skupnosti pranje portoroških ulic in pločnikov zahtevala tudi sanitarna inšpekcija. Pranje pa je bilo - zaradi znanih finančnih restrikcij - v mesecu juliju izločeno iz občinskega programa komunalnih dejavnosti! * Kljub povečanemu številu občinskih komunalnih nadzornikov stoji ob glavni cesti skozi Portorož, naproti bivšega hotela "Helios", že mesec dni zapuščeni avto. Naš Portorož je v svetu priznan (?) zdraviliški kraj. Zdaj pričakujemo, da bo šla v svet tudi novica o čudežnih ozdravitvah. Zakaj?lnvalid na vozičku, ki se sprehaja skozi Bernardin, lahko upa samo na čudežno ozdravitev, če hoče preko "bernardinske" rampe pri hotelu Emona nadaljevati pot do Pirana. Preko ovire gre lahko namreč samo, če odklene ključavnioo na zapori, ključ pa dobi v sto metrov oddaljenem bifeju... * "Štorija" o Sončni poti je stara in dolga kot sama pot...Tisti, ki ob njej živite - še posebej tisti, ki ste ob njenem najbolj razdrapanem koncu - jo dobro poznate. Pa še zadnja novica s te - od Oblasti in Boga pozabljene - ceste: cestni inšpektor je Komunalno stanovanjskemu podjetju "OKOLJE" Piran izdal odločbo, da mora kot upravljalec te poti del ulice sanirati: urediti od-vodnjavanje, posekati in pokositi rastje, zravnati brežino... Naj spomnimo vse (ne)prizadete, da je bila podobna odločba že izdana pred približno dvemi leti, pa jo je potem Republiški inšpektorat zavrnil z naslednjo utemeljitvijo: "Cestni inšpektor ni pristojen za izvjajanje inšpekcijskega nadzora na Sončni poti in da skupščina občine Piran v svojem odloku ni uredila inšpekcijkega nadzora nad rednim vzdrževanjem komunalnih objektov." Skratka - preprosto rečeno - nihče ni pristojen nikomur naložiti, da nekaj naredi! Kot vedno ni kriv nihče, da je tako! * Če se (ne)veščemu vozniku pripeti nezgoda in podre kandelaber javne razsvetljave, ne pričakujte, da bo kmalu kdo postavil novega! Kar poglejte po zelenici med voznima pasovoma v Portorožu, pa boste odkrili kar nekaj "štrcljev" obcestnih svetilk, ki so od kdo ve kdaj! Enako malo možnosti je, da bi Elektro Koper od avtomobilskih udarcev skrivenčene kandelabre popravil in zravnal. Zato obcestne svetilke dolgo visijo v noč... * To, da je razsvetljena le glavna portoroška promenada in da je v "zaledju" popolna tema, je znano dejstvo (a ta problem bomo "osvetljevali" kdaj drugič). Morda je manj znano, da se pregorele in (tudi od vandalske roke) poškodovane žarnice bolj na redke čase zamenjuje z novimi! fs Če se sprašujete, kaj je z oddajo znanega bivšega proletarskega "cigl" bara ob potencialno najdonosnejšem punktu portoroške promenade, vam lahko prišepnemo, da se je skuhala znana "mučkalica na balkanski način". ČRNA NADALJEVANKA • ČRNA NADALJEVANKA • ČRNA NADALJ Kdo Je koga za črnogradltelja naredil? Raznovrstni odmevi po vsakokratni objavi "črnih gradenj" v Portorožanu nam vedno znova dokazujejo, da so le-te med najbolj nevralgičnimi točkami ne samo Portoroža ampak vse občine in obale. Da pa je neka zadeva "črna", niso krivi zgolj ljudje, ki gradijo "na črno", kar smo v naši "nadaljevanki" že poudarili! Večina ljudi ne želi priti navzkriž s predpisi in zakoni, zato vzrok za "črne" gradnje zagotovo ne tiči v "zlobnih" ljudeh, ki komaj čakajo, da izigrajo zakone! Če je nek pojav - v tem primeru "črnograditeljstvo" - tako razširjen, bi morala oblast začeti "biti plat zvona" in nekaj ukreniti, saj ima za to vse vzvode v rokah! Tako pa le dopolnjuje seznam "črnih gradenj" in ko jo kdo pobara, kako je s tem, takoj s prstom pokaže na grešnega "črnograditelja" - v smislu "primimo tatu". Saj veste tisto o pseh, ki lajajo, karavana pa gre dalje! Ne moremo pa se izogniti tudi dvomom v strokovnost dela urbanistične inšpekcije. V njenem seznamu nedovoljenih gradenj seje znašlo kar nekaj takšnih, ki to niso, saj so zrasle s potrebnimi dovoljenji! Tako je bil med "črne gradnje" neupravičeno uvrščen tudi stanovanjski prizidek Mira GOLOB-a s Senčne poti 26, za katerega mu je občinski organ (takrat Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj") dne 10.5. I984 izdal gradbeno dovoljenje štev. 351 -117/79-84! In zdaj objavljamo še odlomek iz odmeva na "nadaljevanko o črnih gradnjah", ki nam ga je poslal Jure CIHLAR pod naslovom NAJ SOSEDU KOZA CRKNE... "V neki obmorski vasici (ničkoliko je takih), pa ne samo tukaj, po celi idilični slovenski deželi so svojčas gradili vse na črno. Nihče ni šel na občino po dovoljenje ali pameten nasvet. Enostavno so zložili kamne, opeke, grede, strešnike, deske in gradili hiše, prizidke, štale, gospodarska poslopja, stopnišča, ograje, vogale, ganke, dimnike... Hiše so spreminjali, povečevali, raz-tegovali, nategovali... To so bili časi! Ko so se možaki vse zmenili v vaški oštariji. Rečeno - storjeno! Marsikatera od teh gradenj, ali kar cele vasi so dandanes deležne blagodejne zaščite zavodov za spomeniško varstvo. Danes pal Danes s(m)o vsi pametni, eden bolj od drugega. Vsi delijo nasvete levo in desno. Strokovnost brez primera in na visokem nivoju. Vsi učijo, pridigajo in tudi žugajo. Če potrebuješ streho za avto, če potrebuješ prizidek, ker se ti je družina povečala, če hočeš zgraditi stopnišče na drugi strani hiše, ker ti tako bolj ustreza, če potrebuješ vrtno uto, rastlinjak ali prostor za orodje,... da! - vse to moraš utemeljiti, razložiti, pojasniti, zaprositi, predložiti, počakati, potrpeti..." In potem Cihlar zaključuje z zanimivo mislijo, ki da jo imajo Nemci: Živi in pusti živeti! UREDNIŠKI PRIPIS na Cihlarjevo razmlš^nje : "Naj živi anarhistični duh!" Hkrati pa bi opozorili na - pred nosom inšpektorjev - nedavno zraslo "črno gradnjo" na Arzah v obliki grozljivo grdega betonskega zidu. Če koga moti pogled nanj , pa naj zamiži! Da bo le upoštevana ustvarjalnost, inventivnost in potrebe posameznika (pa če pri tem sosedu koza crkne!) IN še nadaljevanje in konec "črnih gradenj" iz spiska urbanističnega inšpektorja: Jug Rudolf, Bernardinska reber 7, nadzidava balkonov na istem naslovu; Gruden Anton, Senčna pot 12, štev. pare. 929/6 k.o. Piran II - stanovanjski prizidek; LipuščekOlga, Ladjedelniška reber 17, št.par. 262,264 k.o. Piran - stanovanjski objekt; Marušič Miran, Fizine 19, št.parc.3464 k.o. Piran - garaža; Rožič Stojan, Belokriška 62 - stanovanjski prizidek na istem naslovu; Fuks Ivan, Belokriška 60 - gradnja garaže pri stanovanjskem objektu na istem naslovu; Pliško Albin, Letoviška 9, št. parc.2466 k.o. Piran - garžni objekt; Hartner Drago, Pot pomorščakov 15c, štparc. 1873/14 k.o. Piran II - podporni zid; Cvetič Todor, Letoviška 30 -gradnja pomožnega objekta ob stanovanjskem objektu na istem naslovu; Ruzzier Orlando in Nevia, Pacug 1 - stanovanjski prizidek pri objektu na istem naslovu; Škabar Ivan, Senčna pot 3 - gradnja prizidka ob stanovanskem objektu na istem naslovu. Konecspiska-' a "črne gradnje" se nadaljujejo... GRADBENO OBRTNIŠKA TRGOVINA d.o.o. LUCIJA Cenjene stranke obveščamo, da smo ponovno odprli trgovino z gradbenim in Instalacijskim materialom v Luciji na Liminjanski cesti 111 (bivši "Pimar")-Delovni čas: od 7. do 19. ure sobota: od 7. do 14. ure telefon: 75-897, 73-653 SE PRIPOROČAMO! DRUŽBENO PODJETJE PROJEKTNA INŽENIRING PIRAN, TARTINIJEV TRG 10 TEL.: 73-361. 73-362, FAX.: 74-424 PROJEl^TIVÄl pirA^J/ telefon: 066/75-056 DITTA STAT ALE PROGETTAZIONE ENGINEERINi PIRANO. PIAZZA T ARTINI 10 Splošna obrtna zadruga JADRO Piran p o. Lucija, Liminjanska 96 66320 Portorož штж тжтшшм "GNOMA" Peter BLAŽEVIČ gostinstvo - novosti - marketing objavljanje sporočil na svetlobnem dlsplayu v Portorožu telef.: 066/ 76 072, Postajallška 6 "Z E LEZNI N A" Darja Matešič, Goriška 2, Piran (za zdravstvenim domom Piran) Spoštovanll Želimo vas obvestiti, da smo odprli novo trgovino v Piranu, v kateri vam nudimo bogat izbor tehničnih izdelkov: od vijakov, okovja, žebljev pa do vodovodnih pip, predmetov za instalacije... ter ročno in električno orodje. delovni čas : od 8h do 12h lnod17h do 20h sobota od 8h do 12h. Obiščite nas in z veseljem vam bomo postregli caffe iLEGl Piran Romantični H&tičeHiV Qdšk pray tako prejel, če je pri šolskem pouku sodeloval z omejitvmi, \er zarkdi imobilizacije m mogel uporabljati na primer roke. V primeru trajnih posledic je zavarovanec upravičen do zavarovalnine. Za težje omejeno gibljivost sklepa bo prejel 20 % od zavarovalne vsote\ i invalidnost. r - invalidnost nezgodna smrt dnevna odškodnina letna premija 'k 1.600.000 400.000 500 500 /j B 3.200.000 800.000 1.000 l.ooo Zavarovanje boste lahko sklenili v šoli oziroma v vzgojnovarstveni ustanovi, ki jo obiskuje Vaš otrok. Vse o dodatnih zavarovanjih pa boste izvedeli v Adriaticm pooblaščeni agenciji plima ekskJuzivnJ zastopnik Obala 107, Lucija tel. 76-715 4 Adriatic* zavarovalna družba d.d. assicurazioni s.p.a. J plima ckskluzivm zastopnik Obala 107, Lucija tel. 76-715 • KKC AVDITORIJ • PROGRAM • L SEPTEMBER • SEPTEMBER * SEPTEMBER Sobota, 7.9.1991 ob 21. uri - letni oder: koncert skupine OCHO RIOS (salsa-jazz music - glasba Južne Amerike). Petek, 13.9.1991 ob 21. url - letni oder: ROCK KONCERT (nastopa več skupin). џџџџџџ џ џ џџ у у у у у џ JfJf Sobota, 21.9.1991 ob21. uri - predvidoma letni oder: baletni večer Opere in baleta SNG Ljubljana - odlomki popularnih baletnih del. KINO spored bo sproti objavljen na plakatih. J^J^JjL^ III. MEDNARODNI SAHOVSKI TURNIR ALPE-JADRAN Portorož nadaljuje s tradicijo mednarodnih šahovskih turnirjev. V oktobru bo gostil šahovske ekipe delovne skupnosti Alpe-Jadran. Organizator se pripravlja, čeprav ima nekatere težave, na udeležbo vseh dežel te, za naš turizem pomembne, mednarodne skupnosti. Zmagovalka prvega turnirja je bila šahovska ekipa iz Hrvaške, na drugem je bila prva ekipa Bosne in Hercegovine. Kdo bo tretji zmagovalec? • NAGRADNA IGRA • NAGRADNA IGRA • NA Kraj objavljen na sliki, za katerega smo spraševali v naši nagradni igri, je Rose in ga najdete v zalivu Boka Kotorska na polotoku Luštica nasproti Hercegnovega. Odgovorov smo prejeli zelo malo: le en odgovor bralca iz Lucije, ki pravi, da je to kraj na Portugalskem in drugi odgovor bralke iz Ljubljane, s priloženim prospektom turističnega kraja, ki se nahaja na Siciliji. Pravilni odgovor nam je poslala samo bralka Ivanka Cividini, ki je v zbirki svojega moža našla enako razglednico, ter si tako prislužila eno od nagrad, ki ju podeljuje portoroška turistična agencija TRAMONTANA: izlet na albansko mejo ali panoramsko vožnjo z ladjo po Budvanski rivieri za dve osebi. Nagrajenki želita tako uredništvo kot turistična agencija TRAMONTANA iz Portoroža, franshizant JTP MONTENEGROEXPRESS iz Budve obilo izletniškega navdiha in uspešno detektivsko žilico pri odkrivanju skrivnosti: kdaj in zakaj so izpustili prvi del imena? (PORTO) Istočasno se nagrajenki in bralcem opravičujemo zaradi zamude pri objavljanju rezultata. Druga nagradna igra, je bila za Portorožane še bolj neuspešna, saj niso vedeli, da je po sredi v Portorožu samo četrtek in da je v morju v portoroškem zalivu pač največ mokrih kamnov. Nagrade bomo shranili za druga vprašanja. VSE, KI IMATE TEŽAVE S KRVNIM TLAKOM ALI BI JIH LAHKO ŠE IMELI V TEH KRIZNIH ČASIH, OBVEŠČAMO, DA PO POLETNEM PREDAHU, STROKOVNO USPOSOBLJENA OSEBA PONOVNO OPRAVLJA MERITVE KRVNEGA TLAKA VSAKO SREDO OD 16. DO 17. URE V MALI SEJNI SOBI KS PORTOROŽ. VABLJEN II prostovoljni prispevki*hvala*prostovoljni V sklad za izhajanje "Portorožana" so za to številko prispevali: Jurij MIKYŠKA s Senčne poti 100 din, Mario SIMONOVIČ prav tako s Senčne poti 300 din, Jolanda GOJKOVIČ s Cvetne poti 500 din, Viktor REBEK s Postajališke poti 200 din, družina RAVBAR z Lepe ceste 150 din, Renata GRGIČ s Poti pomorščakov 100 din in g. VOLK s Prečne poti 1000 italijanskih lir. T traveCagency TURISTIČNA AGENCIJA "TRAMONTANA" d.O.O. VABI VSE. KI BI V LETU 1992 RADI ODDAJALI ZASEBNE SOBE ALI APARTMAJE, K SODELOVANJU. ZA PODROBNEJŠE INFORMACIJE NAS POKLIČITE NA TELEFON 74-505 ALI SE OGLASITE OSEBNO V NAŠI POSLOVALNICI V PORTOROŽU. Obala 18/A MED 8. Ш 14. URO VSAK DAN RAZEN NEDELJE. portorožan • portorožan • portorožan • portorožan • portorožan • portorožan • portorožan • portorožan • portorožan • portorožan UREDNIŠKI ODBOR GLASILA KRAJANOV PORTOROŽA/ COMITATO DI REDA2IONE DELGIORNALINO DEI CITTADINI DI PORTOROSE : Gustav GUZEJ, Milja JANČAR, Mirko KOS, Jovan NIKOLIĆ, Marko PODGORNIK, Irina STEGEL, Livia SIKUR ZORMAN; naslovnico je oblikoval / copertina di: Teo TAVŽELJ, dipl arh.; tehnična ureditev / redazione tecnica: Boris VUK Naslov uredništva: KS Portorož, Obala 16, Portorož, Tel. 73046 / L'indirizzo della redazione: CL di Portorose, Lungomare 16, Portorose,Telef. 73046. 999999999999999999999999999999999999999999