glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje
IZ VSEBINE:
3.	Načrti REK FLL
4.	Katera trgovina je najboljša 4. Vegrad — še več del na tujem 12. Stanovanjska stiska
titovo velenje, 19. januarja 1989 številka 2 (958), cena 1500 dinarjev
/k cM-
Počitniških dejavnosti je veliko
Še lepše bo, če bo sneg
Tokrat narava našim otrokom resnično ni naklonjena. Prejšnja leta smo tarnali, da za otroke ni poskrbljeno, da jim šole, ko jim izročijo spričevala, enostavno zapro vrata.
Zdaj že nekaj časa v občini ni več talko. Še posebej pester in bogat je letošnji počitniški prograim, v njem pa sodelujejo
res skoraj vsi, ki imajo karkoli opraviti z otroki. Vse to so zbrali na občinski zvezi prijateljev mladine Velenje, mi pa smo njihov program predstavili v prejšnji številki Našega časa.
Pa seje spet zataknilo. Tokrat pri vremenu. Zaenkrat so odpadli vsi zimski športi, razen drsanja
na Konovem. Upajmo, da bo še naprej toliko mrzlo, da se bo ta teden plošča ohranila. Seveda pa še vedno računamo tudi na sneg in v imenu otrok upamo, da bodo smučarski tečaji prihodnji teden.
Čeprav snega ni, imajo naši otroci vseeno ogromno možnosti za koristno preživljanje prostega časa. Vsako dopoldne so jim odprta vrata zimskega bazena.
kjer lahko plavajo pod strokovnim vodstvom, pred osnovno šolo Gustava Šiliha pa lahko tekajo na rolkah. V telovadnici osnovne šole Antona Aškerca se bo v ponedeljek začela zimska rokometna šola. Kino Velenje vrti vsak dopoldne ob 10. uri video-filme, v Knjižnici so ure pravljic. Planinci bodo pripravili danes in jutri krajši planinski pohod. Danes se zberejo ob 9. uri pred osnovno šolo Gustava Šiliha. jutri pa pred šolo Mihe Pintarja. V soboto ob 10. uri bo v šoli Šalek srečanje z lovcem, zvrstilo pa se bo tudi cel kup kulturnih prireditev in filmskih predstav. V ponedeljek bo spet planinski pohod, ki se bo začel ob 9. uri pred osnovno šolo Karla Destovnika Kajuha v Šoštanju, ob 10. uri \ ponedeljek pa bo na osnovni šoli Mihe Pintarja Toleda likovna kolonija. V torek ob 10. uri bodo otroci lahko uživali v jazz plesih v mali dvorani doma kulture v Titovem Velenju, popoldne ob 15.30 pa bo v telovadnici osnovne šole Veljka Vlahoviča pionirska olimpiada. Pod vodstvom plesnega kluba bodo otroci plesali v Vrtnici hotela Paka v torek 24. januarja od 16. ure dalje, v sredo ob 15.30 pa bo v telovadnici šole v Pesju namiznoteniški turnir. Šoštanjski otroci se bodo odpravili v sredo ob 10. uri izpred šole Bratov Letonje v gozd krmit živali.
K temu bodo svoje pridala še društva prijateljev mladine posameznih krajevnih skupnosti. Aktivnosti je torej obilo in zares za vsakogar nekaj. Seveda pa držimo pesti, da bi nebo potemne-lo in nasulo na zemljo tako želeno snežno odejo.
M. Za k osek
Gorenje
Proizvodnja za evropski trg
Blizu 21.000 delavcev sestavljene organizacije združenega dela Gorenje je uspešno uresničevalo lanskoletne zahtevne proizvodne in izvozne naloge. Proizvodnjo so, v primerjavi z letom 1987, povečali za 7.5 % (pri čemer velja poudariti, da so že predlani dosegli visoko raven proizvodnje), izvoz pa, v isti primerjavi, za 33 "... Lani so na tuje prodali za okrog 255 milijonov dolarjev izdelkov, decembra pa so dosegli tudi rekordni mesečni i/voz preteklega leta - in to blizu 30 milijonov dolarjev.
Prav rekordna prodaja na tuje. skoraj vse izdelke so prodali na trge s konvertibilnimi valutami, je omogočila, da je Gorenje tudi v lanskem letu ustvarilo proizvodnjo na načrtovani ravni.
Okrepljena vlaganja v tehnologijo. tržišče in kadre v zadnjem
času bodo vplivala tudi na delo v poslovnem sistemu Gorenje v letu 1989. Zlasti še povečane tržne aktivnosti naj bi zagotovile okrog 10% povečanje proizvodnje (in seveda '.udi prodaje), in to ob 1 do 1,5 % zmanjšanem številu zaposlenih. Produktivnost se bo tako povečala za nadaljnjih 12%. Ob tem je bila najprej predvidena prodaja na tuje trge v višini najmanj 310 milijonov dolarjev. V zadnjem času pa so zaradi možnosti sklenitve nekaterih novih pogodb o prodaji in osvojitve novih trgov izvozni cilji za leto 19S9 postavljeni še višje. Tako se bo Gorenje še bolj približalo enemu od nadvse pomembnih ciljev, to je, da najmanj polovico prihodka ustvari s prodajo na tuje trge. Že zdaj pa izvozijo blizu 45 % vse proizvodnje.
A. N.
Ustanovni zbor borcev II. SNOUB Ljube Šercerja
Bivši borci Šercerjeve brigade iz občin Velenje in Mozirje si želijo pristnejšo povezavo med seboj. Zato pripravljajo prihodnji teden ustanovni zbor bivših borcev II. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade Ljube Šercerja.
Najprej, 24. januarja, ob 10. uri se bodo sestali v prostorih Zveze združenj borcev NOV v Mozirju, 25. januarja, ob 9. uri bo ustanovni zbor v sejni sobi DPO v Titovem Velenju, 26. januarja ob 10. uri pa še v prostorih krajevne skupnosti v Šoštanju.
Na zborih bodo sprejeli in obravnavali pravila pododborov, izvolili organe in se seznanili z načrtovanim delom za letos.
(mkp)
—^.-Zasedanje zborov velenjske občinske skupščine-
Po)d drobnogledom uresničevanje skllepov o varstvu okolja
P*red letom in pol je Skupščina občine Velenje na skupni seji vsseh treh zborov sprejela vrsto stališč in sklepov v zvezi z varstvtom okolja. Obenem je Komite za planiranje, gospodarstvo in vanstvo okolja predlagal operativni program izvedbe sklepov sprejettib v zvezi z odpravljanjem negativnih vplivov energetike na oktolje. Novembra 1987 je skupščina operativni program sprejella in si obenem zadala nalogo, da bo uresničevanje dogo-vorjemega spremljala in od nosilcev nalog na tem področju zahtevala tudi poročila.
Prejišnji teden, v torek, so tako vsi trijje zbori pregledali izvajanje tefn nalog in aktivnosti. Ugo-tavljalii so, da so bili od sprejema do dames doseženi pomembni rezultati pri oblikovanju optimalnejše razvojne koncepcije pridobivanja premoga in električne energije v Rudarsko elektroenergetskem kombinatu, da se proizvodni proces tega sistema vse bolj pozitivno vključuje v bivalno okolje, poenoteno je spoznanje, da je potrebno za večjo kakovost življenja izvesti ekološko sanacijo virov onesnaževanja.
Obenem pa je skupščina ugotavljala, da pa se ne uresničujejo nekateri pomembni cilji, ki jih je prinesla razprava o ekologiji, energiji in varčevanju — gre za realno vrednotenje 'cene električne energije in za davčno politiko, ki bo stimulirala »varčno« proizvodnjo.
Nujna je izgradnja merilnega, delujočega informacijskega in alarmnega sistema. Na to so delegati opozorili še zlasti zaradi dogodkov 4., 5. in 6. januarja letos, ko so koncentracije žveplo-vcga dioksida v Zavodnjah kar nekajkrat presegale dovoljene meje, pa o tem krajanov nihče ni obvestil. O tem so v Našem času že pisali.
Na torkovi seji skupščine so sprejelli tudi več sklepov. Med drugim, da je treba dosledno vztrajaiti na izvedbi tistih nalog, ki še niso v celoti uresničene; Komite za planiranje, gospodarstvo im varstvo okolja mora do junija aktualizirati operativni prograim, ga opremiti z roki in nosilcii nalog.
Deleegati pa so podprli tudi predlajgane amandmaje k spre-membiam in dopolnitvam dolgoročnega plana SR Slovenije. Ne-
kateri predlogi namreč odstopajo od ciljev problemske konference o ekologiji, energiji in varčevanju. Opozorili so na to, da iz dokumentov ni razvidno 30 odstotno zmanjšanje emisij SO: do leta 1992; da strategija prenove termoenergetskih objektov in sanacije najbolj ogroženih krajev ne vključuje občine Velenje: da bi morali najprej sanirati obstoječe sisteme in šele potem graditi
nove; da 1,8 odstotno poprečno rast porabe električne energije zagotovimo tako, da zgradimo čistilne naprave, da bi že obstoječi sistemi lahko obratovali s polno močjo in ne, da za to gradimo nove objekte. Velenjski delegati bodo ta stališča prenesli tudi v skupščino SRS, ki bo zasedala 25. januarja.
Skupščina pa se je pridružila tudi protestu Šaleškega ekološkega društva zaradi že omenjenih dogodkov v Zavodnjah, ki je namenjeno kot opozorilo javnosti in vsem odgovornim o nujnosti vzpostavitve učinkovitega informacijskega sistema za obveščanje in alarmiranje prebivalstva ob podobnih pojavih in nujnost izgradnje čistilnih naprav v šo-štanjskih termoelektrarnah.
M. Krstič-Planinc


toin.
Občinski komite ZKS Mozirje
Priliva mladih skorajda ni več
Na ponedeljkovi seji so se člani občinskega komiteja ZK Mozirje najprej lotili ocene delovanja komunistov v družbenopolitičnih organizacijah in družbenopolitični skupnosti.
Osnova za razpravo je bil statistični pregled zastopanosti komunistov v organih družbenopolitičnih organizacij in v skupščinskem sistemu. Glede na ta pregled je prisotnost komunistov skorajda nad pričakovanji, dejansko stanje pa je seveda drugačno. Veliko je komunistov, ki so preobremenjeni s funkcijami, veliko pa je takšnih, ki jih v posameznih okoljih skorajda ne poznajo, saj so vključeni v osnovne organizacije v svojih kolektivih izven občine. Zaradi obeh razlogov je tudi vse več primerov odklanjanja posameznih odgovornih nalog, zato bi bila stvarna ocena dela in delovanja komunistov bolj na mestu. Po osnovnih organizacijah so to oceno sicer poskušali napraviti, vendar se je zaradi ponesrečenega pristopa izjalovila.
Žal prisotnost in delovanje članov zveze komunistov šepa
tam, kjer je najmanj potrebno, to je v mladinski organizaciji, ki naj bi bila kadrovski vir. Mladi se za članstvo v zvezi komunistov odločajo vse redkeje in zveza komunistov se stara. Res je bolje imeti manj, pa zato boljših članov, pretirana skrajnost pa vendarle ni dobrodošla. Za večjo učinkovitost zveze komunistov, so poudarili v razpravi, bi morali v vseh okoljih opredeliti konkretne in uresničljive naloge in za njihovo izvajanje dosledno odgovarjati. Načelne in vsesplošne opredelitve zveze komunistov ne bodo prenovile.
V razpravi o zagotavljanju večje učinkovitosti občinske organizacije je bila večkrat poudarjena njena neustrezna organiziranost. Na močno razprostranjenem področju je razmeroma malo komunistov vključenih v številne osnovne organizacije v.krajevnih
skupnostih in delovnih kolektivih. delo je razdrobljeno, premalo povezano in zato premalo učinkovito. Člani komiteja so se zato odločili, da bodo tehtno razmislili o novi obliki organiziranosti, primerni razmeram in bolj učinkoviti.
Spregovorili so tudi o oceni gospodarskih dosežkov v mozir-ski občini ob koncu lanskega leta. Leto so sklenili brez večjih pretresov in z dokaj ugodnimi rezultati, čeprav v vseh delovnih organizacijah na mizo še niso položili vseh kart. Na podlagi lanske uspešnosti so v občini okvirno opred<*y^«odi načrte za letos, ki s ?u uiorajo predvsem temeljiti na možnih razmerah v letu 1989, ne na preteklih uspehih. Dejstvo je, da ob vsakodnevnih spremembah, nepredvidenih ukrepih in drugih nedorečenostih, brez jasne razvojne vizije, ta naloga ne bo lahka, pa naj so lanski temelji še tako obetavni.
J. P-
Občinska konferenca ZSMS Mozirje
Kadrovsko prenovljeni na novo pot
Mladi mozirske občine so takoj po programsko-volilni seji občinske konference s svežimi močmi pričeli z uresničevanjem zastavljenih nalog. S kadrovsko prenovo predsedstva občinske konference so dosegli večjo zavzetost pri izvajanju tekočih dejavnosti. Za nazaj naj omenimo le, da so ob dnevu oboroženih sil skupaj s predstavniki družbenopolitične skupnosti obiskali vojake v obmejnih postojankah v Logarski dolini in Podolševi, v začetku januarja pa so skupaj z re-
zervnimi vojaškimi starešinami nastopili na tradicionalnem pohodu »Po poteh heroja Kebeta« v Dražgošah in po resnih pripravah osvojili odlično 11. mesto na tem pohodu in tekmovanju obenem.
V teh dneh se pospešeno pripravljajo na mladinsko politično šolo, ki bo 3. in 4. februarja v Nazarjah. Zanjo so izbrali teme, ki so jih predlagale osnovne organizacije ZSMS. S tem naj bi mladinska politična šola dosegla večjo odmevnost med mladimi. Pogoj zato so tudi vrhunski predavatelji, saj bodo med njimi tudi Franc Šetinc, Jože Školč, Marjan Keršič-Belač, Nada Kirn-Sporn, Janez Čuček in strokovnjaki iz domačih logov. Pomembna novost je tudi ta, da šola letos ne bo zaprtega tipa, ampak bo odprta za vse občane, ki jih posamezna področja zanimajo.
Dalje na 4. strani
2. stran naš čas
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
19. januarja 1989
CELJSKO OBMOČJE
Spominski park mora živeti
26. decembra je minilo osem let odkar je bil z ukazom predsedstva SR Slovenije razglašen zakon o spominskem parku Trebč. Istega dne ga je sprejela skupščina slovenske kulturne skupnosti, zbora združenega dela in občin republiške skupščine pa že deset dni prej. S tem naj bi na tem območju šmarske občine, ki je tesno povezano z mladostjo in revolucionarnim delom tovariša Tita, obnovili in ohranili precej spomenikov s tega obobja, hkrati pa tudi pospešili razvoj tega manj razvitega območja. Seveda je bilo že takoj jasno, da spominskega parka, ki je bogat tudi z zgodovinskimi spomeniki iz časov kmečkih uporov, pa tudi siceršnje dejavnosti v zadnji vojni, ne bo mogoče urejati brez širše družbene pomoči. Leži namreč na najmanj razvitem območju že tako siromašne šmarske občine.
Muzej maršala Tita v Trebčah je le eden od zgodovinskih objektov v tem spominskem parku.
Delovna organizacija Spominski park Trebče, ki so jo ustanovili leto dni po razglasitvi zakona, je imela težko delo, da je opravila vsaj najnujnejše delo, kakšnih večjih nalog pa si brez obsežnejše pomoči ni mogla naložiti. Tudi najrazličnejši projekti, ki so za razvoj tega parka nastajali, niso bili vsi taki, da bi jih ljudje kar hitro sprejeli. Osnovno vodilo je namreč bilo, da to območje zaradi tega, ker je proglašeno za spominski park, ne sme zaostajati v razvoju. Nasprotno, s pravilnim pristopom naj bi to območje bolje zaživelo, zaustavi-
li naj bi izseljevanje ljudi. Razvijali pa naj bi seveda dejavnosti, ki na zgodovinske spomenike in druge vrednote na tem območju ne bi kvarno vplivale. To pa seveda pomeni predvsem razvoj kmetijstva, gozdarstva, kmečkega in izletniškega turizma, gostinstva, športa, rekreacije, kulturnih dejavnosti, pa seveda tudi drobne obrti. Kot vidimo, so to v glavnem področja, ki jih v naši družbi (ne le zaradi pomanjkanja denarja) zadnja leta nismo najbolje cenili, in temu primeren je bil tudi razvoj spominskega parka. Najosnovnejše objekte so si-
cer uredili (muzej maršala Tita, rojstna hiša Titove mame, muzej NOB v gradu Podsreda .. .) ta spominski park pa še zdaleč ni zaživel tako, kot sosednji v Ku-mrovcu. Motel, ki ga je zgradil Izletnik v Trebčah, je pomenil slabo gostinsko vabilo, pa so bili tako pogosto razočarani še tisti, ki so se podali v te kraje. To območje je bilo med mladimi po Jugoslaviji še najbolj znano, ko je bil v Bistrici ob Sotli sedež zvezne mladinske akcije — zdaj tudi tega ni več. Razne aktivnosti se vseprepogosto zaustavljajo ob denarju.
Prav zdaj so ponovno spregovorili o novi projektni nalogi: konceptu dolgoročnega razvoja območja spominskega parka
Trebče. Tokrat je delovna organizacija Spominski park nalogo zaupala delavcem ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo. O njej so zdaj prve razprave že stekle, gotovo pa jih bo še več, preden bodo nalogo sprejeli. Preden se bodo lotili novih posegov morajo namreč resnično spoznati, da projekt zajema obe najpomembnejši pričakovanji: da ohranja zgodovino, ne pušča pa ob strani ljudi, ki tu še vedno živijo. Razvoj mora biti tak, da bo spremenil tok ljudi s tega območja; da se ne bodo več izseljevali, ampak začeli spet vračati na te odmaknjene, pa vendarle zelo lepe kraje Kozjanskega oziroma Obsotelja.
-a
-Savinjsko-šaleška naveza-
Potrebne bodo čistke
Ne ustrašile se takoj — sploh ne mislim takih čistk, kakršne izvajajo v nekaterih toplejših predelih države. Sploh ne. mislim le na zahteve z našega območja. da je treba napraviti čistke po dnevnih redih zasedanj republiške skupščine. Dnevni redi namreč zdaj pogosto spominjajo na igro v več nadaljevanjih, delegati pa na koncu takih maratonskih sej kot jabolka, ki smo jih spomladi vzeli iz slabih kleti. Vse je zamorjeno, vse je osušeno. veseli so le tisti, ki so še enkrat spravili skozi množico zakonov, predlogov, stališč in podobnih gledišč. Seje republiške skupščine so postale prava tovarna predpisov — fabricirajo predpise. življenje gre pa dalje. Kako — tudi to vemo.
Ampak take republiško-skup-ščinske igre so se delegati že dodobra naveličali. »Samo kimat v Ljubljano ne bomo več hodili«, trdijo Konjičani. »Kje naj še sploh dobimo delegate, ki so pripravljeni. da bodo hodili na lake skupščinske igre v Ljubljano?« se sprašujejo Šmarčani in Laš-čani. Tudi Mozirjani pravijo, da so njihovi delegati za republiško skupščino že povsem utrujeni. Podobne pripombe lahko slišimo tudi iz drugih občin, vse pa kažejo nekaj skupnega: lahko se je iti navidezno demokratično delegatsko odločanje, pravih učinkov in neposrednega vpliva pa ni.
Še posebno so v večini občin tudi z našega območja veseli »odprtosti« dela. Vse več je na-
mreč točk dnevnega reda. ko dobijo delegati na mize gradivo s simpatično označbo, da je stvar strogo zaupna. Pravijo, da ima taka označba samo eno dobro stran. Delegatom se vsaj enkrat ni treba zgovarjati, zakaj niso o razpravi ali gradivih obvestili svoje baze. Zgovorili so se lepo na strogozaupnost materiala in s sebe sprali vsako odgovornost. Saj končno pri nas človek le ne ve. komu lahko še pove kakšno tako zaupno informacijo.
Ko so se pred dnevi predstavniki občin celjskega območja iz oči v oči srečali s predsednikom zbora občin republiške skupščine. so opozorili še na eno prijetno posebnost: če kak amandma predložijo občine, je vedno prepozno. republiški izvršni svet pa
lahko svoje amandmaje lepo kar razdeli po mizi. pa to ni nič prepozno. Kaj hočemo, naj-se ve. kdo je na vrhu.
Sicer pa ostaja ljudem po občinah vsaj ena tolažba: da ne ja-mrajo le oni. ampak z njimi vred tudi tisti, ki bi vendarle morali stvari spremeniti. Sami delegati pa so ponekod morda malo bolj tiho zaradi tega. ker imajo od te funkcije tudi neposredno korist. Včasih namreč za sejo dobijo tudi po več kilogramov pisnega materiala. Ne vem sicer, po čem je zdaj kilogram papirja, ampak nekaj pa za to pri Dinosu ali Surovini le dobijo. Morda še več kot za navaden papir, saj pravijo. da imajo ti materiali posebno »težo«.
frk
Občina Mozirje
Najzaslužnejšim Šilihove
plakete
VSAKOLETNI SPREJEM ZA DUHOVNIKE -
Predsednik občinske konference socialistične zveze Mozirje Zdravko Novak je v petek dopoldne pripravil vsakoletno novoletno srečanje z duhovniki Zgornje Savinjske doline. V prijetnem okolju Šmihela nad Mozirjem so si vsi zaželeli še boljše obojestransko razumevanje in sodelovanje, v sproščenem pogovoru pa se nato pogovorili o vsem s čemer se srečujemo v našem zapletenem vsakdanjiku.
(j- P )
Ob jubilejnem dnevu prosvetnih delavcev so v Zgornji Savinjski dolini slovesnost pripravili v soboto dopoldne v nazar-skem delavskem domu. Uvodno predavanje je dr. Franc Strmčnik namenil 30-letnici enotne osnovne šole, zatem pa so podelili letošnje Šilihove plakete najzaslužnejšim prosvetnim delavcem mo-zirske občine za izredne dosežke na področju vzgoje in izobraže-
vanja. Prejele so jih Marija De-šman z Ljubnega, Ana Pečovnik iz Luč, Milica Zupan in Tatjana Radotič iz Mozirja ter Jožica Ko-lenc in Vika Venišnik iz Gornjega grada.
Sklepni del je bil namenjen Poloni Vetrih, ki je z monodra-mo navdušila vse v dvorani.
J. P.
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje* cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 1.500 dinarjev. Mesečna naročnina 5.340 dinarjev, polletna naročnina za individualne naročnike 32.000 dinarjev, za tujino 54.400 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »NAŠ ČAS« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1984 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
Obiskali bolne in starejše
-Emona expres.
Kdo je rekel: Štrajk?
V znamenju bratstva in jugo-slovanstva je beograjska revija Duga pozvala ZKJ in njenega predsednika Stipeta Šuvarja, da bi bilo prav, da bi se oglasila — če že slučajno ni prepozno! S tem je eminentni zastopnik srbskega tiska (ki ga nekateri izenačujejo tudi s somrakom novinarske profesije, kar je zagotovo laž!) skušal povedati, da na sončni strani Alp — ne glede na občasne meglene dneve — tudi v teh dneh vlada epidemija sončarice, katere epicenter je v samem republiškem glavnem mestu. To je pa zaenkrat še Ljubljana. Na jugu so namreč jako zaskrbljeni, ker pri nas rastejo razne stanovske, demokratične in drugačne zveze kot gobe po dežju, kar baje najmanj ogroža socialistični in komunistični ustroj ne samo »dežele«, ampak države v celoti. Saj je to bilo rečeno že takrat, ko je bila ustanovljena Slovenska kmečka zveza in kaj se je od njene ustanovitve dalje dogajalo? Drastično je poskočila inflacija, narodi so se pričeli homogenizirati, izbruhnile so bratske pomoči avtonomnim pokrajinam in Črni gori, razživelo se je protiavtonoma-ško gibanje v Vojvodini, ki daje na planu gospodarskega razcveta obetavne rezultate (kmetje so množično letali po mitingih in jim na primer ni uspelo preorati njiv za jesensko setev, zato orjejo še v januarju), iznašli smo mitinge solidarnosti, padla je zvezna vlada itn.
Če že ena sama alternativna (opozicijska) zveza povzroča tako globalne družbene situacije, potem več zvez vsekakor obeta revolucijo. Ljubljančani smo zato množično vdrli na ustanovitev Slovenske demokratske zveze, da v živo vidimo, ali gre za stranko ali za kaj drugega. Ker pa se socialistična zveza za stranke ni opredelila, ampak govori o političnem pluralizmu pod dežnikom široke fronte, torej preteklo sredo v Ljubljani stranka že ni bila ustanovljena. In ne nasedat raznoraznim govoricam; tudi tisti ne, da bo zdaj vse to povzročilo grozne travme socializma, ki pač doslej na politično konkurenco in partnerstvo ni bil navajen. Saj se bo navadil, navsezadnje je še mlad in ni vrag, da ga ne bi srečala pamet. S tem se strinja tudi Jože Smole, Kučan je pa tako in tako že večkrat povedal, da ga sicer boli, če ga opozicija brcne v piš-čal, ampak koristi mu pa včasih tudi. Torej, brez skrbi: zaradi nove zveze lahko mirno spite, kar je poudaril tudi idejni oče nove politične zveze Dimi^ trij Rupel. Pri tem je mislil na mirno spanje ljudstva, oblasti pa zagotovil, da ji tega kar tako že ne bo privoščil. In oblast ni padla v nezavest, ampak je rekla: računamo na vas.
Bila pa je kar precej zbegana, ko so konec lanskega leta dva dni štrajkali slovenski strojevodje in je naša republiška vlada dobila ošpice, ko so strojevodje rekli »štrajk«. Da bo to hudič in grq,zna gospodarska škoda, so sklenili in gladko po-ignorirali zahteve štrajkajočih. Tudi vodstvo slovenskega že-lezničarskega gospodarstva je
Piše:
VINKO
VASLE
sklenilo, da štrajka ne dovoli, ker — kot je reklo — to niso legitimne poti urejanja problemov in dodalo, da imamo pri nas za to samoupravne organe, delavske svete in sindikate ter druge religiozne organizacije. Religiozne pa zategadelj, ker niti s prstom ne mignejo, da delavci ne bi skočili v štrajk, ampak čakajo, da bo vse probleme uredil kakšen čudež. Tudi strojevodje so štirinajst let čakali na takšen čudež in ker ga kar ni hotelo biti, so vzeli v roke stavkovna pravila, jih preštudirali in ugotovili, da lahko tudi štrajkajo. Ko nobena »prepričevanja« v obliki razno-raznih prijateljstev do delavskega razreda (»Boste že videli kaj bo, če boste štrajkali!« »Vas bomo že ugnali,« in v podobnem stilu) niso pomagala, je vlada rekla, da ima v rokavu še en adut — če bo treba, bodo strojevodje zamenjali železni-čarske uniforme za vojaške, potem pa naj štrajkajo, če si upajo. Ko se to ni zgodilo in ko so strojevodje vseeno štrajkali, je generalna direkcija železniškega gospodarstva poklicala na pomoč najprej strojevodje iz bratskih republik. In to pod pretvezo, da so slovenski strojevodje v enem delu zboleli za neznano epidemijo, v drugem so se pa zastrupili s hrano v delavski menzi. Ker pa se je na kraju samem dokazalo, da se epidemija imenuje štrajk, je bratska pomoč odšla nazaj v svoje suverene republike. Potem so naše vlake vozili sedemdeset let stari penzionirani strojevodje, v glavnem pa tovariši iz železniškega gospodarstva, ki so med vožnjo iz posebnega priročnika študirali, kaj je kaj v lokomotivah. To so občutili tudi nekateri potniki, čeprav so takrat veljali posebni varnostni predpisi in je generalna direkcija v vagone montirala varnostne pasove, s katerimi so se za sedeže privezovali potniki, da ob »strokovnih« vožnjah ne bi padali s sedežev. Zdaj bo baje vso stvar proučil javni tožilec, ker se po državnih predpisih natanko ve, kdo lahko upravlja lokomotivo in baje to ne morejo biti čistilci vagonov. Čudno, kajne!
Baje bo še zelo zanimivo, ker strojevodje stavkovnega odbora niso razpustili, ampak čakajo na uresničitev zahtev, ki jih je sprejel tudi centralni delavski svet železniškega gospodarstva. Ta je končno pred dnevi pristal na pogovor s svojimi samoupravljala, brez razprave sprejel v posebnem odboru sprejete zahteve strojevodij in poudaril, da ni nihče zmagal in nihče izgubil. Vrag vedi, kaj je s tem mislil?
Strojevodje pa so konec prejšnjega tedna potegnili še eno politično potezo: za sprejem so prosili pri predsedniku slovenske mladinske organizacije Jožetu Školču, da mu pojasnijo razloge za svoje ravnanje in ga obvestijo o tem, da bodo ustanovili svoj sindikat.
To se je dogajalo le nekaj pisarn proč od republiških sindikatov in v istem nadstropju, kamor strojevodje niso odšli, kar je dvakrat čudno, če se ve, da so sindikati proletarske organizacije.
Pred šestimi leti je občinska konferenca Zveze rezervnih vojaških starešin Velenje skle-
nila, da bodo njeni člani in člani krajevnih organizacij ZRVS obiskali ob novem letu
svoje starejše in bolne člane. Slednje tudi med letom.
Tudi letos ob novem letu so predstavniki organizacije rezervnih vojaških starešin iz občine Velenje obiskali svoje starejše in bolne tovariše. Teh obiskov je bilo preko šestdeset, na njih pa so predstavniki obiskali zaželeli srečno, mirno, predvsem pa zdravo leto 1989.
Ob tej priložnosti so jim Uročili skromna darila. Zapišimo, da so bili vsi obiskani člani obiskov zelo veseli, tudi solze so jim kdaj pa kdaj stopile v oči. Vsi pa so si bili enotni, da se mora ta lep, sedaj že tradicionalni, običaj nadaljevati.
B. M.
19. januarja 1989
IZ DELOVNIH OKOLIJ
nad Čas Stran 3
V kombinatu Franc Leskovšek-Luka — ukrojili poslovno politiko
Iz sivega poprečja naprej med boljše
V	sestavljeni organizaciji Rudarsko elektroenergetski kombinat Franc Leskošek-Luka z blizu 8000 zaposlenimi, so za letošnje leto oblikovali poslovno politiko, ki je v kombinatu usklajena, realna in takšna, ki jih bo vodila med boljše gospodarske sisteme.
V	kombinatu bo v ospredju izboljšanje poslovne učinkovitosti, pospešeno uvajanje novih izdelkov in novih programov ter uresničitev ukrepov na področju varstva okolja. Cilji, ki jih je vredno pogledati pobliže. Zato smo za pogovor zaprosili najodgovornejše ljudi kombinata — predsednika poslovodnega odbora sestavljene organizacije Rafka Berločnika, člana poslovodnega odbora zadolženega za gospo-darsko-finančno področje Viktorja Robnika, člana, ki pokriva kadrov:sko splošno področje Konstaintina Kuzmina in člana odgovornega za razvojno-tehni-čno področje Alojza Diaccija.
V	kombinatu pravijo, da mora tako pllan sestavljene organizacije kot posameznih delovnih or-ganizaccij in skupnosti znotraj kombirnata pokazati na uresničljiva hootenja, ki so usklajena in tudi raazčlenjena tako, da so iz njih že: na prvi pogled razvidne naloge in odgovornosti posameznih organizacijskih nivojev. Tako boddo potem tudi laže spremljali uresničevanje in tudi ocenili odgovoornost za neizpeljavo do-govorjeenega. »Sodimo namreč,« pravi [predsednik poslovodnega odbora! kombinata, »ko že toliko govorimno o odgovornosti v družbi, da je t treba tudi pri planiranju, razmišljjanju o tem, kaj bomo v nekem i obdobju dosegli, to postaviti takcio, da je mogoče potem tudi oceniti.«.«
razlliCnost samo
v	prcoizvodnih procgramih
RudaJarsko energetski kombinat je pravavzaprav ze\o heterogena organizaizacija, vendar ta različnost velja le le za področje proizvodnih
Rafko> Berločnik: »Pospešeno iskanjte novih izdelkov in novih programov je dolgoročnega znatčaja.«
Med obiskom v Sloveniji se je prejjšnjo sredo, 11. januarja, mudila tudi v Gorenju delegacija Gospodarske zbornice Kosova, ki jo je vodil njen predsednik Selami Kusari. Gostje, ki jih je spremljal podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije, Andrej Miklavčič, so si med obiskom v Goirenju najprej ogledali proizvodnjo keramičnih ploščic iin malih gospodinjskih aparattov.
V NJazarjih so jih med pogovorom, ki se ga je udeležil tudi Herman Rigelnik, predsednike poslovodnega odbora Gorenija, predstavniki tega poslovvnega sistema najprej seznamili z rezultati lanskoletnega gospodarjenja in le-tošnjitmi načrti Gorenja, posebej pa še z aktivnostmi v zvezt iz oblikovanjem Evropske skiupnosti po letu 1992.
programov, ne pa tudi za področje gospodarjenja, kjer imajo veliko skupnega.
Zato je tudi cilj lahko skupen, najprej izboljšanje poslovanja in znotraj tega izboljšanje poslovne učinkovitosti kombinata. Pretežni del bo pri izboljšanju gospodarjenja veljal energetiki. »Nismo pa zanemarili tudi drugih delovnih organizacij, ki so s svojimi proizvodnimi programi bolj tržno
usmerjene. S postavljenimi cilji želimo pravzaprav vnesti ciljno obnašanje delovnih organizacij in sicer zato, da smo vsak trenutek pripravljeni ugotoviti, kje, na katerih segmentih gospodarjenja je ogrožen tako postavljen cilj. Da smo pripravljeni ga z različnimi ukrepi tudi spremeniti, če bo potrebno. In spremeniti, če bo treba tudi poslovno politiko v delovnih organizacijah,« pravi Viktor Robnik.
Zato pa bo potrebno na osnovi analiz ugotavljati in spremljati
Konstantin Kuzmin: »Poslo-vodenje ni več funkcija, ni več častna naloga, ampak poklic.«
Gostje s Kosova, posebej tudi predsednik Gospodarske zbornice Selami Kusari, so ugodno ocenili dosedanjo pomoč združenega dela Slovenije gospodarstvu Kosova.
poslovanje. V kombinatu so cilje razdelali do potankosti, vendar pa jih brez posluha za sodelovanje v vseh delovnih organizacijah, ne bo mogoče uresničiti.
zagotoviti pogojec na kadrovskem in strokovnem področju
Ekonomska učinkovitost, uspešno poslovanje, je tesno po-
vezano s kadri, stroko, organizacijo, z informacijskim sistemom. In v ciljih kombinata so zato tudi opredelili potrebo po dovolj usposobljenih kadrih, ki bodo razvoj vlekli naprej. Najprej dovolj usposobljeni za že obstoječe proizvodne programe, potem pa s funkcionalnim in rednim izobraževanjem, s pomočjo štipendiranja, zagotoviti tudi kadre za bodoče programe, ki bodo zahtevali nova znanja, nove usmeritve, nove poklice.
»Seveda pa je poseben poudarek namenjen poslovodenju, nači-
Alojz Diacci: »Rudnik je osnova celotne industrije v Šaleški dolini.«
Povedali so, da so takorekoč vsi slovenski programi, doslej je bilo podpisanih 78 sporazumov o sodelovanju, vplivali na izboljšanje položaja gospodarstva v pokrajini in na spreminjanje njegove strukture. Posebej so poudarili, da predstavlja prav Go-renjeva tovarna elektromotorjev v Djakovici eno najsvetlejših točk tega sodelovanja. V Gorenju Eketromotori uspešno uresničujejo zahtevne proizvodne in izvozne
nu poslovodenja. To ni več funkcija, to ni več častna naloga, to je sedaj poklic, ki zahteva določena znanja,« pravi Konstantin Kuzmin.
Pogoj za uspešno delo je sprotno prilagajanje organizacije tako zunanjim pogojem kot usmeritvam in ciljem, ki so jih v kombinatu začrtali s poslovno politiko. Pri tem pa so v njihovem primeru seveda določene omejitve. »Tu nismo čisto avtonomni,« pravi Kuzmin, »saj smo v energetskem delu del sistema Slovenije, na drugi strani pa je kombinat skupek raznih proizvodnih usmeritev in zato se moramo v tem okviru tudi ustrezno organizirati in temu prilagoditi recimo tudi informacijski sistem.«
Na področju organiziranosti izhajajo iz opredelitve, da je temelj sistema energetika in bo tudi še nekaj časa, zato je tudi nujno, da tako povezana celota nastopa tudi v sistemu slovenskega elektrogospodarstva.
pospešiti uvajanje novih izdelkov in programov
V kombinatu Franc Leskošek-Luka se začenja novo gledanje na razvoj in prihodnjost. V ospredju ne bodo več samo tone in kilovati, temveč kakovost. Pospešeno uvajanje novih izdelkov in programov je eden pomembnih ciljev kombinata. Neposredno je povezan z ohranjanjem obstoječega števila zaposlenih.
Elektrostrojna oprema se bo v delu proizvodnje usmerjala na takoimenovani ekološki program, tu je nova temeljna organizacija Rudnika lignita Velenje — higiena, tehnika, zaščita; tudi z mizarsko dejavnostjo imajo v kombinatu načrte, ustanovljena je ekološka raziskovalna enota. S tem pa v Reku začenjajo tudi uresničevati novo strategijo razvoja občine — ustanavljanje novih gospodarskih enot.
»Pospešeno iskanje izdelkov in novih programov je dolgoročnega
Viktor Robnik: »Vsak trenutek moramo vedeti, na katerih segmentih gospodarjenja je cilj ogrožen.«
naloge, učinkoviti pa so tudi pri uveljavljanju razvojnih načrtov. Gorenjeva tovarna elektromotorjev v Djakovici je zato lahko za zgled, kako sodelovati in delati v prihodnje, so poudarili gostje s Kosova; vso prednost naj bi imeli izvozno naravnani programi.
Gorenje Elektromori, kjer so elektromotorje za kompresorje do nedavnega prodajali le v Italijo, so v zadnjem času sklenili nove pogodbe za izvoz elektromotorjev, in sicer na Dansko in v Zvezno republiko Nemčijo, več elektromotorjev pa prodajo tudi jugoslovanskim izdelovalcem kompresorjev za hladilno zamrzovalne aparate.
Med pogovori v Nazarjah so predstavniki Gospodarske zbornice Kosova zaprosili Gorenje za pomoč s skupino strokovnjakov, ki naj bi ocenila položaj v tovarni keramičnih ploščic v Kosovski Kamenici in sodelovala pri odpravi težav v tej tovarni.
Popoldan pa so si gostje s Kosova skupaj z gostitelji iz Gospodarske zbornice Slovenije in Gorenja ogledali še proizvodnjo v
tovarni Gorenje Muta na Muti.
» • -i ^ J ■ > \ .
značaja. Izhaja iz globalne koncepcije vsakega gospodarskega organizma in govori o tem, da vsak organizem sebe ohranja in naprej razvija. To je logika, ki jo je treba upoštevati. Pri tem pa gre za dva zorna kota: eden je ta, da je treba z iskanjem novih izdelkov in novih programov zaposliti morebitne viške delavcev. S tem, da so ti novi programi in novi izdelki na nek način prilagojeni obstoječi kadrovski strukturi. Drugi pa je bolj razvojno usmerjen. Iščemo programe in izdelke, ki bodo ustrezali tudi generacijskemu prilivu, njihovi višji kvalifikacijski strukturi, tudi mladostni zagnanosti, če hočete. Skozi to dvoje pa želimo doseči že omenjeni global-
ni cilj vsakega organizma — ohranjanje na dolgi rok,« pravi o tem Rafko Berločnik.
Alojz Diacci pravi: »Rudnik je bil osnova celotne industrije v Šaleški dolini. Vse je pravzaprav zraslo na tej osnovi, tudi dosti tega, kar je znotraj Reka — mislim na ESO, Sipak, Avtopark in servise, tudi TES, ki je nastajala zunaj. V RLV-ju smo v zadnjih letih uspeli doseči popolno mehanizira-nost, tudi avtomatizacijo v precejšnji meri. In ta proces se bo nadaljeval. Sipak je s svojim programom jasen — v ospredju so sistemi pakiranja. ESO je imel vedno za osnovo rudarski program, ki je tudi rudniku omogočil doseči takšno stopnjo mehaniziranosti. ESO se sedaj vključuje v ekološko razrešitev problemov TEŠ-a. ESO ve kako naprej. Potem je tisto, kar je trenutno najbolj nujno, tudi po noveliranem sanacijskem programu, ki ga je izdelal REŠ. Gre za odžvepljevanje v prvi fazi, v drugi pa tudi razreševanje dušikovih oksidov.«
O ekološki skupini, ki so jo v kombinatu ustanovili pa smo po-
Medtem, ko so se ljudje skozi stoletja in tisočletja borili za odpravljanje okovov, spon, verig, plotov in pregrad, cena za to pa je bila prelita kri, žrtve in trplenje, so se z osvobodilno vojno otresli še zadnjih suženjskih vezi. Zadihali so svobodo, podrli plotove in uživali demokracijo- brez primere na tem planetu. To je bilo (in je še kar) pri nas!
Vendar pa je ta svoboda kaj kmalu postala dolgočasna in ljudje so si omislili drugačen red. Če na poštene kmete, ki zgradijo ograje le zaradi kur ali druge živine, da je varna pred sosedi in prometom, sploh ne pomislimo, so si vile občani lepo obzidali, zakamuflirali, po-plankali in si tako vzeli »samo zase« mali svet. Potem so se začeli po njih zgledovati tudi tisti, ki živijo v večjih združbah, v stanovanjskih stolpnicah. Okrog blokov so napeljali žice, zabetonirali škarpe, zgradili neprevozne stopnice in tako zgradili mala grajska obzidja. Toda to še ni bilo dovolj, ker so bili njihovi ljubljenci avtomobili kar na dvorišču. Potem
drobneje že pisali v prejšnjih številkah Našega časa.
uresničevanje ukrepov varstva okolja
To je sicer res cilj, ki je zapisan tretji v vrsti, pa zato ni nič manj pomemben kot ostala dva. Ekologija postaja bistvena kakovost, ne samo v velenjski občini. »Moramo jo vključiti tudi v naša poslovna prizadevanja in to prav zato, ker je to kakovost življenja in zato, ker je to tudi naš gospodarski interes. Z razrešitvijo ekoloških težav bomo lahko normal-neje proizvajali tako v elektrarni kot rudniku. Zato bomo vse, kar
smo zapisali in dorekli tudi naredili. Ob tem, da bomo iskali tudi žarišča morebitnega onesnaževanja v drugih delovnih organizacijah in jih skušali tudi odpraviti,« pravi o tem področju predsednik poslovodnega odbora kombinata.
nočejo biti poprečni, ampak med boljšimi
Pomembno je, pravijo v kombinatu, da imajo najprej dobre diagnoze, da vedo, kje v sozdu >škriplje<, kajti le tako cilji, ki smo jih skušali tokrat predstaviti, ne bodo ostali neuresničen-. »Zato moramo imeti v rokah vse niti, biti pripravljeni tudi na nepredvidene dogodke, na vse, kar lahko usodno vpliva na poslovanje delovnih organizacij,« meni Robnik.
In to zato, ker nočejo biti v sivem poprečju, ampak hočejo naprej, med boljše. Cilji, ki jih vodi izboljšanje poslovanja, so usmerjeni prav tja.
Milena Krstič-Planinc Stane Vovk
je nek inovator za dvoriščna vprašanja izumil verige. Komu-nalci so priskočili s svojimi izkušnjami in parceliranje parkirišč je steklo. Hišni sveti so soglasno odobrili postavitve železnih kolov in verig, oštevilčenje »boksov« pa je bilo le še kozmetično opravilo. Dobili smo moderne plotove, vsak svojo parkirno parcelo in demokracija v komunali je zmagala. Zagovornikov zanjo je kolikor je takšnih »plank«, stroke in ostalih občanov pa tako nihče ne vpraša. Podtalno se tolerira plankanje in če spoznamo iz zapisa naše mesto s Titovim imenom, se ne bomo zmotili. Zelenice so lepo poas-faltirane, zbetonirane in služijo zasebnim interesom. Zalivanje zelene trave je kar odpadlo. In tako imamo vsak svoj plot in kulturo, ki se prilagaja po »za-plankani« pameti. Zato se ne moremo čuditi ideji, da že mogoče jutri kupimo »pajka« za nepravilno parkirane avtomobile. Dela bo dovolj, saj ne moreš fička obesiti za balkon kot dežnik.
J. M.
Gostje s Kosova, člani delegacije tamkajšnje Gospodarske zbornice, so si z zanimanjem ogledovali proizvodnjo v Gorenjevih tovarnah	» ■........-„v i
(Foto: H. Jercic)
TEMELJNI CILJI KOMBINATA
V izboljšanje poslovne učinkovitosti kombinata: z izboljšanjem ekonomskega položaja, optimalnim izkoristkom proizvodnih zmogljivosti, povečanjem motiviranosti in usposobljenosti delavcev za delo in prilagajanjem organizacije in informacijskega sistema potrebam po učinkovitejšem poslovanju.
Drugi cilj je pospešeno uvajanje novih izdelkov in novih programov: letos želijo v kombinatu vsaj en program pripeljati do odločitve o naložbi.
Tretji cilj je uresničevanje ukrepov za varstvo okolja: prilagajanje proizvodnje električne energije zahtevam varstva okolja, uresničiti noveliran ekološki sanacijski program TEŠ-a, neprestano proučevanje vseh virov onesnaževanja v kombinatu, priprava sanacijskih programov in njihovo sprotno dopolnjevanje ter pospešena izdelava krajinskih zasnov za ugrezninsko področje'.
REDUKCIJE TUDI IZ EKOLOŠKIH RAZLOGOV
Doslej je do redukcije električne energije porabnikom lahko prišlo samo ob izpolnjevanju treh kriterijev: če je grozil razpad električne mreže, če je izpadel kakšen večji porabnik, ali če je bilo splošno pomanjkanje električne energije takšno, da je bilo to nujno.
27. decembra lani pa je skupščina ISEP-a sprejela še četrti kriterij: iz ekoloških razlogov.
Gorenje
Obisk delegacije Gospodarske zbornice Kosova
BOLJ MED SEBOJ, A NA TRŽNI PODLAGI
V kombinatu Franc Leskošek-Luka bodo med drugim tudi bolj koristili lastne zmogljivosti za pokrivanje potreb po proizvodih in storitvah v delovnih organizacijah kombinata, vendar, poudarjajo, ob upoštevanju vseh pravil tržnega obnašanja.
Iskali bodo tudi možnosti izvoza proizvodov in storitev posameznih delovnih organizacij v kombinatu. Tako bi radi dosegli, da se pri vsakem uvozu išče tudi možnost izvoza izdelkov in storitev.
POSLOVODENJE JE POKLIC, NE VEČ FUNKCIJA
Tako pravijo v kombinatu. In to poklic, ki zahteva določena znanja. Ta znanja bodo pridobili z dopolnilnim funkcionalnim izobraževanjem, ki ga bodo letos organizirali za vse poslovodne delavce. Računajo, da se ga bo udeležilo okoli 50 poslovodnih delavcev.
Na prevzem nalog poslovodenja pa bodo pripravljali tudi mlajše kadre. Prepričani so, da se bo proces, ki ga začenjajo letos, nadaljeval, in da bodo tako dobili dosti usposobljenih kadrov, ki bodo lahko kombinat uspešno vodili tudi v bodoče.
- POD PRHO
Plotovi za »zaplankane«
4. stran naš čas •
IZ DELOVNIH OKOLIJ
19. januarja 1989
Gradbeno industrijsko podjetje Vegrad
Še več bodo delali na tujem
Gradbeniki in tako tudi delavci domačega gradbenega podjetja Vegrad, so se srečevali v preteklem letu z obilico težav, ki pa so jih dokaj uspešno premagovali, saj so uresničili večino zastavljenih nalog. Sprejeli so številne stabilizacijske naloge, med drugim so se tudi reorganizirali, vse to pa se odraža v zadovoljivih poslovnih rezultatih.
Na domačem trgu so zgradili lani za 129,4 milijarde dinarjev objektov, na tujem pa za 37 milijard dinarjev. To seveda pomeni, da so dosegli dobrih 20 odstotkov celotnega prihodka na tujem, kar je velik uspeh. Tudi tam je namreč konkurenca med gradbeniki vse hujša in delo dobi resnično samo tisti, ki ga opravi dovolj kvalitetno, dosledno pa mora upoštevati tudi zastavljene roke. Tak sloves si je Vegrad v zadnjih letih pridobil. Še zlasti velja to za Demokratično republiko Nemčijo, kjer ustvarijo 60 odstotkov celotnega izvoza, za Zvezno republiko Nemčijo, v zadnjem času pa tudi za Egipt in še nekatere druge evropske države.
Direktor Muharem Bolič poudarja, da bodo v Vegradu storili vse, da bodo tolikšen obseg del na tujem obdržali, oziroma bi ga radi še nekoliko povečali. Na osnovi dosedanjih dogovorov in že sklenjenih pogodb, ocenjujejo, da jim bo to tudi uspelo.
Več težav bodo imeli na domačem trgu, še zlasti v domačem kraju, kjer obseg naložb že nekaj let standardno pada, v zadnjem času pa so se te skoraj ustavile. Prav zaradi tega so bili že lani prisiljeni premestiti velik del svojih zmogljivosti iz Titovega Velenja v druge kraje. Največ del so pridobili na zagrebškem področju, kjer bodo, kot vse kaže, prisotni tudi v prihodnje. Ravno tu
V zadnjem obdobju so zgradili delavci Vegrada nekaj zelo lepih objektov, na katere so ponosni. Še posebej so se izkazali pri gradnji sedme osnovne šole v Titovem Velenju in poslovno stanovanjskega objekta v Rečici ob Savinji. Investitor pa je zadovoljen tudi z gradnjo prizidka k SDK in Ljubljanski banki (na sli-ki).
imajo namreč zagotovljenih že precej del. S svojimi industrijskimi programi (Vemont, DOM 101, Velak) bodo še naprej prisotni po vsej Jugoslaviji, tudi te pa bodo skušali še v večji meri izvažati. Lani so se še posebej dobro izkazali s programom prostorskih elementov DOM 101. V Demokratični republiki Nemčiji so s pomočjo njih v šestih mesecih zgradili samske hotele in ta uspeh je bil odločilen za pridobitev novih del v tej državi.
Najvažnejše je v času, ko je investicijskih vlaganj malo in je zato konkurenca med gradbeniki vse večja in neizprosna, pridobiti dovolj del za zaposlitev razpoložljivih zmogljivosti. Skoraj polovico del za letos ima Vegrad že zagotovljenih, za veliko del pa se v tem času dogovarjajo. Največ jih je na precej oddaljenih gradbiščih. To pa je povezano z novimi problemi. Tam je namreč gradnja, zaradi oddaljenosti, dražja. Delavcem je treba na terenu zagotoviti vsaj minimalne življenjske in delovne razmere, prevažati je treba mehanizacijo .. . Zaradi vsega tega bodo morali Vegradovci tudi v letošnjem letu dosledno uresničevati nove stabilizacijske programe, pred njimi pa so tudi nove organizacije, ki so nujne, saj bodo z njimi zmanjšali stroške, delavci v vseh enotah pa jih ne sprejemajo z navdušenjem, saj omejujejo tudi nekatere njihove že utečene pravice. »Vendar pa se je treba prilagoditi zahtevam trga,« poudarjajo v vodstvu Vegrada, »in zato bodo potrebna tudi v bodoče odrekanja. Res je, da stiskamo pasove že nekaj let, res pa je tudi, da smo se prav zato obdržali med vodilnimi slovenskimi gradbeniki in storili bomo vse, da bo tako tudi v bodoče.«
Mira Zakošek
Gorenje
Letos začetek 17. novih naložb
Naložbena dejavnost v tehnologijo je v sestavljeni organizaciji združenega dela Gorenje v zadnjih dveh, treh letih, po dolgotrajni »suši«, v velikem zamahu. Osnova za to je prav gotovo skupno dogovorjena naložbena politika v tem poslovnem sistemu.
Poudariti je treba, da so v Gorenju že uveljavili, med drugim, računalniško podporo izdelavi investicijskih programov. Večino denarja namenjajo za tehnologijo in stroje, le malenkost pa za zgradbe.
Lani so dokončali 8 vlaganj, prenešenih iz leta 1987 (vseh je bilo 12), in sicer tudi v Gorenju Mali gospodinjski aparati, Gorenju Procesna oprema in Gorenju Gospodinjski aparati; naložbena dela v Gorenju Glin pa bodo končali v prvi polovici letošnjega leta. Za lansko leto pa je bil v na-
črtu začetek 12 novih del, od tega 7 z udeležbo bančnih posojil, dejansko pa so začeli z 8 investicijami. Med drugim, so dokončali 1. fazo naložbe v Gorenju Mali gospodinjski aparati Nazarje, v Gorenju Procesna oprema' Titovo Velenje so posodabljali tehnološko opremo, v Gorenju Gospodinjski aparati Titovo Velenje pa so vlagali v tozd Kondenzatorji Rogatec, posodabljali so proces cinkanja v tozdu Gal-vana, uresničevali pa so še projekt enojna — dvojna vgradna pečica v tozdu Štedilniki. Naložbo v predelavo masive v nazar-skem Gorenju Glin pa bodo, kot smo že omenili, končali letos. Med lani na novo pričetimi investicijami pa velja omeniti II. fazo naložbe v tovarni keramičnih ploščic Gorenja Notranja oprema, nadaljevanje posodabljanja centralnega skladišča in II. fazo urejanja radijskih zvez v Gore-
nju Servis, urejanje linije direktnega emajliranja v tozdu Štedilniki Gorenja Gospodinjski aparati in II. fazo posodabljanja in širitve proizvodnje v Gorenju Mali gospodinjski aparati Nazarje. Več naložb je bilo opravljenih z bančnimi in tujimi posojili.
V letu 1989 bodo v Gorenju, ob dokončanju naložbe iz preteklega leta, začeli s 17 novimi investicijskimi deli. Le-ta so, med drugim, načrtovana tudi v Gorenju Procesna oprema. Gorenju Gospodinjski aparati (3), Gorenju Elektronika Široka potrošnja, Gorenju Notranja oprema. Gorenju EKO in Gorenju Servis (2). Pripravljali pa bodo še investicijsko dokumentacijo za nove naložbe, začetek katerih predvidevajo v letu 1990.
A. N.
Gorenje Glin — Lesna industrija Nazarje
Posodabljanje tehnološke opreme
V zadnjih letih v največji delovni organizaciji v Zgornji Savinjski dolini, v nazarski Lesni industriji Gorenje Glin, pospešeno dopolnjujejo in bogatijo proizvodno prodajni program. Širitev programa pa omogoča predvsem posodabljanje tehnološke opreme.
Lani so v tej Gorenjevi delovni organizaciji v Nazarjah zaključili poskusno obratovanje računalniško krmiljenih naprav v tovarni ivernih plošč. Novi sta tudi sušilnica in krojilnica lesa; v okviru krojilnice so uredili linije za lameliranje in vzdolžno spajanje. S tem so zagotovili višjo kakovost izdelkov, večji pa bo tudi
kakovostni izkoristek lesne mase.
Da bi v prihodnje kar najhitreje in kar najbolj kvalitetno obvladovali tehnološke in poslovne procese, so uvedli nov računalnik; v letu 1989 pa bodo kupili še dve enoti za konstruiranje z računalnikom.
V načrtu za leto 1989 je priprava novih tehnoloških linij, predvsem v predelavi masivnega lesa. Veliko si obetajo od uvedbe novega, računalniško krmiljenega stroja za izdelavo oken po meri. V Gorenju Glin so se namreč odločili za uvedbo nove tehnologije izdelave oken; ob številnih tehnoloških prednostih velja omeniti tudi zmanjšanje zalog
gotovih izdelkov in skrajšanje dobavnih rokov. Načrtujejo tudi novo lakirnico za okna, polkne in ploskovne elemente, ki bo omogočila uporabo več vrst barv in lakov, kar bo zagotovo še popestrilo ponudbo izdelkov Gorenja Glin.
Kupili bodo tudi računalniško krmiljeni CNC stroj s 4 rezkalni-mi glavami, ki bo predstavljal pravo »revolucijo« pri strojnem oblikovanju masivnega lesa, obdelave bodo mogoče brez šablon in ročnega dela. Sicer pa bodo v letošnjem letu poskusno uredili zaključni tehnološki proces, računalniško voden, od načrta do končnega izdelka.
E. K
Konferenca svetov potrošnikov pri OK SZDL Velenje
Katera trgovina je najboljša?
Spoštovani bralci, potrošniki!
Z oživitvijo dela svetov potrošnikov po krajevnih skupnostih in konference svetov potrošnikov pri OK SZDL Velenje smo pričeli akcije, s katerimi naj bi izboljšali postrežbo in ponudbo v naših trgovinah.
Že radijska oddaja »Beseda potrošnika« je vnesla nekaj novega v naše trgovine. Z današnjo anketo pa želimo
dati možnost — kaj mislite o svoji trgovini — še širšemu krogu občanov. Seveda ne bomo ocenjevali le trgovin, ampak tudi druge lokale in ustanove, v katerih nas marsikdaj posebej razveseli ali razjezi.
Vsega pa ni mogoče naenkrat.
Danes bomo ocenjevali specerijske prodajalne in mesnice. Anketna lista je ze-
lo preprosta. V rubrike vpišite ime trgovin, ki jih najpogosteje obiskujete in jih tako najbolje poznate.
Za lažje delo, predvsem pa, da ne bi pozabili na manjše trgovine, objavljamo seznam vseh trgovin.
Z ocenami od 1 do 5 ocenite založenost, postrežbo ... Izpolnite vse rubrike. Ocena 5 je seveda najboljša.
V rubriko »opombe« vpiši-
.............................■......................................		LOKALI				
						
	kruh					
	mleko	*				
	mlečni izdelki					
	sadje					
	zelenjava					
	ostala živila					
	di.1etna hrana					
	mesni izdelki					
	mggg					
	prijaznost					
	čistoča					
	strokovnost					
	hitrost					
	poštenost					
	poštenost					
	hitrost					
	čistoča					
	kvaliteta blaKa					
	urejenost lokala					
	urejenost izložbe					
	urejenost prodajalk					
	Odpiralni čas					
OPOMBE:		« * * • r J *				
te vaše morebitne pripombe na trgovine, ki jih ocenjujete.
Pa še podpišite se, saj bomo pripravili tudi žrebanje, deset sodelujočih bomo nagradili.
Vključite se torej v našo akcijo! Pomagajte s svojimi glasovi potrošniškim svetom pri zagotavljanju boljše in kakovostnejše ponudbe v občini Velenje.
Izpolnjene ankete pošljite na naslov:
OK SZDL Velenje
Konferenca svetov potrošnikov (anketa) 63320 Titovo Velenje
KATERA TRGOVINA JE NAJBOLJŠA?
SEZNAM TRGOVIN, KI JIH OCENJUJTE: Era: Tržnica (Kidričeva), Tržnica (Šmartno), Preskrbovalnica (Nežka — Cankarjeva), Mar-ket (Efenkova), Samopostrežba (Pesje), Specerija (Stara vas), Živila Standard, Hrana (Prešernova), Prehrana (Stan-tetova), Prodajalna Šentilj, Prodajalna Škale, Samopostrežba Šalek, Mesnica (Cankarjeva), Mesnica (Šoštanj), PE Šmartno.
MERX: Prodajalna kruha pri pekarni, SP Gorica, Diskont Gorica, Blagovnica Živila Šoštanj, Špecenja Šoštanj, Delikatesa Šoštanj, Prodajalna sadja Šoštanj, Prodajalna Gaberke, Prodajalna Zavodnje, Oljka Šmartno ob Paki, Market Šmartno ob Paki.
NAMA: Samopostrežba (Šaleška), PE Koroška.
EKK-PTUJ - KOŠAKI:
Samopostrežba, Mesnica, Ribarnica.
HMEZAD: Mesnine (Kardeljev trg), Mesnica (Tomšičeva).
KIOSKI: Sami napišite ulico in kraj prodaje.
Kadrovsko prenovljeni na novo pot
(Nadaljevanje s I. strani)
Izbrane teme in znani predavatelji bodo zagotovo v dvorano nazarskega doma privabili številne mladince in ostale občane.
Tudi letos bodo v sodelovanju za zvezo kulturnih organizacij pripravili »Našo besedo«, ki bo 28. februarja, v mesecu kulture torej. Nanjo se že pripravljajo, saj morajo najprej zagotoviti ustrezno število nastopajočih in primerno kakovost, v nadaljevanju pa v dvorano privabiti čimveč ljubiteljev kulturne ustvarjalnosti mladih.
Na predsedstvu občinske konference so se na osnovi predlogov iz osnovnih organizacij odločili, da bodo letos organizirali lasten kviz. Prvega so izvedli že lani, vendar bo letošnji dobil novo vsebino in več privlačnosti. Izkušnje preteklih let so namreč pokazale, da je kviz »Tito, revo-
lucija, mir« zastarel in mladih ne privablja k sodelovanju. Zato so letos posegli po temah za katere menijo, da bodo dovolj privlačne za mlade. Kviz bo imel dva dela. Prvi bo pismeni brez občinstva, štiri najboljše ekipe se bodo nato pomerile za prvo mesto, večjo pestrost pa bodo zagotovili z zabavnimi točkami. Letošnje teme bodo: furmani v Zgornji Savinjski dolini, slovenske gore in zgodovina ene od organizacij združenega dela v občini, ki naj bi bila tudi pokrovitelj prireditve, dodatna vprašanja pa bodo s področja športa.
To je kratek prerez delovanja mladinske organizacije v mozir-ski občini. Povedati velja še, da že pripravljajo teze za okrogli mizi o ekologiji in zaposlovanju, ki naj bi ju izvedli do konca maja.
J. Plesnik
Servis gasilnih aparatov — uspešno
Ker pri gasilskih organizacijah gasilnih aparatov, kar je
pri gasilskih organizacijah ne morejo šteti uspehe s številom požarov ter drugih intervencij, morajo temeljito načrtovati in ob letu oceniti uspešnost dela. Medtem, ko v gasilskih društvih seštevajo delovne uspehe, uspehe izobraževanja in urjenja gasilskih desetin, športne dosežke ter druge prireditve, so pri poklicni gasilski enoti SIS za varstvo pred požari v Titovem Velenju potegnili črto pod opravljenimi nalogami, ki se razlikujejo od omenjenih. Vodja delovne skupnosti Janko Ramšak nam je povedal, da je poleg vzdrževanja dežurne službe v gasilskem domu, vzdrževanja gasilske opreme in izvajanja nalog za potrebe gasilskih društev, izjemnega gospodarskega pomena opravljanje servisnih storitev na gasilnih napravah in aparatih. Najpomembnejša naloga v okviru tega pa je kontroliranje in polnjenje ročnih gasilnih aparatov vseh vrst in tipov.
V letu 1988 je maloštevilna ekipa (8 zaposlenih) poleg drugih temeljnih nalog, opravila polnjenje ali kontrolo 12 tisoč
gasilnih aparatov, kar je za skupino pomemben dohodek, za delovne organizacije, obrtnike in gospodinjstva ter hišne svete v občini Velenje pa nujna naloga. Pooblaščeni servisetji opravijo kontrolo, polnjenje in dostavo aparatov na področju celotne občine, po dogovoru tudi izvajajo praktično poučevanje o ravnanju s temi aparati in svetujejo delavcem ter občanom. To prav gotovo prispeva k tisti preventivni usposobljenosti, ki ni napisana samo na papirju.
Delovna skupina poklicnih gasilcev velenjske SIS za varstvo pred požari je v petih letih tako opravila servis na približno 50 tisoč gasilnih aparatih. Vse pa kaže, da jih čaka stalna naloga na tem področju tudi v bodoče in da bodo potrebe še narastle, kajti nekatere delovne organizacije in obrtniki še niso dosledno spoštovali določila o rednem, šestmesečnem kontrolnem pregledu aparatov. To pa bodo morali upoštevati — najboljše takoj, da ne bo prepozno.
Jože Miklavc
Kdo bo vrnil članarino?
Te dni bo leto okoli, ko smo imeli sestanek, z nageljni na sredi mize in po uspešnem dogovarjanju smo se razšli vsak do svojega šanka, nazdraviti izvolitvi novih organov ... pa to ne člani zelene bratovščine, taborniki ali ljubitelji malih živali.
V teh dneh in tednih, ko se načrtuje za leto vnaprej, se društva sestajajo, skupščine shajajo, sveti posvetujejo, kmetje modrujejo,. . . mi, člani Zveze komunistov osnovne organizacije soseske B v KS Gorica pa se sramujemo. Prav ste prebrali, ni nam lahko, ker v celem letu nismo imeli niti ene seje. Pa smo jo želeli imeti, to smo celo pisno zahtevali, malo smo že tendenciozno opravljali, pa nič. Kristus (pisano z malo začetnico), če ni to prava »žlehinoba«, lenoba ali sabotaža?! Če uradni sklicatelj ni hotel, zmogel ali želel sklicati sestanka ali celo nekaj sej v tako razburljivem letu, ko je partijja klecala pod udarci, bi ga naajbrž moral kakšen poo-
blaščeni član sekretariata, konference ali celo občinskega komiteja. Vsi so vedeli za to stvar, in vsi so kar čakali. Zgodilo se je to, česar nas je (vsaj mene) sram. Ko bomo prišli (menda bo ja ena seja v letu 89) na sejo in se pogovarjali o opravljenem delu, bomo lahko samo v mizo buljili. In ko bomo želeli pripraviti program dela, na katerih izkušnjah ga naj oblikujemo? Ni čudno, da zgublja organizacija ugled.
Gre pa še za eno stvar. Človek si mora plačati članarino pri vsakem društvu. Običajno simbolično podporo. Potem lahko zastonj dela in uresničuje svoje hobije, želie, interese in še kaj. Pa gre. Če pa moraš vsak mesec dati članarino, ki se nikoli ne obrestuje, je pa res vprašanje, kako dolgo naj tako zapravljamo denar. Za nedelavnost omenja OO ZK je najbrž nekdo kriv, odgovoren. Ne bom terjal članarine za nazaj, ne bom pa je plačeval za vnaprej, saj nima nobenega smisla.	,
J. M.
Društvo upokojencev Titovo Velenje
Končali letne konference
Očistimo potoke in jarke
NNaša občinska skupščina je že leta 1980 sprejela v ta namen odlok o obveznem čiščenju potokov in jarkov na območju občine Velenje. S takšnim ukrepom preprečujemo odnašanje rodovitne zemlje, poplavljanje zemljišč ter s tem zvezi nastalo škodo. Tako pa skrbimo tudi zea čisto in zdravo okolje.
Lastniki oziroma uporabniki pribrežnih zemljišč ob potokih in jarkih t morajo v času vegetativnega mirovanja, to je do 15. marca, očistiti bnrežine in struge neprimerne zarasti, naplavljenih predmetov in navlakke, ki zapira pretočni profil vodnega korita.
Pt>ri čiščenju in vzdrževanju morajo občani — uporabniki zemljišč, pposekati drevje in grmičevje na pobrežju čim nižje pri zemlji ter pokosisiti travo. Za sanacijo brežine uporabiti podtaknjence. Iz struge in pobbrežine očistite porezano šibje, vejevje in ostale odpadke. Služba rečnegga nadzora nudi vsa potrebna strokovna navodila.
PPo 15. marcu pa bo vodnogospodarska inšpekcija občine Velenje opravivila nadzor nad opravljenim delom v skladu z zakonom o vodah in obč»činskem odloku. Proti kršiteljem bomo seveda ukrepali.
Amalija Trauner
Že nekaj let društvo upokojencev Titovo Velenje organizira letne konference svojih članov v nekaterih krajih izven Titovega Velenja z namenom, da konference približajo članom in da se ti lahko njih udeležijo v kar največjem številu. Kajti razumljivo je, da vseh 2537 članov, kolikor šteje velenjsko društvo upokojencev, ni moč zbrati na enem mestu, pa tudi vprašanja, ki se obravnavajo na teh letnih konferencah, bi bilo mnogo težje obravnavati, kot sedaj pri manjšem številu udeležencev konference.
Društvo upokojencev Titovo Velenje je lani decembra imelo devet območnih letnih konferenc, vse pa so bile obiskane zadovoljivo. Za primer navedimo, da seje na Desnem bregu, kjer je po številu največ članov društva, konference udeležilo preko 250 članov. Dobra udeležba je bila tudi v Levem bregu in drugih krajih.zunaj Titovega Velenja. Na vseh konferencah so člani najprej prisluhnili letnemu poročilu društva upokojencev, nakar je sledila razprava po poročilu. Seveda pa na vseh konferencah niso manjkala vprašanja gmotnega položaja upokojencev. O tem je nekaj več povedal tajnik društva upokojencev Titovo Velenje Karel Uranjek.
»Največ vprašanj je bilo, zakaj se tako počasi rešujejo priznanja nadur, zakaj so še vedno tolikšne razlike med pokojninami, če gre za isto število let, isto kvalifikacijo, oziroma izobrazbo, enako delovno mesto in nenazadnje enak zaslužek. Ko pa se dva delavca s prej omenjenimi enakimi pogoji
upokojita v različnem času, je razlika v njunih prejemkih pokojnine celo do 20 starih milijonov. Ni ga, ki bi znal na to vprašanje odgovoriti, da bi bili prizadeti z odgovorom zadovoljni. Mnogo je bilo tudi vprašanj, zakaj tolikšen razpon med najnižjo in najvišjo pokojnino, nadalje, zakaj se pokojnine povečujejo v odstotkih in ne enako v masi denarja in podobno. Zatrjevali so, da če se pokojnine povečujejo v odstotkih, se s tem razlika še samo povečuje. Sicer smo člani izvršilnega odbora skušali po svojih
Dve desetletji društva za pomoč manj razvitim
Lani je minilo dvajset let, kar je bilo tudi v občini Velenje ustanovljeno društvo za pomoč duševno manj razvitim osebam. Ta jubilej so proslavili z aktivnim delom, organizacijo številnih izobraževalnih oblik, s katerimi skušajo staršem pomagati pri vzgoji duševno manj razvitih otrok. Zanje pripravljajo tudi različna srečanja, na katerih starši izmenjajo izkušnje. Pri uresničevanju svojih nalog so društvu za pomoč duševno manj razvitim osebam v preteklem letu pomagale mnoge organizacije združenega dela za kar se jim najlepše zahvaljujejo.
(mz)
_
i sss
^fiša
Karel Uranjek: »Na konferencah smo veliko govorili o gmotnem položaju upokojencev.«
močeh kar najbolj zadovoljivo odgovoriti na ta vprašanja, vendar prizadeti z njimi niso bili povsem zadovoljni. Naj dodam, da bo meseca marca letos občni zbor društva, na katerem bodoiz-voljeni delegati na preteklih konferencah, med drugim izvolili tudi novi izvršilni odbor društva upokojencev Titovo Velenje za naslednja štiri leta. Na občni zbor bomo povabili tudi strokovne delavce invalidsko-pokojnin-skega zavarovanja, ki bodo zagotovo lahko odgovorili na vsa tista vprašanja upokojencev na katera jim mi na konferenci nismo znali odgovoriti.« B. Mugerle
Zahvala upokojencev
Upokojenci Gorenja, posebej še TOZD Pralno-pomivalna tehnika se svojim bivšim sodelavcem in vodstvu najlepše zahvaljujemo za izredno prisrčen sprejem in pogostitev ob zaključku leta 1988.
Zavedamo se, da ekonomski položaj in splošno gospodarsko stanje ni prizaneslo niti takim gigantom kot je Gorenje, zato še toliko bolj cenimo prizadevanje kolektiva in njihovo skrb za nas upokojence.
Prepričani smo, da dokler bo med kolektivom celotnega Gorenja vladal tako tovariški in human duh, bodo v stanju prebroditi vse težave in si bodo ohranili in še okrepili svoj ugled doma in širom po sve-tu.
V letu 1989 želimo vsem delavcem Gorenja obilo poslovnih in osebnih uspehov, sreče, medsebojnega razumevanja, predvsem pa zdravja.	y jmenu vsef, upokojencev
Marija Kovše
Božo pa ve — kaj je sreča
V poplavi najrazličnejših nagradnih iger in loterij, v zagrizenem lovu na srečo torej, je malo izbrancev boginje sreče. Med nje vsekakor sodi Božo Selišnik iz Po-dolševe nad Solčavo. Kar na kratko. Dolga in strma pot iz doline do doma tik ob državni meji z Avstrijo pač terja primerno terensko vozilo. Božo je imel NIVO, potem pa kupil še romunski ARO. Dveh ni potreboval, zato je staro NIVO prodal na zagrebškem sejmu, ob tej priliki pa kupil srečke loterije zadarskega košarkarskega kluba. Prejšnjo sredo mu je zaprlo sapo, ko je pogledal iz-zid žrebanja. V roki je držal srečko, ki mu je prinesla nič več in nič manj kot RENAULT 21. Terensko vozilo to sicer ni, vendar...	—jp—
O) navdušenju II
SSpoštovano uredništvo Našega časa prosim, da v naslednji številki objavi'i priloženo pisanje. Prepričan sem, da v mnogočem dopolnjuje moje prvootno besedilo in dodaja nekatere za bralce verjetno pomembne nove pouudarke.
Preepričan sem, da nesporazuma mned dr. Kmeclom in mano ni. O) temi, ki je bila načeta v zadnjiji lanski in prvi letošnji številki Našega časa, sicer misliva različčno, vendar bi dala vse, da bi si tto drug drugemu smela spo-ročitii. To bi sicer lahko storila zaseb>no, po pošti, toda v tem primeru bi bilo morda prikrajšano bralsttvo našega priljubljenega lokalnega tednika.
Obi branju prispevka »O nav-dušemju (za Vaneta Gošnika)« sem takoj spoznal, da sem res storil napako. V Dvignjenem za-storu (»ja Igor Bavčar, Nč 29. 12. 88«) sem poizkušal odslikati obisk. Igorja Bavčarja v Titovem Velenju, pri tej raboti pa sem izrabil del misli, ki jih je dr. Kmecl 24. decembra lani nanizal v pogovorni za Sobotno prilogo Dela. Ce re:čem, da so mi te misli prišle ravno prav, potem je to premalo. Slovenska pomlad je povzročila tudi i(mestoma zelo transparent-no) pregrupacijo kadrov in »kadrov«! Politični spekter je zaža-rel v doslej največji povojni bleščavi in v takme se mnogokaj pove kar naravnost in ne nujno vedno v mlinu. Napako sem storil z zamolčanjem dejstva, da se ne strinjam z mnogimi (ne vsemi!) mislimi in ne le s tistimi, ki sem jih »izrabil«. Tako današnjega pisanja ne gre brati kot polemiko, ampak kot nadaljevanje razmiišljanja v prispevku »ja Igor ja Baivčar«, tokrat s popolno fik-sacijo na pogovor dr. Kmecla za Delo..
To'da vendar je nekaj »nesporazumov« potrebno v osnovi razčistit«, že zaradi dobrega imena, ki miu krivica in laž na konici vihteičega meča ne pritičeta. Najprej maj omenim, da si imena dr. Kmeicla nisem izposodil, temveč sem injegove misli lepo kupil, ko sem vv trafiki za Sobotno delo odštel 2.000 din. S tem sem postal njihoiv naslovnik. Prepričan sem, da kcot tak njegovih besed nisem nekoirektno in »svojevoljno in-terprretiral«, temveč preprosto sa-mostiojno komentiral. To le mi-mogrrede. Največje »netočnosti« so .SS6 dr,- Kmeclu namreč pri-
kradle v naslednje sentence: baje naj bi zapisal, da Bavčar »ljudi združuje v monolit«, da mu »nihče ne oporeka«, da je »pooseblje-nje slovenskega ljudstva(.)« in »da bo šlo ljudstvo za njim zato, ker mu bo zagotovil elektriko, pralne stroje, avtomobile, dvigala«. Te štiri senzacije naj kar po vrsti soočim z realnostjo.
1)	Zapisati, da je konkretno poslušalstvo na konkretnem pogovoru delovalo kot monolit, je vsekakor opis nekega dejstva, ki nima nič opraviti s (podtaknjenim) posploševanjem, češ da Bavčar (vse) »ljudi združuje v monolit«.
2)	Zapisati, da konkretno poslušalstvo na konkretnem pogovoru ni zastavilo »vprašanja ali mnenja, ki bi želelo oporekati predsedniku Odbora za varstvo človekovih pravic«, je prav tako omemba dejstva, ki nima nič opraviti s podtaknjenim posploševanjem, češ da mu »nihče ne oporeka«.
3)	Zapisati, da je I. Bavčar »personifikacija hotenja slovenskega ljudstva, da čez 11 let ne zajadra v 19. stoletje«, je vse kaj drugega kot trditi, da je Bavčar »poosebljenje slovenskega ljudstva (!)«
4)	In končno, zapisati, da »ljudstvo (namreč) ve, da bi se tokrat moralo odpovedati tudi tako banalnim stvarem, kot so elektrika, pralni stroj . . .«, nima nič opraviti z banalnim viškom oziroma trditvijo, češ »da bo šlo ljudstvo za njim (Bavčarjem) zato, ker mu bo zagotovil (ta) elektriko, pralne stroje . . .« Nenazadnje tudi zato, ker to ljudstvo elektriko, pralne stroje dvigala .. . (še) ima.
K temu naj dodam še zamolčano: jedro mojega komentarja pogovora dr. Kmecla za Delo je merilo na njegovo trditev, da »bi bilo z vidika oblasti izjemno koristno, če bi Bavčarja spravili v predsedstvo Slovenije ...« (podčrtal V.. G.). Žal o tem v prispevku« O navdušenju« ni besed, za-^ to^brez. njih ostajam tudi .sam. ..
■ Toliko o nekaterih dejstvenih trditvah menda čudnega, razču-stovanega, trenutno navdušenega, po zraku hodečega, z realnostjo skreganega, solzno čisto povzemajočega, inferiornega, uročenega in ekstatičnega osebka (mene), ki bi ga bilo očitno treba za nekaj časa hospitalizira-ti in mu spraviti v red duševno zdravje.	4
Pomembna pa so seveda razhajanja, ki s temi nerodnimi drobnjarijami nimajo opravka. Domišljam si, da moj pogled na trenutna družbena (politična) razmerja v Sloveniji in Jugoslaviji ni zrenje z oblakov, ampak poizkus razumevanja dogajanja, v katerega sem neposredno vpet, saj živim tukaj in zdaj.
Tako sem drugačnega mnenja o vlogi kritike v tem času in tem prostoru. Ne strinjam se z misli-
ODMEVI
jo, da »ta kritika obstaja na precej neobvezen način — ugotavlja napačnost in neustreznost političnega in državnega delovanja, vendar pa sama ne prevzema nikakršne realne odgovornosti. Na drugi strani pa politična in državna oblast izgubljata pomembno transmisijo za uveljavljanje svojih pogledov, nazorov in argumentov v javnosti. Tako nastaja neka posebna situacija: politika in država upravljata z javnim življenjem, z mentaliteto javnosti pa upravljajo javna občila«. Pogoj za kritiko, ki prevzema nase tudi realno odgovornost, je po moje ta, da njeni nosilci razpolagajo z možnostjo pridobiti si legitimno družbeno moč. To pomeni, da participirajo pri iskanju podpore volilcev na svobodnih in tajnih volitvah. Pa še takrat tej kritiki (v »opoziciji«) ni potrebno prevzemati nikakršne »realne« odgovornosti. Vse do trenutka seveda, ko njo in njen program volilci sprejmejo in ji podelijo realno in družbeno moč. Takrat kritika, njeni nosilci in njihov program objektivno postanejo realno odgovorni. Volilcem! Vse to seveda predpostavlja politični sistem, v katerem legitimna »opozicionalna« kritika niti približno ni njegova konstituanta v smislu transmisije za uveljavljanje »pogledov, nazorov qn-argumentov« .(trenutno) . Vladajoče
politične grupacije (»politične in državne oblasti«) v javnosti. V takšnih razmerah seveda »neka posebna situacija« ne more trajati kaj posebno dolgo. Preprosto zato, ker obvladovanje javnosti »obvladovalca« prej ko slej (vsekakor pa ob naslednjih volitvah) pripelje v položaj, ko prevzame »politično in državno oblast«, s tem pa tudi realno odgovornost. Povsem normalna je v takih okoliščinah tudi »manira, da je treba najti čim slabšo besedo za vse, kar je političnega« (vladajočega). Menda je znano, kakšni so volilni boji v državah, kjer prakticirajo »preseženo« parlamentarno (večstrankarsko) demokracijo. Prav pred kratkim smo se lahko čudovito zabavali ob »velikem« boju Dukakisa in Busha, pa ni bilo videti, da bi Američani padli v kolektivno moralno depresijo. Tudi se niso pretirano ukvarjali z mislijo, na čigav mlin objektivno speljujejo vodo. Dr. Kmecl pravi, da pri nas takšni pojavi napeljujejo tekočino na mlin »vsemu, kar je v Jugoslaviji dogmatskega in konservativnega«, ne pa da bi te črne sile bolj natančno opredelil. Tega seveda ni mogoče storiti zaradi objektivnega dejstva, ki ga pojasnjuje kasneje: »Sedanji program ZKS šele ustvarja kriterije za ocenjevanje, kaj je in kaj ni avantgardno«. Tako! Trda dialektika »objektivnega« odpoveduje preprosto zato, ker program ZKS negacije menda še ni »ustvaril«. V takem je,seveda tudi negacija negacije dokaj meglena zadeva in njena produkcija jalov posel.
In v takem vse začne polzeti med prsti. Na živce začne iti »ne-pretehtano inoviranje«, saj vendar »družba še ni organizirana tako, da se inovacije preverjajo v javnosti na smiseln in konkreten način ...« Saj je družba vednar še vedno (po 40-letih) v »prehodni fazi«. Saj je družba vendar še vedno po nekogaršnji zaslugi v fazi permanentne prehodnosti, permanentne nesigurnosti, revolucionarnega boja. Ta revolucionarna prehodnost se 40 let legiti-^ mira prav z neprestanim in »ne-pretehtanim inoviranjem« (koliko ustav smo že sprejeli — spremenili?), ki se ob vsakem poizkusu preboja na polje razumne evolucije spotakne ob tisto, kar je (verjetno) možno. V takem se sklicevati na nekdarnjega »disi-denta«. Kermaunerja. (»v.trenut-
ku, ko pride — neformalna koalicija — na oblast, nenandoma postane monoliten blok, ki iz sebe izloči vse, kar je drugačnega in šibkejšega«) je čisto licemerje. Kot je to parola (ob izrecnem spoštovanju Milana Kučana) »socializem po meri človeka«. Katerega človeka? Morda ljudi?! Takoimenovano sinhronistično paradigmo, ki bi naj bila lastna »novolevičarskemu bloku« je danes mogoče pripisati (še vedno) prav tistemu, ki »usklajuje interese za srečnejšo prihodnost«. To pa je po mnenju dr. Kmecla Partija, če nam je »po-vampirjeni historicizem« res nekoč grozil s komunizmom, potem nam »socializem po meri človeka« tokrat grozi s srečnejšo prihodnostjo (nesrečna prihodnost: inflacija = 0 %), srečna prihodnost: inflacija = 100%, srečnejša prihodnost: inflacija = 10.000%).
O tem je seveda lahko prepevati na domačem ognjišču. O čem drugem je težje. Npr. o tem, da smo se državljani SR Slovenije znašli v tako nemogočem ekonomskem, političnem in eksistenčnem položaju, v takšni ekonomski katastrofi, takšnem socialnem in vrednostnem razsulu, da moramo očitno pod nujno spremeniti razmere predvsem na domačem ognjišču. Taktiziranje in bojazljivo opozarjanje na takoimenovano jugoslovansko realnost nas je stalo že mnogočesa. Prav zdaj nam pred nosom pospešuje poslednji evropski brzov-
lak, mi pa še vedr.o kot butalci opletamo za zadnjim vagonom in se oziramo nazaj, v Zgodovino in »jugoslovansko realnost«. Da ne moremo in ne smemo čakati na spremembo v ostalih delih Jugoslavije, to je zame realno dejstvo. Dejstvo, ki najde zgodovinske paradigme v tem in drugih prostorih. Dejstvo, ki najde korenine npr. tudi v prepričanju, da zaradi urejevanja nekakšnih komunalnih (občinskih) težav ni vedno oportuno težiti in čakati na republiško intervencijo ali rešitev (misli globalno, deluj lokalno!). To temelji tudi na mojem osebnem prepričanju, da se je treba angažirati v vsaki politiki, v »sedanji« in »prejšnji«, saj »kaj pametnega narediti«, to je moj življenjski čredo. Beg iz politike, ta je lahko zame le trajen. Beg iz določene politične grupacije (stranke), ta pa je lahko tudi občasen, vendar z določenimi manifestnimi potezami (denimo izstop iz stranke). Slednjega jaz (še) nisem storil.
Oblast brez oblasti? Ohranjanje pozicije hegemona zato, da to ne bi postal nekdo drug? Vzeti nase tako izjemno zgodovinsko poslanstvo zaradi preprostega prepričanja, da nekaj bo tako, kot si jaz domišljam da bo? Ne, tako jaz ne gledam na to. In mislim, da pri tem najbrž ne bo mogli dolgo ostati.
S temi mojimi »pravicami in resnicami« velenjskega rojaka, dr. Kmecla, iiajlepše pozdravljam!
Vane GOŠNIK
Prijetno novo leto
Spet se je obrnilo dvanajst mesecev in pred nami je novih dvanajst. Ko sva se z možem pogovarjala, kje bi preživela najdaljšo noč, sva se odločila za silvestrovanje v domu v Skalah.
Praznovanje novega leta so pripravili in organizirali člani KUD Stane Sever Škale. Ko smo zvečer prihajali, se nam je ob pogledu na čudovito pripravljeno dvorano, dobra volja še poglobila. Najprej so nas razvedrili s pozdravnim govorom, nato pa je sledil zabavni program, ki so ga za to sposobni člani tega društva dobro izpeljali, saj je bilo veliko smeha in zabave. Sledila je obilna in okusno pripravljena silvestrska večerja. Preko celega večera pa smo se prijetno zabavali tudi s šaljivo pošto.
Tako smo ob dobrem razpoloženju in prijetni glasbi ansambla Labirint dočakali novo leto. Po lepih željah in voščilnicah, ki smo jih izrekli drug drugemu in ob dobri kapljici, smo nadaljevali z zabavo in plesom vse do ranih jutranjih ur. KUD Stane Sever Skale želim še veliko uspehov pri njihovem' delu in se zahvaljujem, da so s epotrudili in krajanom pripravili tako lep in prijeten konec leta in prihod v novo leto. Ob takih in podobnih prilikah lahko vidimo, da v Škalah živijo ljudje, ki se trudijo, da bo v središču novih Škal vedno razgibano in prijetno ziyljenje...............Anica REPNIK,
6. stran naš čas
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Okrogla miza v krajevni skupnosti Desni breg
Krajevna skupnost Gorenje
Najtrši oreh — komunalna vprašanja Letos veliko dela
V začetku prejšnjega tedna so v krajevni skupnosti Desni breg v Titovem Velenju pripravili okroglo mizo, na kateri so želeli-pokazati na težave in odgovoriti na vsa tista vprašanja, ki krajane v tej KS najbolj žulijo. Zato so medse povabili tudi predstavnike družbenopolitičnih organizacij, predstavnike skupščine občine in tiste, od katerih so pričakovali, da bodo lahko odgovorili na morebitna vprašanja krajanov.
Reči je treba, da so se ti vabilu krajanov Desnega brega odzvali v res lepem številu, da so bili prisotni najvišji predstavniki družbenega in političnega življenja občine, in da so krajanom iz prve roke tudi marsikaj povedali in razložili.
Predsednik Občinske konference socialistične zveze delovnih ljudi Velenje, Pankrac Seme-čnik je o takšni obliki dela dejal: »Pozdravljam metodo, ki ste jo izbrali z.a reševanje težav. Res je, da ta oblika ni nekaj novega, je pa na poti demokracije, še kako dobrodošla. Ko bomo v krajevnih skupnostih zaznali in začutili problem, ga bomo skušali skupaj sproti razrešiti, kolikor se da.«
Kaj krajane desnega brega najbolj teži?
Po vprašanjih, ki so jih krajani
postavljali in jih izpostavljali, o katerih so tudi potem razpravljali, se je dalo razbrati, da gre pravzaprav za tri osrednja področja: kabelsko razdelilni sistem, križišče Jenkova — Tomšičeva in parkirne prostore, ki jih v bistvu ni, pred 127, stanovanjskim objektom Šercerjeve 13 17. Seveda pa so krajani izpostavili še nekatere druge, a manjše probleme.
Kabelsko — razdelilni sistem
Na tem področju se v krajevni skupnosti Desni breg kaže precej težav. Ko so pred časom s posebno anketo, ob kateri je bila tudi pristopna izjava ugotavljali, kakšno je zanimanje krajanov za to novost, so ugotovili, da precej pičlo. Približno 27 odstotkov gospodinjstev se je bilo pripravljeno vključiti. To pa je malo. Razlog? Vedeti je treba, da v tej krajevni skupnosti živi veliko starejših ljudi, graditeljev Velenja, upokojenih rudarjev. Marsikdo od teh ne spremlja niti programov, ki jih že sedaj lahko, marsikdo za takšno naložbo kot je kabelsko razdelilni sistem niti denarja nima. Ampak v krajevni skupnosti živijo tudi mladi, ki pa se za sistem še kako navdušujejo.
Za začetek so v krajevni skupnosti Desni breg naročili projekt.
V avli osnovne šole Antona Aškerca so se zbrali krajani Desnega brega, da povedo, kaj jih teži	(fotQ B M)
Obljubljeno je, da bo izdelan v marcu. Kako potem izgradnji prestopiti? Obstaja možnost in o tem je tudi tekla beseda, da bi se na sistem priklapljali po delih sosesk, torej postopoma, začeli pa tam, kjer je interes največji. V posameznih stanovanjskih objektih se za kabelsko razdelilni sistem ogreva tudi 80 odstotkov stanovalcev. Pogovarjali so se tudi o tem, da bi se morda dalo dogovoriti z organizacijo združenega dela, za pomoč. Danes že ugotavljajo, da zanimanje narašča. Spodbujeno verjetno po ogledu v kakšni sosednji krajevni skupnosti, kjer sistem že deluje.
In najpogostejša vprašanja in mnenja, ki so jih krajani izpostavljali: hitreje v akcijo, ker je vsak dan dražje; bi lahko del samoprispevka namenili za to; kako akcijo poceniti; kako »kabelsko televizijo« omogočiti tudi socialno šibkejšim in podobna. Križišče in parkirni prostori
Drug problem, ki so ga izpostavili krajani Desni brega je križišče Jenkova	Tomšičeva. Glede tega križišča, katerega problematiko so izpostavljali predvsem krajani, ki živijo ob njem, so se dogovorili, da se dobijo še enkrat. Takrat bodo prisotni tamkajšnji stanovalci in načrtovalci, tako da bo pogovor laže in temeljitelje stekel.
Še eni težavi je bilo namenjenih veliko besed: parkirnim prostorom, ki jih v bistvu ni, pred 127 stanovanjskim objektom Šercerjeve 13 17. Ali bi bilo možno zgraditi montažne garaže nad zakloniščem, ki je predvideno, so spraševali. Doslej so to seveda samo ideje, kajti počakati bo treba. je bilo pojasnjeno, na ureditveni načrt tega dela mesta, potem pa se bo videlo, kaj se da narediti.
To so bila glavna vprašanja okrogle mize o problematiki krajevne skupnosti Desni breg iz katerih pa se da razbrati, da krajane najbolj pesti komunalno področje. Podobno kot v drugih krajevnih skupnostih občine Velenje.
Milena Krstič-Planinc
Čeprav časi uresničevanju potreb in želja niso najbolj naklonjeni, si krajani — zlasti v primestnih in vaških krajevnih skupnostih Šaleške doline-prizadevajo slednje tudi uresničiti. Krajani krajevne skupnosti Gorenje gotovo sodijo mednje.
Zagnanosti in volje jim resnično ne manjka. Delovne uspehe beležijo skorajda na vseh ravneh. Z velikim zadovoljstvom omenjajo uspešno reševanje vprašanj s komunalnega področja. Tako se krajani dela Velikega vrha od srede preteklega leta vozijo v službo in domov po 2500 metrov dolgi asfaltirani cesti. Čeprav so pri njeni posodobitni morali precej narediti udarniško in prispevati še denar, jim vsega tega ni žal. Tudi pešpot v Gavcah sedaj ni več le to, ampak že kar prevozna cesta. Hkrati z njo so uredili tudi odvodnjavanje meteornih voda, ki so jim ob večjih nalivih povzročale obilo preglavic, da ne omenjamo posebej razširitev, vzdrževanja in posodabljanja še nekaterih drugih krajevnih cest. Prav tako so se krajani Gorenja
lani vključili izgradnjo vodovoda Veliki vrh Gavce in tako rešili težave z oskrbo pitne vode v šestih gospodinjstvih. »Sad složnega in zavzetega dela so naše pridobitve. na katere smo seveda ponosni. Iz programa četrtega samoprispevka za leto 1988 nismo uresničili le izgradnje brvi preko reke Pake pri Prislanu, že dalj časa pa imamo v njem zapisano izgradnjo otroškega igrišča. Tudi te stvari bi realizirali, če se pri tem ne bi srečevali s težavami. Tako pri prvi nalogi nismo dobili vseh potebnih soglasij, pri drugi pa se bomo morali pošteno truditi pri iskanju primernega prostora,« poudarja predsednik sveta krajevne skupnosti Gorenje Franc Štefančič.
Pri snovanju letošnjih delovnih načrtov krajani Gorenja niso
bili preveč skromni. To pomeni, da Judi tokrat ne bodo poznali počitka, če hočejo biti ob pregledu opravljenega dela ob koncu leta zadovoljnih obrazov. Že v teh dneh nadaljujejo lani začeto nalogo pri izgradnji mrliške vežice. Velik zalogaj — zahteval bo ne le veliko denarja, ampak tudi udarniškega dela — predstavlja vključitev v reševanje težav pri oskrbi s pitno vodo v 36 gospodinjstvih v Skornem. Krajanom tega predela krajevne skupnosti v sušnih dneh namreč morajo pomagati sedaj šmarški in paški gasilci. Ob koncu njegove izgradnje v tej krajevni skupnosti ne bo več gospodinjstva brez suhih vodovodnih pip. Za to leto pa so krajani zapisali v delovni program še popravilo ostrešja na domu krajanov, posodobitev krajevne ceste v Slatine, vzdrževalna in obnovitvena dela na nekaterih drugih poteh, aktualna pa ostaja tudi izgradnja Prislanove brvi. Po svojih najboljših močeh bo vodstvo krajevne skupnosti poskušalo v dogletnem času odpraviti še nejevoljo krajanov, ki čakajo na telefonski priključek. Če drugega ne, bi radi naročili izdelavo projektov in se lotili del pri izgradnji sekundarnega omrežja.
(lap)
Seznanjajo se s težavami
Seznaniti se s problematiko posameznih krajevnih skupnosti je glavni namen obiskov, ki vodijo predstavnike občinskih družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine Velenje v posamezne krajevne skupnosti. V sredo prejšnji teden, so bili v Starem Velenju.
Kaj je tisto, kar so predstavniki krajevne skupnosti izpostavi-
li? Najprej je tu problematična Partizanska, za katero so dobili pojasnilo, da bodo ob njej že letos speljali tudi peš pot. Govorili so o obnavljanju starega mestnega jedra. Nekaj fasad v tem delu je že dobilo novo, lepšo podobo in videti je, da se na tem področju počasi stvari že spreminjajo. Pesti jih tudi promet skozi Staro Velenje. Želeli bi nadstrešnico na avtobusnem postajališču ob
novi obvoznici, pogovarjali pa so se tudi o zazidalnem načrtu za zaselek Straža.
Še posebno veliko govora pa je bilo o družbenih stanovanjih v tej krajevni skupnosti, kjer jih je, kot so rekli, triinšestdeset, vendar imajo občutek, da se z njimi nihče kaj dosti ne ukvarja. Opažajo, da ponekod, v posameznih stanovanjih živi zelo veliko ljudi.
To, ali so tudi prijavljeni ali ne, pa bo treba preveriti.
(mkp)
Praznik KS Staro Velenje
25. januarja praznuje krajevna skupnost Staro Velenje. Praznik je posvečen dogodku iz leta 1944, ko so na ta dan na nekda-
njem starem sejmišču Nemci ustrelili petnajst sodelavcev in organizatorjev narodnoosvobodilnega gibanja, ki so zaradi iz-
dajstva padli v roke gestapu. Talce so pripeljali iz mariborskih zaporov. Nemci so se tako hoteli maščevati za partizanske akcije, prestrašiti domačine in ustaviti razmah narodno-osvobodilnega gibanja.
(mkp)
Občina Mozirje
Teritorialna obramba
Kabelski sistem na pohodu Poudarek kakovostnemu
Kabelsko razdelilni sistem je na pohodu tudi v Zgornji Savinjski dolini. Najmanj dva razloga sta zato. Prvi je seveda želja po gledanju večjega števila programov, zanimivih in boljših, drugi pa leži v dejstvu, da brez tega sistema pretežni del doline sprejema samo I. in 2. ljubljanski program in še to s slabim signalom. Večletno dogovarjanje z ljubljansko televizijsko hišo je namreč kaj malo zaleglo.
Prvi so pred slabim letom dni kar je zagotovo najbolj smotrna
uspeli v Gornjem gradu. Po začetnih težavah so spremenili način akcije in s tem dali vzorec vsem ostalim. Dober strokovnjak, nekaj zanesenjakov, pravilen pristop in akcije je uspela v rekordnem ''asu. V Gornjem gradu se z začetnim uspehom niso zadovoljili, z dograjevanjem sistema gledajo vse več programov, tudi lokalni studio pridno dela v zadovoljstvo večine krajanov. Njim so jeseni sledili na Rečici ob Savinji, bolje rečeno v strnjenem delu kraja, kjer prav tako že deluje tudi lokalni studio.
Tik pred uresničitvijo želja, se pravi sredi akcije so v Lučah in v Mozirju, načrte pripravljajo tudi drugod, ob tem pa satelitske programe gleda tudi že precej posameznikov. Tokrat se malo pomu-dimo v Mozirju, kjer so se akcije lotili zares temeljito. Iniciativni odbor je med tremi ponudniki za izvajalca izbral Gorenje-Servis,
odločitev. Podlaga za nadaljevanje akcije je bila opravljena anketa, saj je pokazala dovolj zanimanja med krajani. Najprej so v sistem želeli vključiti strnjeni del Mozirja, novi in stari del Lok ter Ljubijo. Žal so izračuni pokazali, da bi bilo to za marsikoga v teh časih predrago, zato so morali izločiti stari del Lok in Ljubijo.
Zatem so poskrbeli za pogodbe, podpisali so jo tudi z izvajalcem in material že plačali. To so si zagotovili s kreditom Ljubljanske banke, z njim pa so naročnikom omogočili plačilo v treh obrokih. Za posamezne hiše je cena materiala 1,2 milijona dinarjev, za stanovalce v blokih pa 400.000 dinarjev. Posameznih naročnikov je trenutno okrog 250, v blokih pa 100. Seveda računajo še na nove naročnike, vendar bo dodatna priključitev razumljivo primerno dražja.
V kratkem bodo poskrbeli za
projektno dokumentacijo in gradbeno dovoljenje in ob primernem vremenu pričeli z deli. Vreme je sicer trenutno že ustrezno, vendar še ni papirjev. Kakorkoli že, dela bodo sklenili najkasneje maja letos. Seveda jih zanimajo tudi načrti sosednjih občin Velenje in Žalec glede oddajnika na gori Oljki. Pripravljeni so se vključiti v to akcijo in si s tem zagotoviti kakovosten sprejem zagrebških in drugih programov.
Za konec pa še zanimivost ali nerazumljivost, če hočete. Izgradnja kabelsko razdelilnega sistema je v mozirski občini prepuščena posameznim krajem samim. Na občinski ravni namreč nimajo organa, ki bi te gradnje usklajeval, ki bi končno nadzoroval tudi programe posameznih lokalnih studiev. Kaj se bo zgodilo ob bližnjem sprejetju ustreznega zakona je težko reči, na podlagi njegovih jasnih določil pa bo treba ukrepati takoj. Bolje bi bilo, če bi bili na to pripravljeni.
usposabljanju
Občinski štab teritorialne obrambe občine Velenje načrtuje za letos vrsto aktivnosti s področja vojaškega usposabljanja starešin, štabov, poveljstev in enot TO. Omenjeno usposabljanje se bo od prejšnjih let razlikovalo predvsem v tem, da ga bo manj, bo pa bolj
kvalitetno. S takim načinom dela bodo pri občinskem štabu TO prihranili, oziroma bolj smotrno porabili že tako pičla finančna sredstva.
Podrobnejšo razlago o usposabljanju je dal načelnik občinskega štaba TO Velenje Franc Vovk:
j p Pripadniki TO se bodo urili preko različnih oblik usposabljanja
Dve desetletji velenjskega karateja
Skromnost in upornost sta njihovi odliki
Te dni so se zbrali na priložnostni slovesnosti člani velenjskega karate kluba. Razlog — proslavili, obudili so spomin na začetke tega športa v občini. Verjetno mnogi ne veste, da je karate šport prve korenine v naši republiki pognal prav v Titovem Velenju pred dvajsetimi leti oziroma sedaj že enaindvajsetimi, saj je z začetkom letošnjega leta velenjski klub začel tretje desetletje dela.
Nekaj takratnih zanesenjakov se je zbralo v stanovanju enega izmed njih, uredili so vse potrebno in to je bil začetek karateja ne le v Titovem Velenju; to je bil prvi karate klub ustanovljen v Sloveniji. Mnogi so takrat na njegovo ustanovitev gledali z nezaupanjem, češ zbrala se je
S priznanji in plaketami se je vodstvo kluba zahvalilo karatei-stom in vsem, ki so prispevali in pomagali pri razvoju tega športa.	(vos)
skupina fantov, ki bo sedaj svojo moč razkazovala na vsakem koraku. Pa seveda temu ni bilo tako, saj je to plemenit šport in fantje, kot so posebej poudarili na prigodni slovesnosti, so se vseskozi odlikovali in se odlikujejo po veliki skromnosti in upornosti oziroma vztrajnosti. Treniranje je namreč od njih zahtevalo veliko odpovedovanja, prostega časa, pa jim tega ni bilo nikoli žal. Vseskozi so bili po uspehih v vrhu slovenskega karateja in tako je tudi sedaj. Njihov največji uspeh je bila uvrstitev v 2. zvezno ligo, iz katere pa so izstopili, saj se niso mogli sprijazniti z nepravilnosti, ki so se v njej dogajale. To sta storila še dva kluba. Dobri pa so bili tudi v lanskem letu, saj so v republiški ligi končali na 2. mestu. Trenutno je v klubu 200 članov, v vseh vrstah, kot zadnja novost pa je joga tečaj, ki so ga organizirali decembra lani in za katerega je med občani veliko zanimanja.
»Vojaške obveznike bomo urili preko različnih oblik usposabljanja, zlasti s področja mobilizacij-skotaktičnih vaj, nekaj kompletnih enot pa se bo urilo na večdnevnih osnovnih usposabljanjih. Cilji, ki jih bomo skušali doseči preko omenjenih oblik
usposabljanja, so predvsem dobra izurjenost vojaških obveznikov v rokovanju z orožjem in ostalo vojaško opremo. Seveda pa ne smemo pozabiti zelo pomembnega cilja, ki ga v TO že vrsto let dosegamo, to je skrb za dobro počutje in korekten odnos med starešinami in vojaki na vajah.«
V čem se bo usposabljanje razlikovalo od prejšnjega?
»Vaj na katerih bi sodelovalo večje število obveznikov in drugih sestavin SLO in DS v tem letu ne načrtujemo. Predvsem ne zato, ker resnično želimo narediti korak naprej v kvaliteti usposabljanja in ne na kvantiteti, s tem želimo delno razbremeniti porabo sredstev, ki so namenjena za SLO in DS. Vse to bomo lahko dosegli z intenzivnim usposabljanjem predvsem komandirjev enot ter takoimenova-nih različnih specialistov kot so: bolničarji, izvidniki ABH, vezisti in strelci na sodobnih orožjih.«
Prejšnja leta ste na vaje vabili tudi rezervne vojaške starešine. Kaj pa letos?
»Tako kot v preteklih letih bomo tudi letos na usposabljanja vabili rezervne vojaške starešine, ki si bodo lahko ogledali naše zaključne vaje, na skupnem ocenjevanju pa bomo ocenjevali dobre in slabe strani izvedenih vaj. Takšno sodelovanje bo vsekakor dalo obojestransko pozitivne rezultate.«	B. Mugerle
Šoštanj — 110. zborovanje gasilcev
Izredno prizadevni člani Gasilskega društva Šoštanj — mesto so v čast visokega, 110-letnega jubileja društva v lanskem letu marsikaj postorili. Še posebno velik uspeh je novi prizidek v katerem so pridobili precej koristnega prostora.
V čast jubileju bodo v soboto, 21. januarja ob 17. uri imeli v gasilskem domu že 110. letni občni zbor. Na njem bodo podali poročila o lanskem delovanju. Na občnem zboru pričakujejo vsa okoliška društva in delegacije od drugod. Veselijo se tudi snidenja s člani pobratenega društva iz hrvatske Čazme, s katerimi jih veže desetletno prijateljsko sodelovanje.
Ob tej priložnosti bodo najzaslužnejšim podelili tudi priznanja in pohvale. K temu visokemu jubileju šoštanjskih gasilcev iskrene čestitke našega uredništva.
V. Kojc
19. januarja 1989
OD TU IN TAM
naš čas Stran 7
ENOLOGINJA SVETUJE
Šoštanjski Dom kulture
Mrzla dvorana - topli hodniki
»Mozart« je shodil
Dom kulture v Šoštanju je zelo slab nadomestek porušenega Slomškovega doma (po osvoboditvi dom Svobode), ki so ga naši predniki zgradili prostovoljno že leta 1927. Slaba stran Doma kulture v Šoštanju je še zlasti v tem. da dvorana nima funkcionalnega ogrevanja in je praktično vso zimo mrzla. Razen, kadar kakšno predstavo organizira Svoboda Šoštanj, ki z domom tudi upravlja; to pa je zelo redko. V hodnikih je kar šest velikih radiatorjev, ki ogrevajo prostore dan in noč, v dvorani pa ni nobenega, ki bi lahko hkrati poleg hodnikov ogreval tudi dvorano. Res me zanima, koliko mora Svoboda plačati za nepotrebno nenehno ogrevanje hodnikov, kjer se ljudje zadržujejo le nekaj minut pri nakupu vstopnic.
Dvorana ima sicer posebno (le zakaj) električno napravo, ki naj bi, kadar je vključena, iz majhnih odprtin pod stropom pihala topel zrak, odprtina pod odrom pa naj bi ga izčrpavala, kar je v nasprotju s fizikalnimi zakoni. Kadar je ta električna naprava
vključena povzroča takšen hrup, da med predstavo ne more biti v pogonu, saj se drugače nič ne sliši. Zato bi moral pred vsako kino predstavo to napravo nekdo vkl jučiti že nekaj ur prej, da bi se do začetka predstave dvorana vsaj malo ogrela. Ker pa tega dosledno nihče ne dela, morajo ki-noobiskovalci pri predstavah sedeti v plaščih in bundah.
Kakšen absurd! Hodniki ogrevani dan in noč, dvorana pa ostaja mrzla. Ker sta na zunanji strani dva velika radiatorja predlagam, da steno prevrtajo in radiatorja postavijo v dvorano, ki bo tako stalno ogrevana. Za takšno prestavitev ni potreben poseben material, delo pa bi lahko bilo opravljeno v nekaj urah morda bi bil za to kolektiv TEŠ?
Prepričan sem, da bo Svoboda kot upraviteljica Doma kulture uvidela, da mora le preveč plačevati za ogrevanje hodnikov namesto dvorane in bo zato omenjeno spremembo čim prej uresničila v zadovoljstvo obiskovalcev kina in drugih predstav.
V. Kojc
V koncertni dvorani Glasbene šole v Titovem Velenju je bil v soboto, 14. januarja 1989 prvi koncert iz projekta Komornega ansambla »SLOVENICUM« in dirigenta Uroša Lajovica. V štirih ciklusih koncertov bodo z mnogimi instrumentalnimi in vokalnimi solisti, pa tudi zbori, zvočno približali naši publiki Mozarta, njegov čas in okolje. Vsekakor je to edinstven projekt v slovenski koncertni dejavnosti, zato je dobil tudi podporo Kulturne skupnosti, pomeni pa tudi pravi stik s kulturo Evrope.
Na prvem koncertu prvega ciklusa z naslovom »Mozart in učitelji« so izvajalci predstavili spored skladb Mozartovega učitelja — očeta Leopolda in devet oziroma desetletnega VVolfgan-
ga-
Leopold Mozart (1719 -1787) si je kot izvrsten violinist, dvorni komponist in kapelnik salzbur-ške nadškofije naložil tudi odgovorno nalogo: Popolno izobrazbo svojega genialnega sina.
Njegova Sinfonia in D imenovana »Die Bauernhochzeit« je programsko zasnovana simfonija, grajena na predklasičnih elementih in predvsem všečna.
Tovrsten očetov vpliv je čutiti
Za otroke, ki niso v vrtcu
Cicibanove urice
Čeeprav je večina staršev v občini Velenje obojestransko zapo-slensa, vsi otroci niso vključeni v družtbeno organizirano vzgojo in varsttvo in tako torej niso deležni vzgojnih programov primernih svojii starosti. V vzgojno varstvenih : zavodih pa mislijo tudi nanje. Z različnimi skrajšanimi vzgopjnimi oblikami jim omogočajo,), da preživijo vsaj nekaj uric svojqega otroštva med sovrstniki, pod vodstvom izkušenih vzgojiteljem.
Kcot je povedala Jožka Doli-nar, , pedagoška vodja velenjskega v^zgojno varstvenega zavoda, bodolo svoje enote odprli za tak-
šne otroke že v mesecu februarju. Zanje so že oblikovali skrajšani petinštirideseturni program, vanj pa želijo pritegniti vse otroke, ki ne hodijo v vrtec, stare od štiri do šest let. V Titovem Velenju bodo programe zanje pripravljali v popoldanskem času (v vseh večjih enotah), da pa bodo delo lahko začrtali, je nujno, da starši svoje otroke vpišejo v to vzgojno izobraževalno obliko. Vpisovali jih bodo v ponedeljek, 23. januarja in v torek 24. januarja, oba dni od 7. do 12. ure.
Cicibanove urice pa bodo organizirali tudi v obrobnih krajevnih skupnostih. Ker pa je tam
otrok manj, jih bodo vključili v oddelke dnevnega varstva (kjer so vrtci) oziroma v skrajšane programe male šole.
Torej starši otrok, ki niso vključeni v vrtec, vpišite jih v »Cicibanove urice« in jim tako omogočite, da bodo prijetno preživeli vsaj nekaj uric na teden med sovrstniki!
(niz)
tudi v Wolfgangovi šegavi skladbi »Galimathias musicum«, drugi točki sobotnega koncerta, ki jo je kot desetletni deček napisal za slavje ob inavguraciji Oranjske-ga princa kot 17-delni potpuri na znane napeve. V Leopoldovem Koncertu za trobento, ki je del daljše Serenade, se je s sebi lastno briljanco predstavil solist na trobenti Stanko Arnold.
V zaključni Wolfgangovi Simfoniji v D-duru KV 19 je poslušalce presenetila in osupnila neverjetna verziranost in muzikal-na doživetost, s katero je komaj devetletni Mozart obvladal to glasbeno zvrst.
Koncert je na poslušalce najprej napravil globok zvočni vtis, k čemur je gotovo prispevala ne na pamet izbrana zasedba glasbenikov komornega ansambla »SLOVENICUM«, zvočnost njihovih dobrih instrumentov, način njihove igre in ne nazadnje izredni akustični ambient koncertne dvorane glasbene šole, v kateri ta glasba zazveni v vsej svoji igrivosti in sijaju.
Idejnemu vodji projekta, dirigentu Urošu Lajovicu, je bil pri izvedbi v ospredju gotovo muzikalni dosežek, s čimer je navdušil polno dvorano publike, ki ni prišla samo iz občine in regije, ampak celo tudi od dlje.
Prvi korak velikega koncertnega sklopa je bil pogumen in trden. Prepričan sem, da bodo taki tudi naslednji in da bo Wolfgang Amadeus Mozart postajal tudi naš »domačin«.
Ob drugem koncertu bo izšla tudi knjižica s prispevki znanstvenikov in poznavalcev Mozartovega dela in bitja. Tako bodo koncerti dobili tudi primerno pisno spremljavo ob že dobrih koncertnih listih.
Naslednji koncerti prvega ciklusa bodo v Titovem Velenju: II. februarja, 18. marca, 8. aprila in 13. maja 1989.	Ciril Vertačnik
En hribček bom kupil...
»Kajuh« je iz Titovega Velenja
V prvi letošnji številki Našega časa, ki je izšla 12. januarja, je bilo v članku o moškem pevskem zboru Kajuh napačno zapisano, da je zbor iz Šoštanja, kar pa ne drži. Moški pevski zbor Kajuh je iz Titovega Velenja. Zato se vsem prizadetim za napako opravičujemo.
Uredništvo
V zadnjem času postaja zelo priljubljeno pridelovanje lastne žlahtne kapljice. Glede na to, da vse bolj potrebujemo aktivno preživljanje prostega časa, se postavlja vprašanja, kaj pa mali vinograd? Občina Velenje ima veliko mikrolokacij, ki so agroeko-loško zelo primerne prav za gojenje vinske trte. Iz teh razlogov je Skupščina občine Velenje na pobudo DO ERA TOZD VINO Šmartno ob Paki leta 1986 predlagala republiškemu komiteju za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano v Ljubljani, da razširi meje šmarsko-virštanjskega vinorodnega okoliša in zajame lege ki so bile do tedaj izven vinogradniškega območja SR Slovenije. Na podlagi strokovno izdelane študije Biotehniške fakultete iz Ljubljane in Kmetijskega zavoda Maribor, je v Ur. I. št. 48. z dne 30/12-1987, izšel pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o rajonizaciji vinogradniškega območja SR Slovenije o sortah vinske trte, ki se smejo saditi in o območjih za proizvodnjo kakovostnih vin. Ta pravilnik v svojem prvem členu pravi: »Šmarsko-vir-štanjski okoliš zajema območja od Kunšperka po desnem bre-
gu Sotle do Rogatca, nato južno pobočje Donačke gore in Boča do Pečice, Zbelova, Suha-dola, Špitaliča Verpete, nato južno pobočje Paškega Kozja-ka in po zračni liniji na Pleši-vec. Ravne, Bele vode, Ljubija, Polzela, nato ob vznožju hri- , bov do Celja, po dolini Savinje do Laškega in od tu ob meji sosednjega vinorodnega okoliša do Kunšperka.« Tu so zajete vse možne lege, vendar moramo pripomniti, da pridejo v poštev samo južne, jugovzhodne in jugozahodne lege do nadmorske višine maksimalno 400 m. Četrti člen tega pravilnika pa točno določa sorte, ki se smejo saditi v posameznih okoliših. »V Šmarsko-virštanjskem vinorodnem okolišu:
1.	priporočene sorte: laški rizling, sauvignon, beli pinot, chardonay, frankinja, modri pinot.
2.	Dovoljene sorte: zeleni sil-vanec, renski rizling, traminec, ranina, rizvanec, kraljevina, ža-metovka, portugalka, šentlo-vrenka, gamay, žlahtnine, ker-ner zvveigelt.«
Predno se odločimo za sajenje nasada, moramo storiti vse potrebno. Najbolje je če se posvetujemo s strokovnjakom. Vinska trta raste na siromašni zemlji zato je treba to zemljo predhodno primerno pripraviti. Potem gremo v nabavo ce-pljenk, si izdelamo točen načrt dela, odvzamemo vzorec zemlje in jo damo v analizo in na podlagi rezultatov delamo po navodilih strokovne institucije. (Analizo zemlje opravi Kmetijski zavod Maribor).
V naši občini imamo že dva nasada zasajena z novimi sortami, kjer že imajo prve izkušnje.
Veronika Krumpačnik, dipl. ing.
agr.
veselo z ansamblom	Nagradna križanka »Naši pisatelji« (6)
Lovska — resnična
Pod strelom je padel gams
Dan in noč
Ob vsakdanjih skrbeh, slabih novicah so zabava, sprostitev in razvedrilo nadvse potrebni. Tega se dobro zavedajo fantje, ki sestavljajo ansambel Dan in noč iz Titovega Velenja.
Ansambel deluje že več kot pet let. prej pa so njegovi člani delovali v različnih skupinah. Glasba, ki jo ansambel izvaja, je namenjena širokemu krogu ljudi. Sestavljajo ga: Milan Verboten klaviature, diatonična harmonika — Miran Slatinek — saksofon, klarinet, vokal — Tomo Slatinek — kitara, vokal — Miro Doki — tolkala, vokal — in Franci Oder — bas kitara, vokal.
Poleti so igrali na veselicah, raznih drugih prireditvah po Gornji Savinjski in Šaleški dolini ter Koroški, v Avstriji, na jesen zabavajo goste po raznih restavracijah, hotelih. V prihodnje pa želijo nastopiti tudi v drugih krajih naše domovine.
Člani ansambla poleg skladb tujih avtorjev igrajo tudi lastne skladbe, ki jih bodo spomladi prihodnje leto posneli na svojo kaseto. »Naša glasba je prijetna za »štimungo«. ki jo imajo obiskovalci prireditev radi. Prav zaradi tega nas tako pogosto vabijo medse,« pravijo fantje.
Anonimno pismo
Pisma z dvomljivo vsebino so spet med nami. Enega je zadnjo soboto v letu dobila žena, a smo ga takoj raztrgali in vrgli v koš. Ko smo ga prej na hitro prebrali, seveda.
V pismu naslovnika pozivajo, naj v devetih dneh po prejemu pošlje pismo z enako vsebino dvajsetim znancem in pri tem mora ostati seveda anonimen. V nasprotnem primeru bo kdo umrl ali zbolel, skratka trda mu bo predla. V pismu so opisani dogodki, ki so se v preteklosti zgodili tistim, ki so pismo vrgli v koš, ne da bi ga v dvajsetih izvodih poslali naprej. Gre za vznemirjanje javnosti, kar je po odloku o javnem redu in miru tudi kaznivo, seveda, če te pri dejanju dobijo.
Očitno nekateri nimajo kaj početi, pa se gredo takšne neumnosti. Marsikdo pa tudi nasede. Morda imajo v družini koga hudo bolnega, ali pa jih je v tistem času doletela kakšna nesreča? Pa naj bo tako ali drugače, sam sem trdno prepričan, da nas nesreča ne bo doletela zato, ker smo pismo vrgli v koš. Veljalo pa bi razmisliti, kdo neki nam je pisal? Pismo je bilo naslovljeno na ženo, naslov vzet iz telefonskega imenika, kjer je naša hišna številka zapisana nepravilno, oddano je bilo v Titovem Velenju ... Spametujte se!
(keš)
t/ i / i * t / * '/ -- t
Ansambel Dan in noč iz Titovega Velenja
Po telefonu me pokliče Vida Pahor in mi sporoči, da ima zame novico. Grem do Faleta, kjer že čaka zelena bratovščina, da zabeležim v objektiv, za kasnejši (o)spo-mitn, da je pred nekaj urami padel nekje pod Špikom na Paškem Kozjaku dve leti star garns. To je lovni rajon lovske družine Velenje.
Lovca Franca Blažiča sem vpirašal, ali je bil odstreljeni gams bolan ali kako drugače poškodovan? »Kje pa, to je troifejni odstrel,« je odgovoril. Vidite, tako so načrtovali v ltovski družini Velenje. Lahko se odstreli dve leti star gaims. Kakšna je življenjska dolba gamsov ne vem. Vendar bi ita gams še lahko živel, če bi 'v lovski družini malo dru-gačče odločali o odstrelu.
Wem pa, da te priljubljene živ/ali niso nevarne ljudem, tuddi ogrožajo ne nikogar. Ne
Rešitev nagradne križanke »Naši pisatelji 6« pošljite do ponedeljka, 23. januarja, na naslov: Uredništvo Našega časa, 63320 Titovo Velenje, Foitova 10 s pripisom: Nagradna križanka — »Naši pisatelji 6«. Med reševalce bomo z žrebom razdelili tri nagrade, in sicer: 1. nagrada 7.500 din, druga in tretja nagrada pa 5.000 din.
Pravilna rešitev nagradne križanke »NAŠI PISATELJI 5«:
planer, ragada, edamec, Dl, ara, Janez, Bjelovar, Stoa, Anet, Koblar, rosa, oprema, Ast, plin, cestar, OA, kip, VA, LG, honorar, Ariel, satan, merlin, Bata, idiomatikon, nastava, ara
Nagrajenci:
1.	nagrada 7.500 din: Blaž Dukarič, V. Vlahoviča 41, 63320 Titovo Velenje
2.	nagrada 5.000 din. Slavko Polenik, Tovarniška 2, 63325 Šoštanj
3.	nagrada 5.000 din: Ernest Špeh, 63330 MOZIRJE 258 Nagrajencem čestitamo!
vise« UHAN
OKMMIt rtOS.IHt
bCAG
KAM6M
MARJAN URttAS
tursU
lAMI&lEC
TROPSKA PAPIC.A
ciglER jA NdZ
aajicA
Si/ftTBA
&OOA,
roaou
hl,i ZA OBREZO' VMOE trte
HEflllJET-
AVTOR,:
oaitK.
AKTOM
Nel-HOA
iLDZCf
f£KAV ROHUNIJI
HOCJJA PTICA
RASTLINSKA tfiDICA
■Sten. tiRAlkA (MARIJA)
FR.-tlflt.
Pisatelj totutc,
■AR
PETER 1M6APIA
6W5H HLEtAL RE/A
v ■iZ
POD
P0KLDM, DARILO
NAST!£Sfe.
VANJE,«® PAKJtL
spomnim se, da bi se kmetje kdaj pritoževali, da jim uničujejo kmetijske pridelke na njivah. Zato se sprašujem, je moral pod strelom pasti le dve leti star gams.
L. Ojsteršek
SAlUOVEC
DJ3T
mivrore;-ataha,- -
IK^lA-tWJAN3A
PSAIEN,
ioJCS.
ftfovlibA <SORA
TURCI;E
-JAMUK SAMICA

0C£ ivj MATI
wXSXA RlfeVfJi,
TUbl PAPAUNlJ
tobfU
LC<«( MUS
KATRAN
Pcn/PRA-. St-V/ANje
M. PoP PEVItA TURNER
2RAKf* «o-vse-
kkalt
■HIMALAJSKA K01A
ŠVICAR
50toR!Č.
OEN-IME
M'LAN0
DRAGOCENOST
zv 0w< KA,
KAR. SE iziME
pogled namesto
ali pokrajino
8. stran nad čas
KULTURA
19. januarja 1989
DVIGNJENI ZASTOR 112 A
Knjižni kotiček
Po izteku starega leta je sedaj na vrsti pregled poslovnih rezultatov. V knjižnici kulturnega centra Ivana Napotnika v Titovem Velenju so to delo že opravili in ugotovili, da so bili dokaj uspešni. Njihova oddelka — pionirski in oddelek za odrasle je obiskovalo lani več kot 46 tisoč občanov, izposodili pa so okrog 98 tisoč knjig. Nekoliko manj spodbudne so le številke o nakupu novih del.
Pionirski oddelek je lani obiskalo več kot 26 tisoč mladih knjižnih moljev. 404 pa so bili takšni, ki so se lani vpisali prvič med izposojevalce knjižnih del. Prebrali so približno 49 tisoč knjig, od tega poučnih 4870.
INič slabših rezultatov o obisku in številu izposojenih knjig ne beležijo na oddelku za odrasle: 20182 bralcev, od tega okrog 9000 odraslih, na novo vpisanih 318; izposojenih knjig 49 tisoč, od tega dve tretjini leposlovnih (več kot 37 tisoč), poučnih nekaj manj kot 12 tisoč.
Ob teh številkah, ki so po svoje dokaj zanimive, pa bo pozornost bralcev zagotovo bolj pritegnilo delo Vidna tema avtorja VVilliama Goldinga, ki ga knjižničarke oddelka za odrasle priporočajo svojim bralcem.
William Golding je sedmi britanski pisatelj, ki je prejel Nobelovo nagrado za književnost. Napisal je mnogo izvirnih romanov, v katerih definira izvor zla v človeku in opisuje njegov boj proti njemu. Njegovi najuspešnejši roman je Gospodar muh. Ob tem pa je VVilliam Golding napisal še Dediče, Prosti pad, Zvonik, Oli-ver, Vidna tema, Papirnati ljudje, Obredi ob prehodu in druge.
Omenjeni pisatelj ima izredno natančen občutek za opis prizorov. Slikovito in natančno psihološko prodira v bistvo pojava, ki ga opisuje. Tako se v romanu Vidna tema loteva ognja in mistično premikajočih stvari v njem. Predmete v ognju vidi žive. V tem romanu opisuje krizo posameznika, njegovo telesno in duševno obremenitev. Pravzaprav pa vsebino romana napoveduje sam naslov dela. Čas dogajanja
je Hitlerjevo medvojno nočno bombandiranje Londona in posledica te strahote, ki temo spreminja v peklenski žar.
Hudo popečenega otroka Mat-tya — rešijo iz požara in odpeljejo v bolnišnico in od tam s hudimi telesnimi napakami v najdiš-nico — šolo h gospodu Pedigre-iu, kjer so predvsem nadarjeni otroci. Mattiyu je ogenj vzel fizične in duševne lastnosti. Zaradi šepanja, dvobarvnega obraza od opeklin, pošastnih uhljev, ki štrlijo iz plešaste lobanje je postal tarča posmeha. Ni mu preostalo drugega kot da izgine iz stvarnosti. Potegne se vase, da bi bil zunanjemu svetu čimmanj opazen.
V njem živi tudi druga osebnost, ne fizična, ampak psihična. Zato je ta otrok obenem poosebljena dobrota. Mattiva je čutil, da se mu učenci posmehujejo zaradi njegove zunanjosti. Tudi pri ravnatelju ni užival posebne naklonjenosti. Zato fanta vzamejo iz šole ter mu najdejo delovno mesto v trgovini z železninami. Od plače si kupi zvezek in svinčnik ter piše dnevnik, v katerem obračunava sam s sabo. Sebe opisuje kot prikazen. Sprašuje se, zakaj je na svetu, spominja se najdišnice, posmeha sošolcev, trpkega življenja, ki ga spremlja še naprej.
Vidna tema je torej psihološka zgodba, ki bralca pelje od strani k strani tako, da o vsem tem tudi sam razmišlja.
MLADINSKA KNJIGA
V velenjski Mladinski knjigi so se na novoletne praznike dobro pripravili. Izkušnje so namreč pokazale, da je kar nekaj med nami takih, ki menimo, da je knjiga resnično lepo darilo. In v kotičku »ideje za prosti čas« je bilo takšnih kar precej.
Ob romanih in drugih leposlovnih knjigah pa tokrat ponujajo kupcem tri nove priročnike: Sladice — tokrat malo drugače, zanj boste odšteli 64 tisočakov, za delo Popravi svoj avto boste plačali 99 tisoč dinarjev, nekaj manj pa za Lovci in druga vojaška letala.
(TA P)
Osveščanje mladega človeka s knjigo
IZ MUZEJA VELENJE
Zgodilo se je
19, JANUARJA Leta 1893
V	Slovenskem gospodarju številka 3., ki je-izšel v Mariboru leta 1893 lahko preberemo naslednjo novico iz naših krajev:
Nj. veličanstvo svitli cesar je potrdil volitev g. Ivana Vošnja-ka, veletržca v šoštanji, za načelnika in g. Franca Skubica, zdravnika v Velenji, za namestnika v okrajnem zastopu šoštanjskem in g. Fr. Dietingerja, za namestnika načelnika v okr. zastopu Maren-berškem.
Podobno novico smo v naši rubriki predstavili že iz 1886. leta, ko sta bila za načelnika in njegovega namestnika ravno tako potrjena Ivan Vošnjak in Franc Skubic. Že ob takratni izvolitvi in potrditvi smo zapisali, da sestava okrajnega zastopa kaže na odločno slovensko usmerjenost njegovih članov in s tem samega okraja, ki je bil nekaj večji kot današnja velenjska občina. Ta slovenska usmerjenost okraja je očitna vse do leta 1903, ko propade usnjarna Ivana Vo-šnjaka, ki je bil glavni ekonomski steber slovenstva v Šoštanju in celotno šoštanjsko usnjarstvo preide v roke nemške veje Vo-šnjakov.
Ivan Vošnjak, šoštanjski tovarnar, politik in zaveden Slovenec
Leta 1952
Tega leta je v Savinjskem vest-niku št. 3 tudi naslednja vesti-čka:
V	velenjskem rudniku je letos določenih 124 milijonov dinarjev in to predvsem za ureditev moderne mehanizacije v zvezi z izvozom premoga iz novega jaška. Če bo oprema za mehanizacijo pravočasno prispela bo velenjski rudnik lahko dal v letošnjem ietu
• •
okrog 600.000 ton lignita.
Vestička, ki jo tukaj priobčuje-mo, obeležuje začetek mehanizacije velenjskega rudnika, ki je privedla rudnik od »polindustrij-ske« proizvodnje do današnje velikosti. Po uvedbi mehanizacije pri izvozu premoga je proizvodnja premoga skokovito narasla do 3.000.000 ton lignita.
Leta 1957
V Večeru št. 15 iz leta 1957 je zapisano naslednje poročilo iz Velenja:
15. I. so v Velenju gostovali člani mestnega gledališča iz Celja z igro »Dežurna služba«. Nabito polna dvorana je z aplavzom priznala gostom visoko umetniško kvaliteto. To je že drugo gostovanje Celjanov. Ob njih se naučijo domači igralci, gledalci pa se uče vrednotiti dramsko umetnost!
Vest ilustrira dejstvo, da je bil interes za kulturne prireditve v Velenju pred nekaj desetletji izredno velik in so bile praktično vse prireditve razprodane. Vmes je bilo obdobje mnogo manjšega zanimanja za kulturne prireditve, v zadnjem času pa opažamo ponovno velik porast zanimanja za kulturo. Prireditve so po pravilu razprodane, išče se karta več in to ne glede na vrsto prireditve. To razveseljivo dejstvo brez dvoma lahko pripišemo na eni strani prebujajoči se slovenski zavesti, ki išče svojo novo identiteto tudi ali celo predvsem v slovenski kulturi, na drugi strani pa lahko in moramo izpostaviti dejstvo, da je tudi samo kulturno dogajanje v velenjski občini tako kvalitetno in izzivalno kot že dolgo ne in naravnost sili publiko k obisku.
* Pripravil: Tone Ravnikar
Ponuditi vsaj obvezno branje srednješolcem, bi morala biti skrb ne samo knjižnic v srednji šoli, ampak tudi ostalih v kateremkoli kraju Slovenije.
Sicer smo na starih tirih, verbalnih in nemogočih, ko delo kateregakoli avtorja v enem samem ali kvečjemu dveh izvodih kroži med štiridesetimi ali tudi šestdesetimi učenci le kot prepis edinega, ki je delo lahko prebral v določenem času. Ni potrebno posebej omenjati, kaka neprecenljiva škoda se dela mlademu človeku, ki si s prepisom dela prihrani čas. Ne doživlja pa avtorjeve besede, ne prebere vseh tistih metafor in drugih tropov, ki oblikujejo delo umetniško.
Doživeti prebrano zgodbo pomeni veliko več, kot samo prebrati. Končno gre tudi za to, da otroka vzgajamo v kritiki, ki bo znal ceniti zgodbo pač zato, ker mu je bila všeč zaradi načina izražanja, in ne samo zaradi zgodbe.
Tu je dolžna šola, pa tudi širša družbena skupnost, omogočiti mlademu človeku osebnostni
REKLI SO.
dr. Ljubo Bavcon na kulturnem večeru 12. januarja v knjižnici v Titovem Velenju
O SLOVENSKI DEMOKRATIČNI ZVEZI
Ne more biti zakonitosti, ustavnosti, legitimnosti in vseh teh načel pravne države, če oblast ni kontrolirana, če nima sogovornika, če nima partnerja, če nima opozicije. Kako to opozicijo napraviti, kako jo organizirati, to pa prinaša življenje.
Tako je bila včeraj ustanovljena Slovenska demokratična zveza. Napovedujejo ustanovitev slovenske social-demokratske stranke. Edino kar bi rad povedal v tej zvezi je to, da bi bil jaz veliko bolj srečen, če bi v Sloveniji, k jer se to sme, pazite, drugje se to ne sme, ustanovili »jugoslovansko demokratično zvezo«. V Sloveniji se to sme, v Beogradu se to ne sme. V Zagrebu pa menda tudi ne.
O DELU SVETA ZA VARSTVO ČLOVEKOVIH PRAVIC
Mi mislimo, da mora naš Svet ža varstvo človekovih pravic delovati zelo previdno, zelo preučeno, zelo študiozno in ni potrebno ysega kar obešati na veliki zvon in delati cirkus iz vsakega uspeha, ki ga imamo.
Lahko vam povem, da smo imeli že celo vrsto intervencij pri nekaterih organih, zlasti organih za notranje zadeve in ne glede na to, kaj se misli in kaj pišejo včasih morda malo preveč razbeljene glave o sedanjem republiškem sekretarju Tomažu Ertlu, moram reči, da se je na vsako našo intervencijo izjemno hitro, korektno odzval in ukrenil, kar smo predlagali, da naj ukrene.
Imamo pa tudi negativni primer! V časopisu ste lahko brali, da smo predlagali republiškemu sekretarju za pravosodje, da naj dovoli obsojencem direktno pisanje zaprtih pisem našemu Svetu. Obsojenec namreč lahko iz zapora piše samo preko uprave. Mi smo predlagali to, kar ne bi bilo nič nezakonitega, brez problema in vse bi lahko ostalo v diskretnih okvirih Sveta, če bi ocenili, da iz pisanja ni potrebno delati cirkusa.
Sekretar je to odklonil! Zato smo sklenili, da o tem obvestimo predsedstvo SRS in javnost.
razvoj tudi skozi prizmo estetskega osveščanja. To daje mlademu človeku globlji, duhovni aspekt gledanja in doživljanja vsega tistega, kar je lepo. Ne razglabljam o klasičnih in modernih zakonih lepega. Prepričan pa sem, da mora lepo zganiti čustva doraščajočega in mu v neki prihodnosti asociativno omogočati tudi željo, izražati se na neki višji, abstraktni ravni, s katero dosega močnejši učinek v svojem pisnem in govornem izražanju. In če tako mislimo, je prepisovanje umetnin v osnovnih in srednjih šolah zločin nad mladim človekom. Zato mu moramo omogočati tak knjižni fond, da bo vsaj določeno obvezno branje prebral.
Verjetno so vse knjižnice, šolske in javne, premalo skrbele za knjižni fond učencev. Verjetno bi o teh problemih morale razmišljati tudi založbe.
Prav bi bilo, če bi se zadeva premaknila z mrtve točke, in bi tudi v kaki matični knjižnici bila na razpolago za določeno delo več kot samo dva izvoda.
-Viš
O 133. ČLENU KAZENSKEGA ZAKONA SFRJ
Lani je v novoletnem intervjuju Stane Dolanc, član predsedstva SFRJ, povedal, da bo predsedstvo (ali da je že) sprejelo iniciativo za odpravo tistega dela 133. člena KZ o sovražni propagandi, ki ga imenujemo v stroki na kratko »obrekovanje države«. Nato je šel na potovanje v ZDA član predsedstva SFRJ Josip Vr-hovec, ki se je pogovarjal s predsednikom Reaganom in v tem pogovoru izjavil (in cel svet je bil o tem obveščen), da bo Jugoslavija odpravila 133. člen KZ SFRJ. Na posebno vprašanje, ki je bilo postavljeno Stanetu Do-lancu, pred kakima dvema mesecema, zakaj se to še vedno ni zgodilo, kljub temu, da je to predsedstvo sprejelo in že dalo pobudo skupščini SFRJ, se je Dolanc sam začudil, kako je to možno, da se to ni zgodilo.
In potem je naš Svet sprejel sklep, da predložimo skupščini SFRJ, naj spričo izjav Dolanca in Vrhovca, pomilosti vse tiste, ki so bili obsojeni po tem členu. Naša iniciativa je, izgleda, prišla prepozno za pomilostitev ob 29. novembru. Poleg tega pa je bil v tistem času ustanovljen tudi zvezni forum za človeške pravice in z njegovim predsednikom smo se dogovorili, da bomo šli s skupno iniciativo še enkrat na predsedstvo, ki je potem res pomilostilo obsojence po 133. členu KZ SFRJ.
Mislim, da tu ni bilo nobenih mahinacij in manipulacij v ozadju. Morda sem vam s tem povedal, da je to storjeno tudi zato, da bi predsedstvo ostalo zvesto besedi, ki jo je dalo tudi svetovni javnosti in ne samo naši. S svetovno javnostjo je namreč malo težje manipulirati . . .
O INTELEKTUALNI POŠTENOSTI
Mislim, da je ena največjih človeških vrednot njegov dvom, njegova skepsa, o vsem kar vidi in o samem sebi. Vedno imam slabo vest, kadar kaj trdim. Zaradi tega, ker je življenje tako neskončno zapleteno in pestro, da se današnja trditev lahko že jutri pokaže kot neresnica . . .
Pa je vendarle bolj plodno živeti tako, kot slediti eni sami možnosti, eni sami liniji, eni sami resnici, ker je ni. Ker je resnic toliko, kot je nas ljudi.
Skratka: dvom, skepsa, ne samo o drugih ljudeh. To zna vsak: dvomiti o drugih ljudeh. Dvomiti o sebi in svojih resnicah, to pa je težko!
Finta v vrečki
Piše: Peter Rozman
Crk. crk. crk, crk crkni Človek. Človek. Človek.
(S. Kosovel)
Bom čisto odkrit. Na kozlanje mi gre, ko slišim ali gledam medijski napad papirnice Krško v njeni kampaniji za prodajo papirnatih vrečk. Tam doli blizu nuklearne elektrarne so prvi v Sloveniji izdelali moderne vrečke, ki naj bi sčasoma izpodrinile polivinilaste. Skoraj nihče še ni videl teh vrečk pa že prvošolčki vedo, da bodo ravno te nove, papirnate vrečke rešile Slovenijo, mojo in tvojo deželo pred ekološkim kolapsom. Naši gozdovi in struge naših rek bodo enkrat za vselej očiščene plastičnih franž, ki so zdaj navešene po vejah grmičevja povsod, koder korači človek.
In zakaj mi ob tej reklami za vrečke gre na kozlanje? Preprosto stisne me v želodcu, ko vidim, da se tudi moji dobri nameni sprevračajo v nekaj povsem drugega. Poglejte! Ena najbolj svinjskih tovarn v Sloveniji se na vse kriplje trudi, da bi peščici državljanov dopovedala, da je ravno ona, papirnica Videm tista, ki bo pokidala ves nakopičen gnoj. Kam? Naravnost v papirnate vrečke, ki hitro razpadejo in so močne itd., itd.,. . . Ekolo-škost, ki seje v nekaj letih zaradi resnične skrbi osveščenih državljanov povečala na izjemno visoko stopnjo, propagandni referenti iz Krškega spretno izkoriščajo za frontalni napad na površno ljudstvo, ki bo od zdaj v papirnatih vrečkah nosilo vsakdanje potrebščine in imelo ob tem prijeten občutek, da je tudi samo nekaj storilo za boljše okolje.
Ha! Nosili bomo stvari v papirnatih vrečkah, izdelanih v tovarni, ki vali bel oblak sladkobnega
vonja nad Krško. Na koncu papir za vrečke pobelijo še z dioksinom, strupom nevarnim dojenčkom, otrokom, odraslim in starcem! Tako je to. Človek obrača in obrača, bog pa obrne, bi rekli stari ljudje.
Tega pregovora se tudi pogosto spominjam, kadar opravljam inventuro svojega ekološkega pisanja. V grlo se mi zabije cmok in bolj ko razmišljam, bolj se mi zdi to početje brezplodno in celo nazadnjaško. Zdi se, da so v družbi prisotni procesi, ki so neustavljivi. Izgleda daje samouni-čenje človeške vrste že eden takšnih. Ne gre mi iz glave prispevek RTV Ljubljana, ki ga je pred kratkim pokazala v Tedniku. Neki učenjak je predstavil zadnjo generacijo računalnikov, ki bodo v drobovju nosili takoimenovane nevročipe. Zazdelo se mi je, da to ni več sad človekovega neumnega tipanja za neznanimi stvarmi, ampak bi ta izum lahko vključili v evolucijo. Razvoj človeške vrste! Tik pred tem, ko bo človeštvo izumrlo v lastnem dreku, zadušljivem zraku in ob zas-vinjanih vodah, mu bo uspelo izdelati nekaj, kar razumemo pod besedo roboti. Jules Verne pa bi gotovo napisal debelo knjigo o mehanskih ljudeh, ki bodo jedli, pili, čutili, razmišljali, se ljubili in razmnoževali in ne bojih motilo strupeno ozračje, ne kalne vode, ne radioaktivno sevanje. Morebiti bodo od tega celo živeli .. .
In najbrž bodo tako kot mi hodili po naših lepih planinah ter občudovali sončne zahode in sončne vzhode. Peli bodo, ukali z gore na goro in se veselili. Od nas se bodo razlikovali tudi po tem, da svojih najlepših trenutkov s prijatelji ne bodo mogli preživeti pod zelenimi macesni, ampak bodo zbrani med posušenimi in od strupov posmojenimi, črnimi, v nebo segajočimi štrclji.
Prireditve Kulturnega centra Ivan Napotnik
razstava
SLIKA NA PAPIRJU
V	galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik bodo v četrtek, 19. januarja ob 19.00, odprli razstavo SLIKA NA PAPIRJU - didaktične zbirke. Na razstavi sodeluje 21 slovenskih slikarjev. O razstavi bo govorila akademska slikarka Alenka Gerlovič.
Razstava bo odprta do 9. 2. 1989.
musical
FANTOM OPERE
V	soboto, 21. januarja organizirata Kulturni center in Kompas ogled musicala FANTOM OPERE v Theatru an der Wien na Dunaju. Avtor musicala je Andrevv Lloyd Webber, ki ga poznamo po musica-lih Jesus Christ Superstar, Cats in drugih.
Odhod avtobusa ob 5.00 izpred Rdeče dvorane v Titovem Velenju. Cena aranžmaja 120.000 din in plačilo vstopnice 190 ATS. Nekaj mest je še na voljo.
Marija Jurič Zagorka: ČAROVNICA Z GRIČA
V	petek, 28. januarja ob 20.00 bo v veliki dvorani Vatroslav Lisinski v Zagrebu predstava ČAROVNICE Z GRIČA v izvedbi igralske družine »Histrion«. Odhod avtobusa ob 15.00 izpred Rdeče dvorane v Titovem Velenju. Cena aranžmana 35.000 dtn. Prijave še sprejemamo!
Nace Simončič VELIKI KIKIRIKI
Za najmlajše bo v soboto, 28. februarja ob 10.00 in 15.00 lutkovna predstava v izvedbi Lutkovnega gledališča iz Ljubljane. Med drugim bodo otroci spoznali priljubljenega lutkarja Načeta Siraončiča. V programu šolskih počitnic je nepravilno naveden termin 21. januar.
	PeTI Ureja:
—mP'	ROKOPISI Ivo Stropnik
	
1977_1988	
Časopisna antologija šaleških pesnikov	
25. rokopis
Julka Tajnikar
NA SEJI
Sejemo, sejemo goste besede. Ko bi le kdhj napolnile nam sklede.
Če bi vsaka beseda le klasek rodila pa bi vse kašče navrh napolnila.
Sicer pa kaj! Beseda ni konj! To še najlažje damo zastonj.
19. januarja 1989
ŠPORT
naš čas Stran 9
Strelski šport
Dobri v Zagrebu
Na 3. zveznem strelskem tekmovanju v mednarodnem programu v Zagrebu so velenjski strelci dosegli nekaj dobrih rezultatov. V streljanju s pištolo je Denis Bola med članicami s 373 krogi zasedla drugo mesto in republiški rekord. Simon Vetemik je bil pri mladincih sedmi, Mojca Saje pri mladinkah enajsta, Trinkaus pa je pri članih osvojil skromno 17. mesto.
Strelska družina Mrož je izvedla tradicionalno tekmovanje za vse kategorije »Prvi zmagovalec 89«. S puško je zmagal Mi-klav pred Rekom in Kristino Je-hart, s pištolo pa je bil najboljši Detlbah, pred Trinkausom in Mojco Saje.
V 7. kolu republiške strelske li-g.--vzhod so strelci Mroža gostili ekipo mariborskega Večera. Zmagali so gostje s 1.453:1.444. Po tem kolu so Velenjčani z 10 točkami na 4. mestu.
F. ŽUČKO
Novoletni kegljaški
turnir
Člaini kegljaške ekipe Gorenja so v ipetek na kegljišču šoštanj-skih (termoelektrarn zelo dobro orgamizirali novoletni turnir, pravzzaprav prijateljsko srečanje ekip FFecra Slovenj Gradec, TGO Gorernje, TEŠ Šoštanj in Rudnika lig>nita Velenje. Za vsako ekipo so) nastopili po štirje moški in štiri žženske, ekipo RLV pa so okreppile kegljavke iz drugih delov soozda, saj na rudniku ni delavk, 1 ki bi se ukvarjale s kegljanjem. . Upajo, da bo zanimanje med r njimi le naraslo z obnovljenim kkegljiščem v obratu družbene pnrehrane. Še vrstni red: I. TES, ; 2. RLV, 3. TGO Gorenje in 4. Fec:cro.
JOŽE HR1BERNIK
Avto-moto turing klub
Zvezno priznanje za organizacijo
Člani Avto moto turing kluba Titovo Velenje so od prvih začetkov do danes postali drugi najboljši organizatorji rallyjev v Jugoslaviji. Na to odlično mesto jih je pripeljalo neumorno, zgledno in uspešno delo. Prvi rally, ki je štel za republiško prvenstvo so organizirali leta 1984. Takrat je bila izražena tudi želja, da bi ral-ly v Šaleški dolini postal tradicionalen. Naslednje leto je bil v Titovem Velenju tudi rally za prvenstvo Slovenije, s tem, da je postal zahtevnejši, imel je namreč dve različni hitrostni preizkušnji.
Uspešna organizacija je pripomogla k temu. da jim je Avto-moto zveza Jugoslavije zaupala organizacijo ral-lyja za državno prvenstvo za leto 1986. Od tega leta dalje potekajo hitrostne preizkušnje na cestah, ki so za voznike in gledalce zelo privlačne in atraktivne. Rallyja v letih 1986 in 1987 sta bila po ocenah strokovnja-
kov po organizaciji na drugem mestu v Jugoslaviji. Ni potrebno posebej poudarjati koliko prizadevanj in truda vseh članov in sodelavcev je bilo potrebnega, da so dosegli takšne uspehe, za katere vedo tudi na avto-moto zvezi v Beogradu. Seveda pa tako zahtevnih prireditev brez pokroviteljev ni. Pri organizaciji rallyja je imelo vodstvo AMTK Titovo Velenje v vseh letih razumevanje pri vseh, pri katerih so prosili za pomoč, razen pri ZTKO občine Velenje.
Ves trud za odlično organizacijo rallyja je bil poplačan 12. januarja, ko je AMTK prejel priznanje Avto-moto zveze Jugoslavije, saj je rallv »Gorenje 88« prejel priznanje za najbolje organizirano tovrstno prireditev pri nas v preteklem letu. Ocenjevali so zavarovanje prireditve, brezhibne radijske zveze, hiter izračun rezultatov, točnost prireditve, izbiro proge, brezhibno delovanje vseh služb in veliko število gledalcev.
Prizor z rallvja »Gorenje 8/i«
B. M
	
	
J^f v j	
■k wm jjm ..... _man	
iPH ~>"iMH	MRPES
Gorenje — prehodni pokal Djordjeviču
Miki Djordjevič je zmagovalec hitropoteznih šahovskih turnirjev za prehodni pokal Gorenja za leto 1988.Ljubitelji šaha iz delovnih organizacij in skupnosti Gorenja v Titovem Velenju se enkrat mesečno pomerijo na hitropo-teznem turnirju, dosežke pa iz meseca v mesec seštevajo.
Lani je na teh turnirjih skupno nastopilo 31 šahistov, med katerim je zmagal Miki Djordjevič s 85 točakmi. Sledijo: Gregor Rupnik 84, Ivan Kovč 51, Franc Stropnik 34, Rudi Merzdovnik 33, Drago Šabec 26, Srečko Ostruh 24, Robert Podlipnik 22, Aleksander Radosavljevič 20 itd.
hj.
-
Ptodelitev priznanj športnikom Grorenja
Odddelek za rekreativno in kultuurno dejavnost DSSS Gorenje; SOZD bo v petek, 20. januaarja 1989, na priložnostni prireeditvi podelil priznanja najbeoljšim ekipam temeljnih orgainizacij in delovnih skupnosti i v tekmovanju za športni pokali.
Telkmovanja v najrazličnejših športtnih zvrsteh, od iger z žogo do attletike, kegljanja in šaha ter drugiih oblik rekreacije, potekajo skozii vse leto, dosežke pa ocenjujejo s točkami za uspeh ekip
in posameznikov ter posebej še množičnost.
V letu 1988 je tekmovalo 19 moških in 14 ženskih ekip temeljnih organizacij in delovnih skupnosti Gorenja v Titovem Velenju in Nazarjah (Gorenje MGAj, pridružili pa so se jim tudi štipendisti in upokojenci.
Najuspešnejše ekipe so bile tudi letos iz tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika Gorenja Gospodinjski aparati, ki so v moški in ženski konkurenci dosegle največ točk in osvojile kar tri najdragocenejše lovorike.
SREČANJE
Kdor zdravo živi, pridobi — slogan, ki mu sledi vse več in več ljudi. Mnogim je telesna kultura že postala sestavni del sicer naporne vsakdanjosti, drugim še zagotovo bo. Zlasti razveseljivi so podatki o številu tistih, ki se s športno dejavnostjo ukvarjajo predvsem rekreativno.
Sandi Dovšak iz Šoštanja je telesna kultura življenjska sopotnica že več kot 50 let. Majhno dekletce je še bila, ko jo je starejša sestra večkrat vzela s sabo k telovadbi v stavbi, ki je danes ni več. Pri 14., 15. letih je postala že vaditeljica najmlajših. Po rojstvu četrtega otroka telesni kulturi ni namenjala več toliko časa, je pa zato zdaj bolj vestna in marljiva v zadnjih devetih letih pri rekreativni vadbi starejših krajank. »Čez 50 žen-skic — tako namreč pravim mojim rekreativkam je vpisanih v to vadbo. Enkrat na teden pa jih telovadi na švedski gredi in drugih telovadnih orodjih poprečno od 22 do 25. Pohvaliti jih moram. Zlasti v zimskih mesecih so resnično vztrajne in prizadevne. Do septembra do maja »živimo zdravo« v telovadnici našega doma, v poletnem času pa se odpravimo na izlete, na kopanje v šo-štanjski in topolški bazen, skratka, imamo se lepo, saj so ženskice zadovoljne, jaz pa seveda z njimi skupaj,« je pripovedovala Sanda.
Po njenem mnenju je takšna
Sanda Dovšak
oblika sprostitve danes prezaposlenim ženskam nujno potrebna. Z dokaj redno vadbo marsikatera lažje premaguje takšne in drugačne ovire. Nekatere prihajajo vsak teden enkrat v dom zaradi družbe. De-
beluške bi sicer rade izgubile kakšen kilogram ali dva, vendar pa je za takšne le telovadba premalo. »V naše vrste so dobrodošle vse, ki dajo kaj nase. Toda, vztrajati morajo do konca, ne obupati že po dveh, treh obiskih. Ja, ja, vztrajnosti manjka, vztrajnosti.« Naj zapišemo še to, da Sanda poskuša z vajami kar najbolje razgibati vse ženske v svoji skupini — tiste, ki štejejo 55 let in tudi tiste, ki jih imajo že 77.
Z razvojem telesne kulture v svojem kraju sogovornica ni preveč zadovoljna. Lepih možnosti za še množičnejšo rekreativno vadbo, predvsem mlajši, slabo koristijo. Tako ostaja večina bremena na peščici najbolj zagnanih članov TVD Partizana Šoštanj. Rokomet, nogomet in odbojka pa so pri tem razred zase. »Gospodarja nam manjka, ki bi kaj popravil, dom vzdrževal,« je pripomnila.
Tako dobro kot svoje ženskice je Sanda navdušila za teles-nokulturno dejavnost tudi svoje otroke. Zvesto pa ji sledijo na tem področju tudi vnuki.
Rekreativna vadba starejših krajank ni njen edini konjiček. Ob gospodinjskih opravilih, telovadbi, zapolni dan z branjem knjig, revij, časopisov, od spomladi do jeseni, z delom na dokaj velikem vrtu,. . . »Tudi sama sodim k tistim upokojencem, ki trdimo, da nimamo časa, in da dolgčas znamo preganjati.«
Ob koncu preteklega leta je Sanda na proglasitvi športnice in športnika leta naše občine prejela za dolgoletno delo na tem področju, skupaj z nogometaši Ere Šmartno, zlato plaketo občinske telesnokulturne skupnosti. Njen komentar: »Vesela sem ga. Dobile smo ga vse, ki pridno »migamo« v našem domu na urah rekreativne vadbe.«
(top)
Prvenstvo Gorenja v kegljanju
Na prvenstvu delovnih organizacij in skupnosti Gorenja v Titovem Vele nju za leto 1988 je tekmovalo skupno 271 udeležencev, od tega kar 49 delavk.
Rezultati: Moški A: Gliša Milosa-vljevič (Servis) 207, Rajko Lah (PO) 205, Darko Jamnikar (DSSS GA) 192: moški B: Stane Fidej (Servis) 211, Rasim Hasičič (Galvana) 210, Vlado Križovnik (Servis) 202,moški
C/ Jože Kolmanič (Servis) 202, Milan Permanšek (EKO) 195, Miki Djordjevič (PO) 195. Ženske A: Ana Jevšek (Galvana) 149, Andreja Glavač (DSSS GA) 132, Andreja Cesar (EŠP) 118, ženske B: Jana Praznik (DSSS GA) 177, Olga Kumar (ZHT) 175, Marija Korun (DSSS GA) 173, ženske C: Jelka Podbevšek 149, Dora Ja-kop (obe ZHT) 136, Marica Mogilnic-ki (DSSS GA) 134.
Moški ekipno: I. Gorenje Procesna oprema (Lah, Kolenc, StevanoviC. Tajnšek, Djordjevič) 987, 2. Gorenje Servis 968, 3. DSSS Gorenje Gospodinjski aparati 960. Ekipno — ženske: I. DSSS Gorenje Gospodinjski aparati (Praznik, Korun, Berčon, Brunšek, Mogilnicki) 790, 2. Tozd Zamrzovalna in hladilna tehnika 787, 3. Tozd Galvana 627 podrtih kegljev.
Hj.
Velik mednarodni turnir v malem nogometu
Namesto v Rdeči dvorani v hali Tivoli
Uvrstitev ekip v točkovanju je naslednja: I. Zamrzovalna in hladilna tehnika 6512 točk (moški 4150, ženske 2362), 2. DSSS Gorenje Gospodinjski aparati 4341 (m. 3893, ž. 448), 3. Procesna oprema 3657 (m. 3594, ž. 63), 4. Galvana 3412 (m. 1641, ž. 1771), 5. Servis 1770, (m. 1319, ž. 451), 6. Vzdrževanje 1447, 7. Commerce 787, 8. Notranja oprema 595; 9. Pralno-pomival-na tehnika 539, 10. EKO 514, 11. MG A 364, 12. EŠP 346, 13. Štedilniki 244, 14. Iskra Delta 134, 15. Interna banka 95, 16. DSSS SOZD 93, 17. Upokojenci 66, 18. Štipendisti 16, 19. Raziskave in razvoj 13.
Hj.
Ljubitelji malega nogometa v Šaleški dolini bodo prikrajšani za enega letošnjih največjih turnirjev te igre v naši državi. Novoustanovljeni klub malega nogometa Titovo Velenje, njegova pokrovitelja sta Bistro Zivkovič in Gradbeništvo Demič, je želel 26. in 27. januarja organizirati v Rdeči dvorani v Titovem Velenju nadvse zanimiv turnir z odličnimi in znanimi prvoligaškimi igralci iz naše države in tudi iz tujine. Žal, so se morali odpovedati organizaciji v Titovem Velenju, saj Rdečo dvorano obnavljajo. Organizatorji so do zadnjega upali, da bo dvorana nared do dneva turnirja, vendar ne bo.
Tako bodo turnir pripravili v Ljubljani, na njem pa bodo sode-
lovale ekipa garnizona JLA, v njej bodo po napovedih organizatorja naši znani nogometaši Boban, Savičevič ..., Dinamo iz Zagreba, Željezničar iz Sarajeva in trenutno četrtouvrščena ekipa madžarskega prvenstva Siofok. Poleg teh bosta na turnirju zaigrali še ekipi Sporstkih novosti, v tej ekipi naj bi videli Halilhodži-ča, Zajeca, Cerina in morda še koga ter domača ekipa Klub malega nogometa Titovo Velenje. Tekme bodo oba dni pričeli igrati ob 15. uri, igrali bodo po pravilih Fife, ob koncu turnirja pa bodo velenjski organizatorji skupaj
z redakcijo Sportskih novosti na priložnostni prireditvi razglasili še najboljšega nogometaša v lanskem letu, ki ga bodo izbrali pr-voligaški igralci v anketi Sportskih novosti. Glavni pokrovitelj turnirja bo Gorenje, prireditev pa bodo podprle še druge delovne organizacije.
Organizator bo za najbolj vnete privržence malega nogometa organiziral avtobusni prevoz s popustom, če bo dovolj zanimanja. Prijavite se lahko v ponedeljek, 23. januarja, med 16. in 17. uro v prostorih Rekove družbene prehrane.
vos
Šah
Velenjčani regijski prvaki
INa regijskem hitropoteznem prvenstvu v Celju so velenjski šahi-sti s 30 točkami osvojili prvo mesto in naslov prvaka. Za njimi so se uvrsttile ekipe Žalca 29,5, Celja 27,5, Griž 23, Šempetra 23 itd. Za zmagovalce so igrali Goršek, Matko, Kristan in Stropnik.
Začelo se je tudi hitropotezno tekmovanje posameznikov za pokal SŠD v letošnjem letu. Januarski turnirje dobil Matko s 18 točkami, pred Gorškom 15, Kristanom 14, Stropnikom 12,5 in Brešarjem 12,5.
Še rezultati tradicionalnega novoletnega turnirja dvojic: I. Gor-šek-Kristan 26,5, 2. Brešar-Rajkovič 22, Janežič-Ošep 21,5. Matko-Stropnik 21,5, Županc-Dražnik 21 itd. Skupno je nastopilo 22 dvojic.
C.
Kegljanje
Šoštanj neporažen
Vpliv rekreativne dejavnosti
Srečanje 8. kola so Šoštanjčani dobili še lažje kot kaže rezultat. (4.857:4.771) Gostje iz Slovenskih Konjic domačinom niso bili dorasli in kegljači Šoštanja so tudi po tem kolu še neporaženi. Vodijo s 16 točkami, druga Do-
brna jih ima 14 in tretji Ingrad II. V 9. kolu bodo gostovali pri ekipi Kovinotehna v Celju.
Nastopili so: S. Fidej 833, Križovnik 819, L. Fidej 813, Kramer 802, Glavič 794, Hasičič 387 -Jovanovič 408.
Invalidski šport
Strelci D1 Velenje so kot prvi začeli s tekmovanji v letošnjem letu. TTako so izvedli prvi del občinskega prvenstva. Na tekmovanju je bilo 21 invalidov. Tekmovali so v streljanju z zračno puško in tudi v streljjanju z zračno pištolo!
Rezultati — zračna puška — moški: 1. Franjo Žučko 370, 2. Milan Burger 342, 3. Hinko Bola 335, 4. Tone Tratnik 328,ženske: I. Kristina! Jehart 318, 2. Anka Melanšek 310, 3. Marica Mogelnicki 309, 4. Silvai Berlot 303. Zračna pištola: 1. Hinko Bola 356, 2. Peter Jovanovič 3521, 3. Tone Tratnik 313. Pri članicah je Anka Melanšek dosegla 257 Ikrogov.
Občinko prvenstvo je pokazalo, da so strelci dobro pripravljeni in žee prihodnji teden jih čaka tekmovanje na regijskem prvenstvu, ki bo v/ organizaciji DI Velenje. Prav gotovo bo ekipa osvojila prvo mesto, | pa tudi posamezniki in posamezne tekmovalke bodo gotovo dosegli i normo za sodelovanje na republiškem prvenstvu, ki bo februarja v Krranju! Ob tem pa velja tudi povedati, da so strelci DI Velenja tudi zelo i uspešni v republiški dopisni strelski ligi.
Smučarski skoki
Pogorelčnik peti v Planici
V nedeljo je bila na 90-metrski skakalnici v Planici tekma za pokal Cockte za mlajše mladince. Gorazd Pogorelčnik je v močni konkurenci osvojil dobro peto mesto.
Že v soboto je bila v Mislinji prva letošnja tekma za pokal Cockte za pionirje B, na kateri je nastopilo kar 83 skakalcev iz vseh slovenskih klubov. Velenjski pionirji se niso posebej izkazali, še najboljša sta bila Kadliček z desetim in L. Ograjenšek s 14. mestom.
Gorenje — pokrovitelj svetovnega prvenstva novinarjev v smučanju
Od 10. do 17. marca bo na Kopaoniku 35. svetovno prvenstvo novinarjev v smučanju. Glavni pokrovitelj tega srečanja novinarjev •<-smučarjev je Gorenje.	, 4
Danes bomo spregovorili o pozitivnem vplivu preventivne rekreacije, ki v naši družbi vedno bolj upravičeno išče svoje mesto, ker občinska telesnokulturna skupnost nima direktnega vpliva in priliva finančnih sredstev za preventivno rekreacijo, pa s svojimi programi, v katere se vključujejo delavci, krepko pripomore k izvajanju le-te. Preventivna rekreacija, ni nič drugega kot športno obarvano kontrarno aktiviranje telesnih organov, ki so v delovnem procesu podvrženi prevelikemu fizičnemu naporu, neprekinjeni enostranski obremenitvi, onesnaženem okolju, visokim temperaturam in podobno. Namen preventivne rekreacije je predvsem povrniti psihofizično in telesno zmogljivost ali relaksacija nepravilno obremenjenega telesa ali mišičevja.
Iz prakse vemo, da je število obolenj in poškodb delavev, ki se redno ukvarjajo z rekreacijo, neprimerno manjše kot pri tistih, ki niso aktivni. Vedno več delavcev prihaja do spoznanja, kakšno korist imajo ne samo s preventivo, temveč predvsem z rekreativno dejavnostjo, kar predvsem pozitivno vpliva na počutje, psihosomatski status in delovno zmogljivost vsakega posameznika v naših delovnih okoljih. Naloga nas vseh je, da zago-
tovimo možnost za aktivno in redno udejstvovanje čim večjega števila delovnih ljudi in občanov v različnih oblikah množično športno rekreativnih dejavnosti. Število le-teh pa bo tudi prvo merilo za pozitivno ocenjevanje uspešnosti na področju preventivne rekreacije.
Zato pa je potrebno že otroke navdušiti za telesno kulturo. Pravilen pristop in strokovno delo z najmlajšimi gotovo vodijo do trajnih telesno vzgojnih navad.
Sedanje krčenje programov interesnih dejavnosti, bo zato močno prizadelo širši program telesne vzgoje, kar bo vplivalo na razvoj generacij.
Pri izvajanju nalog na področju teh programov je potrebno nujno sodelovanje z drugimi mejnimi področji. V praksi je zlasti pomembna povezanost in prepletenost medicine in športne rekreacije. Uresničitev posameznih delov programa vodi le preko skupnega dela zdravnika in pedagoga oziroma organizatorja športne rekreacije.
Razumljivo je, da vseh problemov, ki se pojavljajo na tem področju, ne bo mogoče kmalu razrešiti, pričakujemo pa določene uskladitve in večje sodelovanje z vsemi, ki delajo in so povezani s telesno kulturo.
Marko Boruta
10. stran nad čas
OD TU IN TAM
19. januarja 1989
RADIO VELENJE
Bahunek. BerthoJd. Bol/ko. Borčič. Černe. Draguli. Jagodič. Lockovič-Croata. Lavrenčič. MiheliC. Milič iz Mačve. Pečko. Rotor. Slona. Slavec. Stoianovič. Tisnikar Tuba. Veličkovič.. Zec
Odprto	I
Torek ■ petek 9 00-12 30/ 15 30-19.00 Soboto 9 00-12 30 Ponedeljek zaprto
Galerija kolar Šolska ulica s. 62380 slovenj g padec jugoslavija, ielefon (3862) 062 m4 m-j
ERA Šmartno ob Paki DO ERA TOZD VINO ŠMARTNO OB PAKI
TRSNE CEPLJENKE
Bi radi zasadili vinograd? Ne veste kako? Kje bi dobili prave cepljenke? Odgovore na ta vprašanja lahko dobite pri DO ERA TOZD VINO Šmartno ob Paki, tel. 884-005, ki bo za vas priskrbela prvovrstne cepljenke iz znanih slovenskih trsnic.
Na podlagi 7. člena Pravilnika o podeljevanju Priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda
RAZPISUJE
ŽIRIJA ZA PODELJEVANJE PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA OBČINSKE KONFERENCE SZDL VELENJE
SREBRNA PRIZNANJA OSVOBODILNE FRONTE ZA LETO 1989
Priznanja sO namenjena posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena pri:
—	ustvarjanju pogojev v družbeni stabilnosti, boljšem gospodarjenju, uveljavljanju osnovnih predpostavk političnega sistema socialističnega samoupravljanja;
—	razvoju naše samoupravne socialistične družbe;
—	uresničevanju ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, še zlasti pri razvijanju delegatskega sistema in uveljavljanja samoupravne organiziranosti temeljnih samoupravnih skupnosti;
—	krepitev SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil;
—	neposrednem uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh področjih družbenega življenja in dela.
Predloge oblikujejo organizacije združenega dela in druge delovne in samoupravne skupnosti, družbenopolitične organizacije, družbene organizacije, društva in občani, načeloma pa krajevne organizacije SZDL.
Predloge z obrazložitvijo in utemeljitvijo pošljite Žiriji za podeljevanje Priznanj OF pri Občinski konferenci SZDL Velenje, Prešernova I — Titovo Velenje, najkasneje do 15. MARCA 1989
Ustrezen obrazec za predlog dobite na Občinski konferenci SZDL.
Žirija hkrati razpisuje tudi
BRONASTA PRIZNANJA ZA LETO 1989,
ki jih podeljujejo Krajevne konference SZDL v krajevnih skupnostih. Število bronastih priznanj naj bo med 3 in 6. Kriteriji in merila za podelitev bronastih priznanj so enaka kot pri podelitvi srebrnih priznanj.
Predlogi morajo vsebovati poleg kratkega življenjepisa še konkretno in celovito obrazložitev.
Priznanja bodo podeljena ob obletnici ustanovitve OF slovenskega naroda, aprila 1989
ŽIRIJA ZA PODELJEVANJE PRIZNANJ OF % N v PRKOK SZDL VELENJE
■ .............m
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 21. 1. ob 16. uri OTROŠKA MARINEJA: SREČNO KEKEC - domači, ob 18. uri TAJNI DNEVNIK SIGMUNDA FROJDA — ameriški.
Nedelja, 22. 1. ob 18. uri STABILIZATOR (RAMBU 2) — ameriško-indonez., pustolovski.
Sreda, 25. 1. ob 19. uri UMAZANI PLES (DIRTY, DANC1NG) - ameriški,-glasbeni.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 20. 1. ob 19. uri STABILIZATOR (RAMBU 2) — arneriško-indonez., pustolovski.
Nedelja, 22. l.ob 13.30 uri OTROŠKA MATINEJA: SREČNO KEKEC - domači.
Torek, 24. 1. ob 19. uri UMAZANI PLES (DIRTY DANCING) - ameriški, glasbeni. KINO ŠKALE
Nedelja, 22. 1. ob 16. uri UMAZANI PLES (DIRTY DANCING) - ameriški glasbeni.
POČITNIŠKI PROGRAM ZA MLADINO: Spored spremljajte po radiu Velenje.
KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA!
REDNI KINO
Četrtek, 19. 1. ob 17. in 19. uri STABILIZATOR (RAMBU 2) — amer.-indonez., pustolovski. Vloga: Peter 0'Bri-an.
Petek, sobota in nedelja, 20., 21. in 22. 1. ob 17. in 19. uri UMAZANI PLES (DIR-TY DANCING) - ameriški, glasbeni. Vloga: Jannifer Grey, Patrick Swayze.
Ponedeljek, 23. 1. ob 17. uri PANTERJEV UDAREC I. DEL — ameriški, akcijski (VIDEO) Vloga: Edvvard John, ob 19. uri TAJNI DNEVNIK SIGMUNDA FROJDA — ameriški. Vloga: Klaus Kinski.
KAMNOSEŠTVO PODPEČAN
sprejema naročila za izdelavo nagrobnih spomenikov in žar iz raznih materialov. Naročite lahko tudi obnovo starega nagrobnika.
Za naročila se priporoča Kam-noseštvo Podpečan, Šalek 20, tel. 857-558.
Torek, 24. 1. ob 17. uri PANTERJEV UDAREC II. DEL — ameriški, akcijski (VIDEO). Vloga: Edvvard John, ob 19. uri NEVARNOST V ZRAKU - francoski, triler. Vloga: Christophe Malavoy.
Sreda, 25. 1. ob 17. uri PEKLENSKI KAMP - ameriški, vojni-akcijski. (VIDEO), ob 19. uri OSUMLJENI -ameriški, triler. Vloga: Cher (Šer), Dennis Quaid.
NOČNI KINO v tem ted nu: CARICA KATARINA IN NJENI LJUBIMCI -nemški, erotski. Vloga: San-dra Nova. PredstaveT)odo:
—	četrtek in petek, 19. in 20. 1. ob 21. uri v REDNEM KINU Velenje,
—	sobota, 21. 1. ob 20. uri v ŠOŠTANJU,
—	nedelja, 22. 1. ob 20. uri v ŠMARTNEM OB PAKI.
NOČNI VIDEO KINO v,
rednem kinu Velenje. Sobota in nedelja, 21. in 22. ob 21. uri MILION DOLAR LADY — ameriški, trda erotika.
ZA VSE NOČNE PREDSTAVE MLADINI DO 18. LETA STAROSTI NE DOVOLIMO OGLEDA! KINO DOM KULTURE
Nedelja, 22. 1. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA: SREČNO KEKEC - domači.
Ponedeljek, 23. 1. ob 19. uri NEVARNOST V ZRAKU — francoski, triler.
S smehom
proti nikotinu
Ko so Indijanci kadili pipo miru, so mislili na prijateljstvo z ljudmi — ne s pipo.
Težko je obenem vleči krepak dim in potegniti na delovnem mestu.
Še enkrat smo sklenili, da na sestankih ne bomo kadili. V redu, vendar moramo v dimu najprej poiskati zapisnikarja.
Ali res kadilci bolujejo za nespečnostjo? Ne verjamem, nekateri s cigareto med prsti prespijo ves delovni čas.
Dobro je, da smo prepovedali kajenje v kinematografih. Ekologiji je že počil film.
Prava kadilnica v avtomobilu. Pljuča torej znova v vzvratno.
Tudi jaz sem lahko čvrst karakter, le da me ne bi omehčala prva trafika.
Kadi se tudi v šolah. Zdi se mi, da je tudi odgovornost padla na izpitu.
Kako spraviti cigarete iz pisarn, ko pa dolgi sestanki postavljajo živce pred dejstvo.
P. S.
ADEG MARKT KRAUT
PLIBERK CENTER
v bližini cerkve
VEDNO SUPER DISKONT!
Cenejša ponudba hrane, kozmetike in igrač. 3 kg	BANAN
3 kom ČOKOLADE (100 g) 3 kom ZOBNE PASTE
20 ATS 20 ATS 20 ATS
RADIO REKORDERJI PO ZELO ZNIŽANI CENI! UGODNA MENJAVA DINARJA!
Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 mega-herca (oddajnik Plešivec).
Naročila za vaše čestitke in pozdrave, reklame, obvestila, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Titovem Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450.
PETEK, 20. JANUARJA:
15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljane); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 16.30 Iz delegatskih klopi; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu Sove; 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
NEDELJA, 22. JANUARJA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Od vrat do vrat (vprašanja na katera sami ne morete dobiti odgovorov bomo sprejemali po telefonu 855-963, takoj po tem, ko bomo odgovorili na tista, ki smo jih sprejeli pred 14. dnevi); 12.30 Konec
opoldanskega javljanja; 15.45 Vaše čestitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 23. JANUARJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Minute z domačimi ansambli; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Obiskali smo; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 17.30 Mladi mladim; 18.00 Lestvica diskoteke Super Li in Radia Velenje.
SREDA, 25. JANUARJA:
15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke: 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Naša krajevna skupnost; 17.00 Mi in vi (oddaja v živo); 18.00 Novosti na področju zabavne glasbe.
Radio Velenje
Lestvica
Na Radiu Velenje, ponedeljek, 23. januarja od 18.00—19.00
1.	STAND UP FOR YOUR LOVE RIGHTS - YAZZ
2.	SMOOTH CRIMINAL - Michael Jackson
3.	BRING ME EDELWEISS - Edelvveiss
4.	BABY DON'T FORGET MY NUMBER - Milli Vanilli
5.	LEFT TO MY OWN DEVICES - Pet Shop Boys
6.	JACK TO THE SOUND - Hit house
7.	DON'T WORRY BE HAPPY - Bobby McFerrin
8.	TAKE ME TO YOUR HEART - Rick Astley
9.	STOP - Sam Brown
10.	TWIST IN MY SOBR!ETY - Tanita Tikaram
Moj predlog Moj naslov _
Solidni na koroški turneji
Na smučarskem poligonu na Rahtelu sta bila v sobottrin nedeljo dva FIS slaloma z mednarodno udeležbo. Med 108 smučarji iz ZRN, Avstrije, Kanade, Finske in Jugoslavije so nastopili tudi mladinci velenjskega smučarskega kluba. Prvi slalom je uspešno zvozil le Gorišek in os-
vojil solidno 26. mesto, na drugem pa so bili Živko, Gorišek in Simončič 36., 37. in 42.
Zelo lep uspeh je v Kranjski gori dosegel David De Costa. Na prvi letošnji tekmi mlajših pionirjev za pokal Coca Cole je namreč dosegel odlično tretje mesto.	B. S.
MILIČNIKI SO ZAPISALI
ŠTEVILNI VLOMI V OSEBNE AVTOMOBILE
V	zadnjem tednu so zabeležili velenjski miličniki zelo veliko vlomov v osebne avtomobile, iz katerih so doslej še neznani storilci odnesli avtoradijske sprejemnike, akumulatorje, rezervna kolesa in druge dele vozil.
Med drugim je bilo v zadnjem tednu vlomljeno v avtomobile Dušana S. iz Titovega Velenja, Borisa R., Ere Koplas, iz Titovega Velenja, Janeza G. iz Šoštanja, Romana M., Jopisa Z., Norice S. in Tadeja O. iz Šaleka.
Z GRADBIŠČA GRADISA IZGINILA ŠTIRI OKNA
Z gradbišča Gradisa, iz priročnega skladišča, je še neznani storilec, v noči na 11. januar ukradel štiri okna. IZSILJEVAL PREDNOST
Križišče Jenkove in Tomšičeve ceste v Titovem Velenju je ena izmed naših črnih prometnih točk. Skoraj ne mine teden, da se tam ne bi pripetila kakšna prometna nesreča. 13. januarja malo pred 11. uro sta tam trčila Slanislav Gračner iz Titovega Velenja in Vilibald Plevelj iz Kamnika. Voznik Gračner se je pri tem lažje telesno poškodoval, nastala pa je tudi manjša materialna škoda. ZGORELA LOVSKA BARAKA
V	Ležnu v Škalah je zgorela 13. januarja okoli 17. ure popoldne manjša lovska baraka. Škode je za okoli milijon dinarjev. POŽAR V SENIKU
V	nedeljo popoldne okoli 14. ure seje vnel senik Antona Potoka iz bližine Mozirja. Vzrok požara še ni znan, strokovnjaki pa so ugotovili, daje začelo goreti nekje na sredini senika. Zgorelo je precej sena in ostrešje senika, škoda je ocenjena na 20 milijonov dinarjev. Gasilci, okoli 35 jih je sodelovalo v akciji, so požar hitro obvladali in tako preprečili še večjo materialno škodo.
Občinska skupnost za zaposlovanje Velenje
Objava potreb po delavcih v občinah Velenje in Mozirje
DELOVNA ORGANIZACIJA
POKLIC IZ ŠIFRANTA
PROSTA DELA IN NALOGE
Dl
NČ ROK DČ P
OD
ŠT. DEL.
OBČINA VELENJE
GORENJE ESP
CSŠ TEHNIŠKE IN DRUŽBOSLOVNE USMERITVE OS MIHA PINTAR-TOLEDO
OSNOVNA ŠOLA ŠALEK
dipl. organizator informatike ali org. informatike
profesor nemščine PU razrednega pouka
srednja šola strojne ali. ^eltktro smerrali kija-N
čavnič.
— samostojni organizator informat.
—	učitelj nemškega jezika
—	učitelj razrednega pouka na podružnični šoli Plešivec
(lahko tudi pripravnik)
—	hišnik šole (vzdrževalna dela)
3	nč	8	1.777.000
x	dč	8	1.700.000
X	np	8	1.200.000
3	nč	8	870.000
KOLEDAR
Četrtek, 19. januarja — MARIN, MARTA, PIJA, ARSEN Petek, 20. januarja BOŠTJAN, (SEBAST1JAN), BOJAN. AMBROŽ
Sobota, 21. januarja — NEŽKA, (JANŽA), RASTKO, PRIMOŽ Nedelja, 22. januarja - VINKO, CENE, VIKI, (VIKTOR) Ponedeljek, 23. januarja — RAJ-KO, ILJ, KLEMEN, SAMO Torek. 24. januarja FRANC, MATKO, (MATIC), ROK Sreda, 25. januarja — SAVEL, (PAVEL), DARE, TRP1MIR
MALI OGLAS
IŠČEM VARSTVO ZA 11-ME-SEČNO DEKLICO. Hozjan, Jenkova 19, VII. nadstropje. MLAD ZAKONSKI PAR IZ TITOVEGA VELENJA nujno išče manjše stanovanje ali garsonjero. Pisne ponudbe pošljite na upravo tednika pod šifro »Nujno«.
VVIEHLEROVE GOBELINE,
uvožene, za izdelavo, prodam. Telefon 36-438.
PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE 30 % ceneje prodam. Proidam tudi cisterno za gnojevko 11200 litrov, — novo. Telefon 858-367.
KOVTNO SEDEŽNO GARNI-
TUIRO (celotna raztegljiva v pet ležiišč) ugodno prodam. Telefon dop>oldan 855-450 ali popoldan
853-107.
KU1HINJO MARLES ORHIDEJA prodam, komplet s štedilni-korm in hladilnikom. Telefon
854-1-970.
ŠTEDILNIK GORENJE, 2 plin, dvai elektrika prodam. Telefon 8577-244.
OBBNOVLJEN RAZTEGLJIV KA\VČ PRODAM. Telefon
881-1-371.
R-4I GTL, star 2 leti, rdeče barve, proodam za 18 M. Telefon
882-2-470.
NUJJNO PRODAM AUTO CAIVMP PRIKOLICO ADRIA
2 +f 2, staro 1 leto. Janez Kriva-nek,k, Efenkova 3, Titovo Velenje. STETEKLENI REGAL ŠIRINE 1,5 iS m, dvoredni pletilni stroj Pas-sap.p, štedilnik 4 elektrika 2 plin, šivalvalni stroj Singer, zložljivo po-steljieljo, 2 ležišča, stole zelo ugodno p prodam. Telefon 858-288 Ko-roški.ška 40.
GA14RAŽO V CENTRU TITOVEGA A VELENJA, (Prešernova) od-darrm. Telefon 062-843-009, po 19. uri. i.
MENJAM DVOSOBNO STANOVANJE ZA TROSOBNO.
Naslov v uredništvu. TOMOS ATX, star 1 leto ugodno prodam. Telefon 858-706. PRODAM 3,5 let star barvni TV »Maraton« Gorenje. Telefon 855-231 interna 390 Gruber. MLAD PAR z zelo mirnim novorojenčkom išče sobo v Titovem Velenju. Telefon 856-924. NOVO TRAČNO ŽAGO za ra zrez hlodovine prodam. Informacije v popoldanskem času po telefonu 858-097. NOVO NERABLJENO ZAMRZOVALNO OMARO ali skrinjo, 210 litrov, prodam 40% ceneje. Radivojevič, Šaleška 2 B, 11. nadstropje, nad Standardom, popoldan.
KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK in hojco ugodno prodam. Kardeljev trg 11/21, Titovo Velenje, telefon 855-799. ZASTAVO GTL 55 prodam, letnik 1986. Polovšak, Gaberke 29. PRODAM P-126, letnik 1980. Telefon 857-693. REGALE ZA DNEVNO SOBO S POSTELJO PRODAM. Informacije od 16. do 18. ure po telefonu 853-373.
VIDEOREKORDER PRODAM. Telefon 853-099 interna 50, vsak dan po 18. uri. VSE DELE ZA DIANO 6, (motor zelo dober), ugodno prodam. Telefon 856-058. ROLETE IN ŽALUZIJE za vse vrste oken in vrat izdelujemo in vgrajujemo. Telefon 063-24-296. POHIŠTVO IZ PROGRAMA DRAGICA, tri regale, prodam za 700.000 din. Telefon dopoldne 853-321 interna 557 Potočnik. SPALNICO STARO 4 LETA zelo ugodno prodam ali zamenjam. Telefon 884-192. SEDEŽNO GARNITURO PRODAM, možnost tudi na kredit. Dvosed raztegljiv tudi v posteljo. Telefon 857-575, po 20. uri.
V POPOLDANSKEM ČASU sprejmem razna dela tudi na dom. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Ugodno in kvalitetno«.
SOBO, GARSONJERO ALI MANJŠE STANOVANJE vzamem v najem. Pisne ponudbe pošljite na upravo tednika pod šifro »Domačinka«. DOBRO OHRANJEN AUDI 80, automatic in ford taunus registriran in v voznem stanju, prodam. Cena po dogovoru. Ogled mogoč vsak dan od 15. ure dalje. Sarajlič, Veljka Vlahoviča 45/14. ZELO UGODNO PRODAM MOTOR TOMOS BT 50, cena po ogledu. Telefon 854-156. FOTOAPARAT CANON EOS 650 z ZOOM objektivom
VIKEND PARCELO OB SAVINJI V LETUŠli PRODAM. Telefon 856-098.
FIAT 750, letnik 1982, dobro ohranjen, garažiran prodam. Telefon 882-824.
ČE IMATE DOMA PREVELIKE ROŽE in jih nimate kam dati, jih zamenjam za manjše ali kupim po ugodni ceni. Telefon 891-120, interna 17 Marjana ali 891-113.
OTROŠKI VOZIČEK ROKY,
kombiniran, dobro ohranjen, prodam. Fideršek, Ljubljanska 15, Celje, telefon 21-560.
35- 70 mm ter fleš EZ 300, novo, zelo ugodno prodam. Telefon 858-810 po 14. uri. VIDEORECORDER PANASO-NIK NVC 33 in daljinski telefon nov prodam. Telefon 858-810, po 14. uri.
PROSTOR ZA OBRTNO DELAVNICO	veliko-
sti 260 nr prodam. Zraven je velik vrt in lokacija za hišo. Pisne ponudbe pošljite na upravo tednika pod šifro »Sto«.
GIBANJE PREBIVALSTVA
POROKE:
Zvonko Pajek, rojen 1960, rudar iz Miličanov in Vera Zlatarek, rojena 1947, gospodinja iz Titovega Velenja, Darko Jalšovec, rojen 1968, strojni tehnik iz Titovega Velenja in Mihela Košan, rojena 1968, strojni tehnik iz Titovega Velenja, Ivan Dominkovič, rojen 1960, študent iz Titovega Velenja in Cicilija Palič, rojena 1969, gospodinja iz Janjevega. ROJSTVA:
V mesecu decembru 1988 se je rodilo: 29 dečkov in 26 deklic SMRTI:
Ernest Švajger, upok. iz Vojnika, Celjska 19/2, rojen 1895, Anton Zupane, upok. iz Bukovžlaka 93, rojen 1899, Olga Maršič, upok. iz Bra-slovč 17, rojena 1895, Gabrijela Kozmus gosp. iz Slivnega 8, rojena 1935, Milan Božič, upokojenec iz Celja, Oblakova 28, rojen 1934, Stjepan Maček, upok. iz Šoštanja, C. Talcev 15, rojen 1929, Janez Červ, upok. iz Šmartna ob Paki 44, rojen 1902, Ivan Praprotnik, upok. iz Titovega Velenja, C. Talcev 18 rojen 1936, Matilda Pribičnik, Gospod. iz Paškega Kozjaka 10, rojena 1902, Aleksander Djordjevič, upokojenec iz T. Velenja, rojen 1936, Merzin Florjane, upok. iz Loči-ce ob Savinji 8, rojen 1909, Jožef Tomic, upok. iz Titovega Velenja, Uriskova 33, rojen 1923, Franc Pišlar, upok. iz Rogaške Slatine, Prvomajska 38, rojen 1929, Terezija Kristanšek, kmetovalka iz Vel. Gra-hovč 21, rojena 1904, Angela Potočnik, upokojenka iz Arnač 25. rojena 1906, Skerbinšek Franc, upok. iz Brezij 11, rojen 1913, Jože Knavs, upok. iz Njivic I I, rojen 1904.
Marija Senič, gosp. iz Lemberga 11, rojena 1909, Peter Jakob Rihterič, veterinar iz Šoštanja, Prešernov trg 7, rojen 1928,
Jože Blazina, upok. iz Spod. Sečovega 75, rojen 1908, Anton Ježovnik, kmetovalec iz Arnač 6, rojen 1919, Aleksandra Čuček, upok. iz Titovega Velenja^ Prešernova 9 b, rojena 1907,
Vinko Vovk, upok. iz Silove 31, rojen 1930,
Angela Kavšak, upokojenka iz Zavodenj 49, rojena 1921,
Martin Remenih, delavec iz Malega vrha 36, rojen 1932.
DEŽURSTVA
¥
Dežurni zdravniki v Zdravstvenem domu Velenje:
Četrtek, 19. 1. 1989 dnevni dr. Smojkar, nočni dr. Kočevar.
Petek, 20. I. 1989 dnevni dr. Silvana Popov, nočni dr. Oskar Renko.
Sobota, 21. I. 1989 glavni dežurni dr. Grošelj, nočni dežurni dr. Mijin.
Nedelja, 22. 1. 1989 glavni dežurni dr. Grošelj, notranji dr. Mijin.
Ponedeljek, 23. 1. dnevni dežurni dr. Zupančič, nočni dežurni dr. Kikec
Dežurni zobozdravnik:
21. I. 1989 dr. Ivan Janežič Dežurni zdravnik v Zdravstvenem domu Šoštanj:
Sobota 21. 1. 1989 dr. Lazar, Nedelja 22. I. 1989 dr. Lazar Dežurni veterinar:
Od 20. januarja do 27. januarja 1989 dr. Sonja Knez Veterinarska postaja Šoštanj, telefon 881-322.
DISCO VSAK PETEK IN SOBOTO OD 20. DO 2. ure
1
CD plošč od |
TAVČAR, Tekavčeva 1, Šoštanj
Predstavitve novih 21.30 do 22.30
J
USPEŠEN OGLAS, OGLAS V TEDNIKU NAŠ ČAS
_/P^LZEL^V.
toinrna nogouurpolzela breg,«3313 po^oatel: (003) 721-811.me* 33ssi,2elezws*a postaja.
Odbor za medsebojna razmerja oglaša prosta dela in naloge
1.	organizator AOP
2.	programer AOP
Vabimo več kandidatov, ki imajo končano višjo ali visoko šolo družboslovne ali tehnične smeri in vsaj nekaj teoretičnega znanja iz računalništva, da se zglasijo v naši DO na razgovor in ogled naše opreme.
Začetnike, pripravnike smo pripravljeni strokovno usposabljati oz. poslati na dodatno strokovno funkcionalno usposabljanje.
Z veseljem bi sprejeli izkušene kadre.
Vsem izbranim sodelavcem bomo po potrebi zagotovili stanovanje v doglednem času.
Vabimo vas, da se čimprej zglasite s prijavo in dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrovski službi POLZELA tovarna nogavic, Polzela najkasneje pa do 10/2-1989.
Pridite čimprej, čaka vas obilo zanimivega dela za primerno nagrado.
GIP Vegrad Titovo Velenje
PRODAJA POSLOVNIH PROSTOROV
—	Na Prešernovi 9 a v Titovem Velenju prodajamo poslovne prostore v izmeri 1506 nv
klet 312 m'
Na Koroški 8 c, poslovni prostori velikosti 214 m:
—	Na Slandrovi 6 a — v velikosti 481 m', možna je adaptacija v stanovanja.
Prostori na Prešernovi in Koroški cesti so predvideni za: poslovne prostore, trgovine, lokale za drobno gospodarstvo. Možna je tudi delna prodaja.
Vabimo vse, ki ste zainteresirani za nakup navedenih prostorov, da se zglasite v PE Inženiring, Prešernova 9 a ali pokličete po telefonu (063) 855-917 ali 856-712, int. št. 29.
Tam. kjer si li. ni sonca ne luči, in tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče ne ve, kako boli, ko zavemo se. da več le ni.
V SPOMIN
18. januarja je minilo štiri leta, ko nas je zapustil dragi mož, oče in dedi
IVAN LESNIK
iz Skornega
Praznina v našem domu je velika, bolečina v naših srcih neprenehoma skeli, usoda vzela nam
velik del je Sreče, spomin nate venomer živi. Najiskreneje se zahvaljujemo vsem, ki ste kadarkoli ustavili korak, prižgali svečko ali položili cvet na Ivanov prerani zadnji dom. Hvala tudi duhovnikom za opravljene mašne obrede.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Čeravno ti v grobu spiš, v naših srcih še živiš.
V SPOMIN
JOŽETU PODPECANU
iz Cirkovc 5
23. januarja mineva leto dni, od kar nas je zapustil naš dragi mož, ata in stari ata. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi in nenadni izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
JOŽEFA VERBIČA
(12. 1. 1928-11. 1. 1989) po domače SREBOTNIK iz Družmirja — od leta 1983 živečega v Mislinji.
Se iskreno in z globoko žalostjo v srcih zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, znancem, vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti v družinski grob v Pod-
kraj v Titovem Velenju. Hvala vsem govornikom, gasilcem, duhovnikom, pevcem in godbi, za opravljene pogrebne svečanosti v Mislinji in v Podkraju. Posebej še hvala vsem bivšim sosedom in sovaščanom iz Družmirja in okolice, katerih se je vedno znova in znova spominjal ter novim iz Mislinje, ki ste mu stali ob strani, da se je vživel v novo okolje.
HVALA VSEM!
Žalujoči: žena Marija, sin Gregor, hčerki Jožica in Albina z družinami.
Zaman je bil tvoj boj,
zaman vsi dnevi hudega trpljenja.
bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in dedka
ANTONA JEŽOVNIKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga v velikem številu pospramili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in vence, nam pa izrazili t; tno in pisno
sožalje.
Iskrena hvala dr. Grošlju za zdravljenje. Prav tako se zahvaljujemo govornikoma za izrečene poslovilne besede, pevcem cerkvenega zbora in č. g. duhovniku za lepo opravljen obred.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Želje po lepšem se rojevajo tudi na podstrešju
Stanovanjska stiska noseče Stane in njenih sosedov
V Šentilju, idilični vasici na robu mesta, nasproti cerkve, stoji hiša. Z rdeče tablice na njej je razbrati Arna-če 2. Samo stanovalci, ki so si in si še podajajo kljuke v njej vedo, kolikokrat je bila prekleta, kolikokrat so se oči nemočno ozirale proti cerkvenemu zvoniku in spraševale: kje si? Koliko jih je že bilo, ki so svoj odhod iz nje po-plaknili s čim močnim? Z vodo, ki pozimi zamrzne v ceveh, tega ni bilo moč narediti, pa tudi vse grenkobe se z njo, če bi bila, ne bi dalo sprati.
Tisti ponedeljek zjutraj, ko si je sonce komaj utiralo pot v mrzlo zimsko jutro, nas je tja vodila slutnja. Ne slutnja. Instinkt. Pa tudi to ne. Bilo pa je nekaj. Kot bi nas kdo klical.
Naenkrat smo bili tam. Pa potem po stopnicah navzgor, na podstrešje, kjer iz špranj, teh pa je toliko, da se jih ne da prešteti, piha kot za stavo. Levo, desno? Ozirali smo se desno, ker je levo že nekdo klical: »Stana, Stana, tebe iščejo.« Levo pa vrata. Kaj vrata! Vratca. Taka mala. Gledala sem Staneta, pa potem še vrata in trikrat ponovila, pa si rekla — če se tisto-le tamle po kakšnem čudežu res odpre, in če kdo res pogleda ven, in če nas potem še povabi, da vstopimo, kako bo le — dolg kot je, zlezel noter?
Pa je. Prav tako kot Stana Jovanovič. In ko si enkrat notri, se navadiš. Če se ne navadiš, te pa udari. Še najbolj stegnjen si, če se uležeš.
Ja, Stana, kako pa živite tu? »Še ne dolgo. Prej sem spodaj.
Imela sem sobico, ki mi jo je oddajal Rudolf Smrečnik. Cena je bila 60 mark na mesec. Ker pa jih nikoli nisem imela, sem plačevala dinarsko protivrednost po tečaju plus deset odstotkov. S i. januarjem pa je zahteval že 100 mark.
Toliko pa nimam. Pa tudi dinarje služim. V Gorenju, kjer sem v temeljni organizaciji Hladilno-za-mrzovalna tehnika zaposlena že sedem let, sem v decembru dobila 60 starih milijonov osebnega dohodka. Kako naj potem za sobo dam 100 mark? Ven sem morala.«
In Stana, ki ni imela kam, se je od spodaj selila na vrh. V tisto, čemur se niti sobica ne da reči.
Kjer piha, kjer ni vode, kjer je samo lina, pa še ta ni bila zastekljena, pa so to potem sosedi uredili, kamor so morali dve nizki omarici spraviti po posameznih delih in jih notri sestavljati, kamor ji je sosed napeljal toliko elektrike, da gori žarnica . . . Stana je priznala, da se je tja selila brez dovoljenja, ni imela kam, da pa je o tem obvestila Stanovanjsko skupnost, ki pa menda
Čez tole?
Letos 20-letnica ŽRK Velenje
ni lastnik teh prostorov, to je baje krajevna skupnost.
Ampak Stana je zaskrbljena še zaradi nečesa. Otroka pričakuje in to kmalu. Čez dva meseca. Zadnje čase je vse bolj bolna. Stari bolezni hrbtenici so se pridružili še živci. Kako ne? Razmišlja in samo razmišlja. Kam z otrokom? Dojenčka menda ne more prinesti v tisto podrtijo. Spanca ni in ni. Samo misli. Kurjave ni . . . Ničesar ni. Ni tudi 100 mark za spodobnejšo streho nad glavo.
Potem smo šli skozi dolgo in mrzlo podstrešje na levo. mimo sveže opranega perila, čez z opeko pokrite cevi za vodo, ki je ni, k Huskičem. Trije živijo tam. Lepo urejeno in čisto da je kaj, imajo. Ona, on in otrok. Enega, so povedali, imajo v Bosni pri starših; malo, nekaj več kot leto dni staro deklico, pa so do danes verjetno že tudi odpeljali tja. Prostora in udobja je premalo, da bi lahko tam živeli vsi štirje Huskiči. Ni še tako dolgo nazaj, ko je Šefika Huskič topila sneg, da je lahko umila otroka. Izet Huskič pa je pisal pisma in s svojim problemom seznanil precej organov, organizacij — pisal je na OK ZKS Velenje, se obrnil na delavski svet delovne organizacije Gorenje, šel na sindikat, pisal tudi na slovenski izvršni svet . . .
In človeka, kakršen je Izet Huskič, ki ima za seboj že marsikaj grenkega, je najbrž težko prepričati, da primernejšega stanovanja, v katerem bi lahko s svojo družino normalnejše zaživel ne dobi preprosto zato, ker jih ni.
Ni jih dovolj. In ne zato, kot on misli: »Res je, tega ne skrivam. V zaporu sem bil pet let in sedem mesecev. Zaradi napake v moji prejšnji službi v Fojnici, kjer sem delal v računovodstvu. Ko sem prišel iz zapora, sem začel piti. Zaradi razočaranja, nemoči. Tudi to priznam. Marsikdaj sem potem
»Jaz pa samo dinarje služim,« pravi Stana.
Ta Huskičeva najmlajša je danes verjetno že pri starih starših v Bosni.
naredil tudi kaj nerodnega. A sedaj ne pijem več, pozdravil sem se, odsedel sem, kar sem dobil, rad bi zaživel normalno življenje, pa ga nc morem. Ne morem imeti ob sebi družine. Sedaj mi sicer obljubljajo, da bodo letos rešili mojo stanovanjsko stisko. Ampak dolgo ne bom mogel več čakati ...«
Tako živijo svoje življenje in upajo stanovalci podstrešja v Ar-načah 2. Želimo jim seveda, da bi svojo stisko kmalu rešili, da bi jim kdo, še zlasti Stani, pomagal.
Nismo se tokrat postavljali na eno ali drugo stran, nismo iskali globljih vzrokov, zakaj eni tako, drugi pa tako, v eni družbi. Žele-
li in hoteli pa smo pokazati, da lahko nekdo za 100 mark, ki jih zasluži zato, ker ima pet ali petnajst kvadratnih metrov več kot jih potrebuje, postavi pred vrata bodočo mamo, jo pahne v skorajda brezizhoden položaj. Želeli smo pokazati tudi, da imamo tudi v naši občini svojo »cukrar-no«. Kjer eni živijo zato, da upajo in si želijo. Živijo od upanja in želja. Upajo, da živijo. Pa še želje imajo.
Milena Krstič-Planinc Stane Vovk
Med mislinjskimi kegljači na ledu Nimajo denarja za nadaljevanje
Iz sivih oblakov je dišalo po snegu in bil je mraz, da te je pošteno ščipalo v obraz. To pa še zdaleč ni motilo množice kegljačev na ledu, tega tradicionalnega in priljubljenega zimskega športa Mislinje, ki je v tem času ponovno oživel tako kot že vrsto let nazaj.
Kot takole gledaš to pisano množico kegljačev, se ti tako čisto nehote pojavi pred očmi tista svetovno znana in bogato repro-ducirana slika »Lovci v snegu« Pietra Bruegela iz 1565 leta. »Obzorje je modrozeleno od mraza. Gole skale štrlijo iz zasnežene zimske pokrajine v nebo, ki se zrcali v zamrznjenem jezeru. Vaški živžav je na drsališču. Kmetje se zabavajo in kegljajo na ledu ter se sankajo ...« Seveda ta vrhunski umetniški dosežek ni samo atrakcija za ljubitelje tovrstne umetnosti, temveč je tudi spričevalo za eno od najstarejših zimskih iger alpskih dežel — kegljanja na ledu.
Tudi v Mislinji imajo začetki kegljanja na ledu že zelo staro tradicijo, saj so stari že preko 200 let. Skozi vsa ta leta so se menjale generacije, prihajale so nove, s tem pa je rasla in se ple-menitila tudi kakovost te zanimive in privlačne igre »bližanja in zbijanja kegljev na splozkem ledu«. Pred osmimi leti se je ekipa mislinjskih kegljačev prvič udeležila republiškega in pozneje še državnega prvenstva v kegljanju na ledu, 1984 so bili na svetovnem prvenstvu v metu na daljavo v St. Antoniu v Italiji in še bi lah-
ko naštevali. Mimogrede naj omenimo, da je kegljanje na ledu najbolj razširjeno ravno v Sloveniji, medtem ko v ostalih republikah ta zvrst športa še ni tako zaživela.
Prav je, da predstavimo še kakšnega aktivnega kegljača stare generacije. Malo jih je še in eden takšnih pa je JOŽE JAŠ, ki že preko 59 let dobesedno živi s kegljanjem, saj je takorekoč rasel od malega z njim. Spominja se številnih življenjskih mejnikov, pa starih obrazov s katerimi je
Jože Jaš: »Kegljanje je del mojega življenja.«
prekegljal na ledu dneve in dneve, in tudi noči se jim ni zdelo škoda. Bolj je pihalo in ščipalo ter rezalo do kosti, večje je bilo veselje in užitek, to pa je tudi eden od čarov kegljanja.
»Včasih pa je bilo čisto drugače,« se spominja Jože. »Takrat so starejši kegljači le stežka spustili mlade medse, da si jim bil enak. Narediti si si moral svojo ledeno ploskev ter kegljati zase in šele z leti so te sprejeli v svoje vrste.« Zelo rad se spominja pripovedi starih kegljačev, ki so govorili, da je bil v času Avstro-ogrske monarhije takratni veleposestnik Poglajen, ki je imel Mislinjo v zakupu, celo tako navdušen nad kegljanjem, da so nekateri delavci metali »štoke«, kot so keglje imenovali, kar med delovnim časom. Česa podobnega danes ne bi zlepa doživeli.
Še smo se pogovarjali, klepetali in obujali spomine. Pozabili smo na mraz, sivino dneva, na vsakdanjost. Odmeval je le prešeren smeh, slišal se je žvenket kegljev in opozorila o natančnosti metov. Mraz pa ni pojenjal, celo stopnjeval se je. Od nekod se je prikazala steklenica domačega. Vidite, takšni so torej vsi ti čari kegljanja, stare tradicije Mislinje, del njene posebnosti, prav tako pa tudi Koroške. In ne bo zamrlo, kajti mladih, ki jih to veseli je veliko, bodisi, da v njem vidijo rekreacijo ali pa jim pomeni še več. Zamrlo pa ne bo tudi zaradi takšnih ljudi kot so Jože, Rajko, Peter, Gustek, Pavel, ljudi, ki so v vseh teh letih vtkali v ta šport kanček sebe, ga plemenitih in ohranjali vse do danes.
Silvo Jaš
V novo leto so v Ženskem rokometnem klubu Velenje stopili z zaskrbljenimi obrazi. Pa ne zaradi tekmovalnih dosežkov. Z njimi so glede na možnosti, v katerih delajo trenirajo ekipe in do daleč premajhnih sredstvih, zadovoljni.
Prva ekipa je po jesenskem delu prvenstva med štirinajstimi ekipami na osmem mestu. V trinajstih kolih so dekleta zbrala prav toliko točk. Ta bera jim zagotavlja brezskrbno nadaljevanje in jim omogoča, da lahko položaj na prvenstveni lestvici v spomladanskem delu prvenstva zboljšajo. Zadovoljni so tudi z nastopom mlajših ekip. V mladinski republiški ligi vzhod, v kateri nastopa velenjski klub z dvema ekipama, prva ekipa mladink vodi po jesenskem delu; na odprtem klub prvenstvu Slovenije so mladinke osvojile drugo mesto (za ljubljansko Belin-ko-Olimpijo); tudi dobro trenersko delo s pionirkami je lani rodilo sadove. Mlajše pionirke so v spomladanskem delu osvojile prvo mesto v Sloveniji, starejše tretje; v tekmovanju ŠŠD drugo; v regijski ligi za mlajše pionirke vzhod so po jesenskem delu druge; kar deset velenjskih pionirk pa je uvrščenih med nadarjene pionirke v Sloveniji. Ob teh uspehih je velenj-
Janez Pukl: »Ne znamo si predstavljati, da bi morali začeti znova« <vos)
Priprave na začetek igre
Tuš - natečaj za osnovnošolce
Iz ostankov usnja je mogoče marsikaj narediti. Usnje je uporabno za izdelavo likovnih del, iz njega pa se da narediti tudi marsikaj koristnega in uporabnega.
Ker mladinci Industrije usnja iz Vrhnike vedo, da imajo osnovnošolci veliko domišljije, spretnosti in tovrstnega znanja, so se odločili, da razpišejo nagradni natečaj za likovna dela in praktične izdelke iz ostankov usnja. Posebej bodo nagradili tudi najbolj izvirno idejo.
V to akcijo se vključujejo seveda tudi mladinci šoštanjske tovarne usnja, ki vabijo k sodelovanju osnovnošolce vseh osnovnih šol občine Velenje. Izdelki naj bodo kolektivno delo, organizatorjem pa jih je treba dostaviti do konca meseca marca.
Torej, pionirji, veselo na delo in veliko uspehov vam želimo.
ski ženski rokometni klub tik pod vrhom tudi na lestvici najboljših klubov v Sloveniji za lani. Ocena Rokometne-zveze Slovenije je naslednja:
1.	mesto Olimpija 159 točk,
2.	Velenje 79, 3. Mlinotest 68, 4. Kranj 60, 5. Iskra 32 točk itd.
Torej dobri tekmovalni dosežki ob vstopu v letošnje leto, ki je za velenjska dekleta jubilejno, saj bodo proslavili 20. letnico delovanja. Zakaj so ob teh takšnih uspehih (ne gre pozabiti, da že deset let tekmujejo neprekinjeno v zveznem merilu) njihovi obrazi, obrazi vodstva kluba zaskrbljeni? Vzroke zaskrbljenosti predsednik kluba Janez Pukl takole pojasnjuje:
»Nižja raven tekmovanja je seveda zahtevala manj denarja, višja raven pa je terjala svojo ceno, ki smo jo lani premagovali z nadčloveškimi napori v vseh pogledih. Predstavljati si je treba delo uprave, ki mora skoraj vsak teden zagotavljati denar za potovanja, bivanja, opremo in druge stvari v za današnje razmere že neslutenih višinah. Vendar se v vseh teh letih nismo utrudili ali
prestrašili obveznosti. Toda sedaj se bojimo, da bomo ob praznovanju naše 20-obletnice morali prekiniti naše delo, storiti velik korak nazaj-prekiniti nastopanje v II. zvezni ligi; posledice bi bil zaradi tega hude: vrnitev v najnižjo raven tekmovanja (drugo slovensko ligo). In zakaj vse to, zakaj ta bojazen-Iz enostavnega razloga: za programe dela v letu 1989 ni možno zagotoviti denarja.«
Torej, če v klubu v teh dneh ne bodo zagotovili potrebnega denarja, bo prva ekipa morala prenehati tekmovati v drugi ligi in nadaljevati tam, kjer so začeli pred dvajsetimi leti. Denarja ne bo lahko zagotoviti, saj je treba vedeti, da na primer potovanje v Mostar, Sarajevo ali Novi Sad stane nekaj milijonov dinarjev (novih seveda), pa tudi stroški za organizacijo tekme doma sežejo čez milijon dinarjev.
Ne glede na ta težaven finančni položaj še vedno upajo, da jim ne bo treba storiti za klub najhujšega.
»Še naprej ostajamo optimisti in pripravljeni prijeti za delo, ker pričakujemo, da bo združeno delo, predvsem pa naš glavni pokrovitelj Gorenje, našlo potrebna sredstva in nam s svojim dele-žom omožilo nadalnje delo.