Uništvo to (pašništvo:
Maribor, Korošice ulice 5.
„STRAŽA“
izbija v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
I uredništvom se more govoriti nek dan-od 11.—12. ure dopold.
Telefon St. IIS.
naročnina listo:
Celo leto . . ; , .	12	K
Pol leta , . . . , ,	6	K
Četrt leta , . . . .	3	K
Mesečno . . . , , .	1	K
Posamezne številke 10	v.	
Zunaj Avstrije celo leto	17 K.	
Inscrati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petjtvrste; pri večkratnih oz na« nitih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Maribor, dne 19. avgusta 1910.
Letnik II.
Nekoliko socialnih problemov.
Živimo v času socializma. Vse se trudi in peha, dvigniti socialno stališče posameznika, ter tudi družbe. Skoro v svojo sramoto moramo brez ovinkov pri-poznati, da je naše moči strogo politično delovanje tako absorbiralo, da smo skoro preveč pozabili na važne socialne probleme, ki nujno, kličejo k rešitvi. V zadnjem času smo sicer že opozorili na po .večini zelo žalostno stanje našega delavstva, posebno onega nižjih kategorij, ki životari po naših mestih in trgih, a to Še ne zadostuje. Na našem narodnem telesu je še mnogo težkih ran, ki naravnost onemogočujejo vsak naš napredek ter jih moramo v najkrajšem času o-zdraviti, ako se hočemo obvarovati usodepolne škode. V mislih imamo pri tem v prvi vrsti ne ravno razveseljiv položaj naših viničarjev, zato hočemo pri teh naših razmotrivanjih tudi najprvo nekoliko osvetliti stališče tega stanu,
* *
*
Smelo^ lahko trdimo, da dandanes vinoreja, na Spodnjem Štajerskem brez viničarjev ne more pro-spevati. Viničar je glavna opora vinorejcu. Stan viničarjev je del kmečkega stanu, s katerim je tesno združen: kakor kmet-vinorejec zelo težko izhaja brez viničarja, tako tudi viničar ne more Izhajati brez kmeta; oba sta navezana eden na drugega. Delita si takorekoč veselje in bridkosti svojega stanu.
Važen je stan viničarjev že iz priprostega vzroka, ker so viničarji ostali z malimi izjemami vsi zvesti svojemu stanu in pridno prenašajo s svojim delodajalcem težave kmečkega stanu. Pri sedanjem velikem pomanjkanju delavskih moči na kmetih, je poštena viničarska družina zlata vredna. V poštenem viničarju ima kmet mnogokrat edinega stalnega in zanesljivega pomočnika m hlapca, na katerega se lahko zanese.
Rodbine viničarjev, z zvestimi delavskimi močmi, v mnogih slučajih ne opravljajo samo dela v vinogradih, ampak tudi vse drugo kmečko delo.
Kljub temu pa, da je stan viničarjev bržkone tako star, kot naša vinoreja, vendar so socialne razmere viničarjev po nekod zelo žalostne. Viničarji, ki
jim niso dane možnosti, da bi postali samostalni, ali da bi jih gospodar preskrbel za starost, postanejo mnogokrat na stare dni pravi reveži. Otroci se mu razkropijo po svetu, premoženja nima, moči so mu o-pešale, zato ne more opravljati težkih del. Od dela izmučeni starček je pripuščen nemili usodi, ki ga tira navadno kot občinskega reveža od hiše do hiše.
Da se temu odpoinore, bo treba resno misliti na organizacijo viničarjev na Spodnjem Štajerskem. Ce hočemo povzdigniti našo vinorejo in ji zasigurati stalnih delavcev, moramo začeti resno z organizacijo viničarjev. Storiti se morajo koraki, da. spopolnimo v tem oziru organizacijo našega ljudstva.
*
* *
Brezdvomno zanimivo je, da vladajo pri gori-ških kolonih podobne razmere, kakor pri štajerskih viničarjih. Po vinorodnih krajih na Goriškem imajo namreč večji posestniki za obdelovanje vinogradov nameščene tako imenovane kolone. Akoravno je položaj naših viničarjev marsikje zelo turoben, moramo vendar takoj v začetku konstatirati, da so razmere pri kolonih veliko slabše. Med tem, ko je naš viničar popolnoma prost, je kolon zelo navezan na svojega gospodarja, ki ga radi tega potem velikokrat izrablja in izkorišča.
Nočemo pa raziskovati natančneje gospodarskih razmer, ki vladajo pri kolonih, ampak hočemo opozoriti na neko zanimivo posebnost, ki se javlja mnogo-kje pri viničarjih in pri kolonih. V občinah, ki so v bližini naših trgov; in mest, 'imajo bogati meščani mnogo vinogradov s slovenskimi viničarji. Ti slovenski viničarji so pod vplivom svojih gospodarjev navadno glaven steber nemškutarstva. Slično je pri kolonih. Bogati veleposestniki so v( pretežni večini Italijani. To pa upliva na kolone, ki se mnogokrat vdajajo ita-lijanaštvu. S. L. S. na Goriškem je uvidela škodo, M jo trpimo pri takih razmerah, ter je poskrbela za organizacijo kolonov. S tako organizacijo, ki je nujna potreba tudi pri naših viničarjih, se doseže dvojno:1 zboljša se socialno pozicijo revnega stanu in se nas obvaruje vednih in stalnih narodnih izgub.
Socialna demokracija rapidno propada. Boj med marksisti in revizijonisti razjeda vedno bolj njeno e-
notnost ter ji jemlje vso agitatorično silo. Temu bojü se je pridružil pri nas v Avstriji narodnostni prepir, ki grozi razbiti dosedaj enotno stranko v kopico malo-pomembnih frakcij. Oba ta, za socialna demokracijo gotovo velevažna, fakta, pa še nista najusodepolnej-Ša, Goli materializem, ki je naravna konsekvenca so-cialdemokratičnih naukov in teženj, je začel slaviti prave orgije. Lc predobro znana stvar je, da se so-cialnodemokratična, državnozborska, delegacija najbolj boji odgodenja, ki ne prinaša dijet, ter rada pozabi na svoje opozicionelno stališče, ako je treba vlado re šiti iz takih škripcev, ki bi lahko dovedli do tega koraka. A to je najmanj, V soeialdemokratični organizaciji se vedno bolj Širi nepoštenost. Dan za dnevom se čitajo v listih poročila o poneverjenjili in defrav-dacijah raznih socialdemokratičnih tajnikov, blagajnikov in drugih funkcionarjev. V eksempel jih navedemo samo nekoliko iz zadnjih dni:	Sodrug Pista,
blagajnik strokovne zveze voznikov v Plznu je poneveril 1740 K, društveni blagajnik Marek v Horovitzu je odnesel 1700 K; blagajnik lesnih delavcev Binder je defravdiral 2119 K; potom blagajnika avstro-ogr-skih godbenikov, Waclika, je izginilo 5000 K, sodrug Walloner je odpotoval z 2300 K, ki so bile v bolniški blagajni tesarjev, neznano kam, itd.
Že te številke jasno govore, kako žanjejo socialdemokrati sedaj vihar, ki so ga zasejali s svojim brezverskim programom, ki mn je udobnost in prijetno življenje edini cilj.
* *
*
Sokoli v strahu«
Celje, dne 18. avg. 1910.
Najbolj zabavno na celem sokolskem zletu v Gaberju je, če se preeitajo govori, ki so se govorili ob tej priliki od Sokolov in sokoličev. Ljudje, ki so se poslužili za posredovanje pri vladi dvornega svetnika Ploja, so sicer hoteli biti na slavnostni dan pod varstvom mnogoštevilnih sabelj in bajonetov narodno-radikalni in korajžni, toda tudi vladi se niso upali prav zameriti.
Starosta celjskega Sokola, Smertnik, je po poročilu „Narodnega; Dnevnika“ dal „duška“ svojemu
Jubilej Marijine cerkvi v Celju.
V Marijini cerkvi, ’ ki se tudi imenuje minoritska, samostanska' in nemška cerkev, je bil do leta 1850 nad glavnim oltarjem napis,, po katerem bi prvotna cerkev bila zidana leta 1241. Toda ta letnica se zgodovinski ne more dokazati, Gotovo pa je, da so minoriti v začetku 14. stoletja prvotno cerkvico ali povečali, ali pa novo cerkev pozidali.
Dovoljenje za blagoslovljenje te cerkve in njenih oltarjev je dal leta 1310 Ottobonus, oglejski patriarh.
Listina se glasi:
Nos Ottobonus D. G. S. Sediš Acpiilegensis Pa-triarcha notum fore volumus universjš presentes lit-teras inspecturis quod ad petitionem pro parte reli-giosorum virorum Guardi anj oi, conventusi fratrum Minorum in Cillia Aquil. Dioc. humi liter nobis fac-tam Venerabili in Christo Patri D. Episeopo Gurcen-si licentiam el auetoritatem consecrandj ecclesi-_am ipsorum fratrum in Cillia et Altaria posita in eadem; nec non penitonlos nostre Diocesis reconciliandi in ipsa consecrationis solemnitate ista vice tantumodo concedimus per presentes. Si' vero idem Episcopus predictis intendere non valeret, e andern auetoritatem cuicunque Catholico Episeopo quem ipsi frajres act predicta duxerint requirendum tenore presentium impartimur.
Pred 600 leti je torej celjsko Marijino cerkev krški ali kateri drugi škof konsekrjral, in cerkev torej slavi jubilej svoje 6001etnice.
Največji dobrotniki te cerkve so bili slavni celjski grofje. Friderik I. je v samostanu oo. minoritov dal sezidati kapelo Vseh svetnikov, katero je dalkon-
sekrirati oglejski patriarh Bernhard po krškem škofu Ulriku s pooblastilom z dne 4. julija leta 1348.
Grof Herman I. je napravil leta 1369 ustanove za 12 minoritov.
Celjski grofje so imeli v tej cerkvi pred glavnim oltarjem svoj žerf. Leta 1456 je bil v Belgradu dne 9. novembra ubiti grof Ulrik II. kot zadnji svojega rodu v tem žerfu pokqpan, Pogrebna slavnost je obširno popisana v neki stari kroniki. Vrhunec tragike pri tem žalostnem opravilu je popis, kako mož vzame znake celjskih grofov, razbije grb' ter trikrat zakliče:	„Celjski grofje in nikdarveč“ (Graffen zu
Cilij vnd Nimmehr mehr).
Cerkev je v teku časa1 trikrat pogorela. Leta 1540 jo je s samostanom vred prvikrat ogenj upepelil. Novo zidana cerkev je bila krasna gotska stavba z dvema stolpoma, od katerih se je gotsko pročelje o-hranilo do leta 1858. Zadnji ostanek te gotske stavbe je k’ip nad vratmi, ki peljejo v zakristijo. To cerkev je našel leta 1594, v dobi reformacije, oglejski patriarh Francesco Barbaro, ki je po papeževem naročilu vršil vizitacijo, jako zapuščeno. Dal jo je restavrirati ter jo imenuje v svojem poročilu j,la Chiesa di nobi-lissima struttura.“
Drugikrat je cerkev s samostanom vred pogorela idne 2. julija 1687, ko je skoro celo mesto pogorelo razun ( grada ! (sedanje vojašnice 87. pešpolka), grofije (sedanje meščanske šole) ter župnijske cer-
kve.	Za novo zidano cerkev je dal lqta 1695 celjski mestni urad napraviti cerkvene klopi, ki so še sedaj v rabi.
Leta 1745 je bila cerkev prezidana in na novo obokana, jPri tej prezidavi je cerkev dobila sedanjo obliko.
Na Veliki četrtek dne 5. aprila leta 1798 je pa cerkev trojtjikrat pogorela, ravnotfako / samostanska stavba, ki pa je bila takrat deloma vojaška bolnišnica. Pri tem; velikem ognju je bilo zopet skoro celo mesto unjičeno.
Družina erevljarja Martina Sandorja, obstoje-
ča iz Šest oseb, se je hotela rešiti s tem, da je hitela v kleti svoje hiše (na oglu Kolodvorske in Špitalske ulice). Silila je tudi malega fanta v klet, da si reši življenje. Toda tega fanta zgrabi za roko mimo hiteča deklica Barbara,, pozneje omožena; Trautvetter,. in Iteče ž njim ven iz gorečega mesta. To je bila njegova rešitev. Zakaj vseh Sandorjeviih šest oseb se je v kleti; zadušilo,: Ta fant je bil pozneji nemški pridigar in opat celjski Franc Ks. Schneider.’ Ker so bili po 'tem ognju uničeni tudi zvonovi župnijske in f samostanske cerkve, je hodil deček po ulicah z zvončkom ten vabil ljudi k velikonočnim službam božjim.
Pozidanje cerkve in samostana pa je sedaj počasi napredovalo. Od 179(8—1804 so stanova® minoriti (bili so samo še trije) v zasebnih hišah.
Dne 25. junija; 1804 je bival lavantinski knezo-škof Leopold Maksimilijan grof Firmian vi Celju ter dal samostan toliko pozidati, da so lahko v njemoo.. minoritje stanovali. ,Od davnih časov so imelij minoriti v tej cerkvi tudi nemške pridige. Od 1798—1804 teh ni bilo. Od leta 1805 naprej je zopet nemški pri-digoval. zadnji minoritski nemški pridigar P. Inocenc Žmavc,
Z dekretom od dne 24. novembra 1808 pa je u-kazal cesar Franc, da se minoritski samostan opusti, ' premoženje pödrzavi' v prid verskega zaklada, trije zadnji patri in en frater pa lahko gredo v minoritski samostan v Maribor ali v Ptuj.
Zadnji celjski minorit P, Anzelm Kožuh, rojen v Mariboru dne 29. aprila 1750, je ostal v Celju kot katehet na c, kr. glavni okrožni Šoli in je umrl dne
17.	januarja 1813.
Dne 20, junija 1817 'je kupil Janez Steinmetz, lastnik graščine Zalog, samostansko poslopje r za 16 tisoč kron. Ta je podrl kor za glavnim oltarjem ter začel zidati, stanovanja, kar pa je izgotovil še,-le njegov posestniški naslednik, zasebni uradnik Janez Bo činek leta 1832,
Dne 16. julija 1864 je kupilo mesto to poslopje za 92.000 K,
gnjevu nad ljubo c. kr, vlado, katera se je strahopetno vdala povelju klike na, celjskem magistratu. Dobro. iToda istotako strahopetno so se vdali aranžerji sokolskega zleta ljubi c, kr. vladi, in s tem, ako je še kaj logike na svetu, posredno tudi povelju klike na celjskem magistratu. Zato se pa tudi vlada Smertnikovih „duškov“ ne bo bala. Vlada in sokolski aranžerji zaslužijo popolnoma enako grajo, in to je bilo tudi od vsega početka naše stališče.
Diplomatično je govoril veliki hmeljar Roblek. Na Dunaju sedi ta mož, ki je bil pred volitvami kandidat neodvisnih kmetov, po volitvah pa poslanec liberalne stranke, v klubu, kojega glava in srce sta pri vladi. Ravno ta vlada pa je Sokolom nagajala. In diesem Zwiespalt der Natur se je veliki hmeljar previdno izrazil, da mu sicer silijo ostre besede na jezik, a rekel ni nobene krepke in ostre besede. — To je bilo izredno pametno, kajti Bienerth še sedaj lahko kakih 14 dni mirno živi v svojem Tuskulu, ker žalski Roblek ni tega povedal, kar mu je sililo na jezik. Zadnji, kakor povsod, je prišel k besedi predsednik liberalne štajerske stranke, narodni Sokol dr, Kukovec, ki si v deželnem zboru niti ne upa prav spregovoriti par slovenskih besed. Tudi on je zapiskal najprej proti vladi, seveda skrajno previdno in milo. Izrazil se je: Sedaj veje pri osrednji vladi le posebno ostra sapa zoper Slovane . . . potem pa se je kmalu spravil na glasila „klerikalnih političnih organizacij“ in navduševal navzoče, da si osnujejo na Slovenskem trdno in močno skupno liberalno politično organizacijo.
Nam je dušno razpoloženje sokolskih politikov popolnoma razumljivo. Na Dunaju se ponujajo vladi. Nastopili so celo že javno in odkrito proti obstrukciji, koje končni cilj je bil dosega nekdaj največjega liberalnega ideala v politiki:	slovenskega vseučilišča.
Sami so želeli in sklepali to obstrukcijo, a ker se potom nje ne da priti do liberalnih jasli, so jo že tudi zatajili. Enako pobijajo v deželi slovensko obstrukcijo, ker sicer vladni nemškutarji niso hoteli dati svojih glasov za Kaca. Toda vlada jih vkljub temu tepe. Prepove jim izstopiti v Celju, in svet doživi žalostno-smešno dogodbo, da si morajo Sokoli v culicah nositi iz Celja ven svojo obleko, da se tam oblečejo in potem postavijo kot ponosni Sokoli. Precej hudomušno so zvenele vsled tega Roblekove besede, s katerimi je končal svoj (?) govor:
„Narodno zavednost mora v prvi vrsti gojiti in krepiti slovensko sokolstvo.“
Da v takem razpoloženju ni mogoče vkljub vsem udarcem kazati vladi zob, se nam zdi naravno. Ampak sokolstvo se naj ne hvali, da pred nikomur ne u-pogne svojega tilnika, kajti v istini ga upogiba pred vsakim vetrom.
Slavnost v Velenju.
Veličastno se je izvršila otvoritveno ' slavnost „Društvenega doma“ v Šmartnem pri Velenju. Kaj tako lepega nismo pričakovali. Nedelja 14. avgusta bo ostala ne samo vsem Velenjčanom, f ampak celi* Šaleški dolini v spominu kot dan prekipevajočega ve selja in navdušenja. Dan 14, avgusta je bil naš pra-
znik. Na; stotjne in stotine {ljudstva je prihitelo v Šmartno, da je priča slovesni otvoritvi svojega „doma“. Vsa prireditev je imela znak ljudskega tabora, na katerem se je veselilo naše delavsko in kmečko ljudstvo a svojimi priljubljenimi voditelji. Vezi, ki nas vežejo v naši organizaciji, so trdne tudi v prijetnih urah ljudskih slavnosti. Pokanje topičev in vihrajoče zastave so pozdravljale prihajajoče ljudske množice.
Cerkveni govor je imel po Slovenskem slavno znani govornik prolesor dr, Medved. Cerkev je bila natlačeno polna, krog cerkve pa velika množica ljudstva. Pri sv. maši je veličastno prepevali močan pevski zbor „Ljubljane“,
Godba je spremljala popoldne mnogoštevilne goste v „Društveni dom“. Dvorana je bila nakrat nabito polna, zunaj pa je še na stotine ljudstva, prisosto-valo blagoslovljenju „doma“, ki je slovesno izvršil mestni župnik slovenjgraški č, g, Cižek. Podpredsednik S. K. S. Z. ig. dr. 'Hohnjec je otvoril oficijelni del in pozdravil v imenu Zveze.', Govorila sta še g. župan Skaza in poslanec dr, Verstovšek, ( Med nav-1 zočimi gosti smo opazili mnogo odličnih gostov, tako-poslanca dr. Benkoviča in načelnika' okraj., zastopa barona Adamoviča, ki je bil viharno pozdravljen., Pevci „Ljubljane“ so želi vihar navdušenih pozdravov, in ovacij. Pohvalno moramo omeniti vrle pevce iz Šmartna na Paki, bralno društvo iz Družmirja, Zavodne, Razborja, Mozirja, Nazareta. Zastopana je bila Savinjska in mislinjska dolina, 1 Misliičani, Št. Iljčani, Št. Vidčani in Doličani in vesi šoštanjski o-kraj. Med posameznimi govori je svirala, godba in glasila se je mogočna pesem slovenska. Slavnostni govor je imel g. poslanec dr., Verstovšek. Vihar ljudskega navdušenja je spremljal vsak njegov stavek. Poslanec dr. Benkovič je v navdušenem govoru bodril ljudstvo k delu in vstrajnosti. Za tem je dr. Hohnjec zaključil oficijelni del.
Na, to se je pričela velika ljudska veselica. Razni pevski zbori so pevali krasne narodne pesmi, godba je svirala, ljudstvo pa se je veselilo. Govorniki so v vznesenih besedah dali duška svojemu veselju. Govorili so: župan Skaza, dr. Medved, mladenič Zajc, Krajnc Iz Št, lija, Cesar iz Mozirja,' dr. Hohnjec, Goričar, Ljudstvo je posebno navdušeno pozdravljalo č. g. Goričarja, ki ima največ zaslug, da stoji „Društveni dom“. Vršile so se razne zabave, f Vse je bilo veselo in navdušeno. Nič ni kalilo našega veselja in zelo težko smo se ločili. Dan 14. avgusta ostane zapisan z zlatimi črkami v zgodovini velenjskih Slovencev. — Ko so se gostje vračali, je neka ppsilinemška „gospoda“ na kolodvoru hajlala, a je dobila zaslužen odgovor.
Koroška mladina naprej.
Lepa je naša Rožna dolina s svojimi vasicami in cerkvami. Na levo proti jugu se razprostirajo Karavanke s svojimi planinami, na desno se vije Drava in Gorjansko pogorje, posejano z vasmi mirnega kmečkega slovenskega ljudstva, In v, tej dolini prebiva rod, ki se je boril dolga leta za svoj obstanek. Ce bi pregledali zgodovino, bi videli, koliko je že prestalo slovensko ljudstvo v lepem Rožu. Dokler pa je stal ta
rod na temelju verskega prepričanja, so bile zaman sile sovražnikov. A ko se je začel pred dobrimi 40. leti širiti liberalizem, začel je pešati tudi rod slovenski, začela je pešati vera, a cvetel je liberalizem, Vlada je s svojim krivičnim sistemom pomagala Nemcem, da so začeli stegati svoje prste tudi sem. Vasi, poprej trdno verne, so se ponemčurjale kaj hitro. In če sedaj pogledaš po Rožni dolini, primerjaš z dobo pred 40, leti, pa, vidiš strašen razloček. Ce bo Šlo tako naprej, bodo, poprej lepo cvetoče vasi postale kup razvalin uboštva, brezverstva, gnil sad nemčurstva. Slovenski rod bode padel, a na njegovo mesto bo stopil oholi Nemec; vposestil bo kraje, katerih ni nikdar zaslužil. Pošteno ljudstvo je spoznalo nevarnost, in rodil se je protiodpor. Ustanavljajo se razna, društva, ki Širijo med ljudstvo krščansko-demokratične ideje. A žalibog ni videti pravega veselja. Ljudstvo ni vajeno tega, ker Še ne ume tega življenja, ter se noče prav ukleniti naših društev. A da bi vse zopet zaspalo, tudi ne smemo pustiti. In kje naj iščemo rešitve? V mladini. Odtegnimo mladino od slabih razvad, pokažimo ji pravo pot, in ko bomo mi prirasli, bomo pokazali, da živi še slovenski rod, trden in veren. E-na teh želj se je že uresničila. Da, pridem k stvari sami, naznanim, da je bil dne 15. avgusta za nas dan, ki pomeni velik korak naprej. Dolgo se je že gojila misel, da bi se zvezali vsi dobro misleči mladeniči šentjahške in svaške fare v eno močno Mladeniško zvezo. In to se je zgodilo 15. avgusta. Popoldan po božjem nauku se nas je zbralo še precejšnje število mladeničev iz. Sveč, Bistrice, Podsinjevasi in St. 'Janža v St. Janžu pri Močivniku, kjer smo ustanovili nameravano Mladeniško zvezo „Nada“; mladina je naša nada.
Najprej pozdravi vse mladeniče č. g. kaplan Rudi iz Sveč, in razloži pomen današnjega shoda, nato sledi deklamacija S. Gregorčiča, „Hajdukova o-poroka“, katero je deklamiral prav izvrstno ml. Ivan Goričnik. Za tem je sledil govor g. Bramorja, iz Celovca, kateremu se vsi zahvalimo za res poučne besede. Nato so se zapisali člani, in pristopilo je 31 fantov, za naše slabe čase veliko Število. Za tem se je Izvolil sledeči odbor: R. Paks iz Sveč, predsednik; T. Malle, njegov namestnik, iz Podsinjevasi; J. Pak iz Sveč, tajnik; namestnik R. Švajger iz St. Janža. Društvo bo stalo pod vrhovnim nadzorstvom obeh izobraževalnih društev. Vsak mladenič mora biti prej Član izobraževalnega društva. Nato je prebral g. Rudi pravila Mladeniške zveze, in po kratkem razgovoru smo se razšli v gotovi nadi, da nas bo prih. leto vsaj trikrat toliko.
Sedaj pa mladeniči, ako hočete sami sebi dobro, držimo vkup, in ne bojmo se sovražnih napadov; skusimo popraviti to, kar so zamudili naši očetje, in ne pustimo te lepe doline, da bi po njej pohajal enkrat naš najhujši sovražnik Nemec.
Mala je naša četa, in naš boj težak, a naše delo pošteno. Zato ne bojmo se, saj nam bo, blagoslovil delo On, ki nas je ustvaril. Naše geslo naj bode: Vse za vero, dom, cesarja! — Kmečki fant.
Somišljeniki, po gostilnah, pri trgovcih in obrtnikih zahtevajte naš list.
Dandanes je v njem c. kr. okrožno sodišče, ki je dalo dozidati celice za jetnike.
Ko se je šlo za to, da se lavantinski škofijski sedež prestavi iz St. Andreja na Koroškem na Štajersko, je mislil škof Anton Martin Slomšek na to minoritsko cerkev kot stolno cerkev, in samostan kot svojo rezidenco. V tem slučaju bi kupil tudi graščino Zalog za letno bivališče. Toda Mariborčani so se bolj potegovali za škofijski sedež, in tako je prišel ta tje leta 1859. — Erar pa misli vsa stara samostanska in prizidana poslopja podreti ter sezidati novo veliko in krasno justično palačo,.
Od leta 1808 naprej v, Celju zopet ni več bilo nemških pridig, in v bivši samostanski cerkvi nika-ke službe božje. Dne 17, oktobra, 1810, pa vložijo celjski meščani pismeno prošnjo na cesarja, naj se jim prepusti minoritska cerkev za službo božjo z nemško pridigo. To se jim je ugodilo s 15, marcem 1811 pod pogojem, da mesto vzdržuje, ne da bi rabilo javne fonde, cerkev, k čemer se je mesto zavezalo z obveznico od 8. junija 1811. Radi tega ima mestna občina še to pravico, da samovoljno nominira za to cerkev dva cerkvena ključarja, drugače se pa cerkev vzdržuje kakor druge podružnice opatijsko-mestne župnije. Istočasno je cesar dovolil, da se je sistemiziralo v Colju mesto duhovnika, ki ima v tej cerkvi službo božjo z nemškimi pridigami.
L. 1811. so meščani toliko restavrirali cerkev, da je lahko v njej zapel prvo sv. mašo prej imenovali Celjan Fr, Ks. Schneider dne 20. oktobra 1811, in da je bil nastavljen prvi nemški pridigar, 'Jernej Ko-betič, kateremu je sledil leta 1812. isti Fr„Ks. Schneider.
Nad 500 let so torej delovali v tej cerkvi minoriti, 100,. leto pa sq nastavljeni tu lavantinski duhovniki kot nemški pridigarji, katerih je sedanji 25., Še živečih bivših pa je 7. Pri razpustu minoritskega konventa je bil minoritski gvardijan ravnatelj in glavni učitelj na c. kr. okrožni in glavni šoli v Celju. Zato so bili nemški pridigarji razun prvih treh tudi ravnatelji te šole od leta 1819—1869, katero službo je imelo zaporedoma 10, nemških pridigarjev. Drugače
so pa bili nemški pridigarji obenem kateheti na mestni ljudski šoli, od ustanovitve meščanskih šol pa na teh Šolah in v nekaj razredih deške mestne ljudske šole.
V teh zadnjih 100 letih se je v cerkvi marsikaj izpremenilo. Cerkev pred ognjem leta 1798. je imela glavni oltar in šest stranskih oltarjev. Leta 1813. ,se je restavriral» samo glavni oltar z dvema stranskima oltarjema, ki še sedaj nosita okraske minoritske dobe, zlasti oltar sv. Antona Paduanskega s kipi svetnikov v minoritski obleki. Drugi Štirje oltarji so se o-pustili, kakor se je morala podreti tudi loretska kapela, kjer so se napravile potem stopnice na kor in v zvonik. Ravno tako se je opustil žerf minoritov pod toiinoritsko kapelo, in pa žerf celjskih grofov pred glavnim oltarjem. Mrtvaške glave iz tega grofovskega žerfa pa so se dvignile in 1. 1813. shranile za glavnim oltarjem, kjer se Še sedaj za stekleno šipo lahko vidijo. Ena izmed njih ima na glavi listek z napisom, da je glava Ulrika II., zadnjega celjskega grofa.
Prejšnja cerkev je imela tudi dva stolpa. Leta 1814. se je moral večji stolp s kupolo, ki je stal ob ulici, celo-podreti, drugi nižji se je toliko popravil, z navadno piramido pokril, da je služil do 1. 1858. za zvonik. Od leta 1844. naprej so Celjani z velikimi žrtvami nabirali denar za nov stolp. Leta 1858., v soboto, dne 18. septembra, je škof Anton Martin Slomšek položil temeljni kamen zanj. Zidanje se je pričelo in razdrlo staro gotsko pročelje med obema stolpoma na strani, kjer je zdaj cerkvena hiša. A dozidati niso mogli stolpa, tako, da so leta 1865. zidanje v visoči-ni 12 sežnjev popolnoma opustili. Dne 23. septembra 1878. pa je umrla Josipina Geiger, hči celjskega knjigoveza, ter zapustila tretjino svojega premoženja Marijini cerkvi. S tem denarjem se je sezidal stolp, so se nabavili Štirje novi zvonovi in se je olepšala cerkev leta 1881. Do ,1890. leta so stanovali nemški pridigarji' v mestno-župnijski kaplaniji, ter so le ob nedeljah in praznikih ter ob kakih! ustanovljenih ali posebej zaželjenih dnevih imeli v) Marijini cerkvi službo božjo^ drugače pa so pomagali v župnijski cerkvi. L. 1890, pa je sedanji opat Fr. Ogradi dal ob stolp Ma-
rijine cerkve sezidati cerkveno hišo, kjer od tega časa stanujejo nemški pridigarji ter imajo v tej cerkvi redno službo božjo. Od leta 1892, naprej se vrši v tej cerkvi majniška pobožnost, od leta 1900. naprej so tudi meseca avgusta zvečer litanije s sv. blagoslovom.
Jubilejne slavnosti v Marijini cerkvi so se dne 15. avgusta t. ]., na praznik patrocinija te cerkve, Marijinega Vnebovzetja, lepo vršile. Cerkev je bila okrašena s cvetjem in jubilejnimi številkami 1310—1910, 1810—1910, 1860—1910. Na stolpu cerkve in na hiši nemškega pridigarja so plapolale papežke in cesarske zastave. Pri pontifikalni sv, maši mil. g. opata Fr. Ogradija so bili navzoči štirje nemški pridigarji, mil. g. kanonik in ravnatelj bogoslovja dr. Martin Matek, kot arhidiakon, ter zadnji trije pridigarji gg. župnik Josip Potovšek, prof. bogosl. dr. 'Josip Hohnjec, ter dr. M, Slavič. Drugi Štirje Še živeči pridigarji, gg. kanonik-župnik Anton Slander, stolni prošt in prelat msgr. Karl Hribovšek ter župnik Fr. trgi in Jos. Atteneder, so bili zadržani proti. Slavnostno pridigo je imel prof, dr. Hohnjec, ki je razložil pomen patrocinijskega praznika, Marijinega Vnebovzetja, ter se spominjal treh obletnic, 6001etnice cerkve, 100-letnice inštitucije nemških pridigarjev, ter 501etnice mašništva mil. g. opata in mestnega župnika. Pri zadnji obletnici je prebral govornik priznalno in zahvalno pismo, prevzv. knezoškofa g. dr. Mihaela Napotnika, ki ga je dobil mil. g. opat k svoji zlati sv. maši. V teku tega časa, čigar obletnice praznujemo, je rekel pridigar, se je marsikaj spremenilo, cerkev in ljudje, ista sta ostala le 'Jezus in Marija, katerih se naj tudi mi držimo, kakor so storili to naši pradedi. Pri sv. maši se je proizvajala pod vodstvom vodje orgljarske šole, g. K. Bervarja, Gruberjeva jubilejna sv. maša opus 105 z mešanim zborom in orkestrom mestne godbe. \ Na, večer je zažarel stolp Marijine cerkve v čarobni razsvetljavi 156 lučio, katere številke (600, 100, 50) so zopet značile 6001etnico, lOOletnico in 501etnico, ter Celjanom pozno v*noč pridigovale, naj se oklepajo prave cerkve njih očetov, da se tudi njim izpolni rek patrocinijskega praznika, ki ga je u-porabljal slavnostni govornik: „Marija si je izvolila najboljši del, ki ji' ne bo odvzet.“
Dobro ohranjene peči in
deli okenj se prodajo v Maribora. Kje, pove upravnišfcvo „ Straže“.
**********
Prodaja gozdov
se vrši 18. in 19. avg. v
Sackem pri Gornji Ponikvi.
Oozdi so bili nekdaj last graščine Zalog. Prodajalo se bo v razdeljenih kosih. 118
Stran 7„-
I
I
•%'
Tovarniška zaloga
ws&ii©wrstiiega papirja, pisalnih in risalnih p©-fpebšfiin, trgovskih knjig na debel® in sfirohno pri
Goričar & Leskovšek, Celje
Graška aiica štev. 7.
Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank in risalni! skladov po novih pred->:	: : pssm, — Zaloga vseh tiskovin za urade.	x
JVA.ŠIM	OS e» o SPI JVJTA. SSL
pripor o čujemo priznano najboljši pridatek za kavo „ZAGREBbKl pravi FRANCK“ s kavnim mlinčkom, kot izvrstni domači izdelek.	52
za vsgone, voze (most» ne), eenlimalnejlkalove, decimalne, za živino, tabiisove ia vsake dinge vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cenah
J®s. Kalab,
tovarna za vage,
Brno, Menice MoraMo.
80 slovanska obrt.
zaiogo pohištva Gostilničar m mesar
Franc Pietsršek,
Maribor, Koroška ul. 10
1
priporoča čast. duhovščini in sl. občinstvu svojo veliko zalogo raznovrstnega pohištva, iz trdega ia mehkega lesa. Oprave za kuhinj?, jedilnice, spalnice. Divan?, vložnike, k »trače, stole, ogledala. Železne postelje za otroke. I Vse pa najaižjik cenah.
Domače delo.
išče večje v svojo stroko spadajoča podjetje, ako združeno tudi oboje eventualno še n skaj zemljišča v nakup ali najem do novega leta 1911. Prevzame po potrebi tudi popred. — Ponudbe pod šifro „Bodočnost“ na npravništvo Straže.
i
I
Slovenska trgovina
z modnim in manufakturnim blagom ter krojaškimi potrebščinami-
J. N. Šoštarič, Maribor
Edina slovenska kisla voda,
Tolsto vrška	slatina
je po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je
izborno zdravilo
za katare v grlu, pljučih, želodcu in črevesih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. Tolsto vrška slatina ni le izborno zdravilca, temveč tudi osvežujoča namizna kisla voda. Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Inomostu 1896. in na hi-gijenični razstavi na Dunaja 1899.
Naroča se pri oskrbništvu Talstovrške slatine, pošta Guštauj, Koroško, kjer se dobe tndi ceniki in prospekti.
Del čistih dohodkov gre v narodne namene. Slovenci! Svoji k svojim! Zahtevajte povsod le Tolstovrško slatino! Vsaka slovenska gostilna naj ima le edino sloven-108	sko kislo vodo.
I
samo Glavni trg štev. 19
priporoča p. n. občinstvu svojo veliko zalogo svako vrstnega naj novejšega in nsjmodnejšega blaga iz samo prvih in najboljših tovarn.
Postrežba točna in stroga solidna. :: :: ::
XXX3QC Restavracija XXXXSf
Narodni dom
ir Maribora.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljcan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljcr"
Sobe za tujce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
äc xxxxxmozxxxxxxxxxxl
Pra velika zip čevljev y Cs®,
priporoča p. n. občinstva najfinejše in najesnaj-86 čevlje za gospode, dame ia otroka.
Originalni amerikansid čevlji
za gospode in Same, Velika iabera čevlje? za telovadbo, tenis ia dr.	97
z odličnim spoštovanjem Štefan Strašek.
Mm debel® li
Ha drobno I
m
i
X
m
t
m
a
I
X
s
«•••s«e90e9SC8®ee««se90s«89s#«e0«MMMe|
TRGOVCI!-»; i
Priporaea se
■	edina narodna trgovina
■gl galanterijskega, norimberškega in modnega blaga, kakor
tudi igrač.
■	priča & kramar v Celju
E na vciff io Graške« in iCrežne oeste. ,
Ne pustim potovati ker preveč stane, prodajam pa po ceni ker ne pustim potovati. Obrnite se toraj pismeno ali osebno in zahtevajte vzorčne pošiijatve.
Narodna veletrgovska hiša
Steranecki, Celje.
e
e
e
S
8
K
ljudska hranilnica in posojilnica v Celju,
Z
«Ge##eee®§®#®e®§@®®&»®®eeo®@ae0®eeeeei'
J
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta.
Poštno hranilnioni račun št. 92.465. — Telefon št. [8.
Umetni zavod za slikanje na steklo
Maks Tušek : Ljubljana
Sv. Petra nasip št. 7
se priporoča preč. duhovščini in cerkvenim predstojnikom za izdelovanje slikanih cerkvenih oken, in vse v to stroko spadajoča dela po najnižji ceni.
= Načrte In proračune na razpolago. =
Hranilne vloge se obrestujejo po 4y2 % brez odbitka rentnega davka.
Domači hranilniki se dajejo na dom brezplačno.
Hranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo
Posojila na zemljišča po 5% do 5ys% brez
in z amortizacijo.
Posojila na zastavo vrednostnih listin. Osebni kredit na menice in ▼ tekočem račnnn pod najugodnejšimi pogoji.
Konvertaoija vknjiženih dolgov z najmanjšimi stroški.
kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo.
r Oskrbuje svojim članom Izterjevanje njlliovtb terjatev
Brezplačno reševanje vseh zadev.
K
Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“.
Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba
Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“.
Edino narodno kamno-
Stavbena in umetna kamnoseška
::: obrt s strojnim obratom. :::
Izvrševanje vseh stavbenih del:
kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različ-::: nih kamenov in cementa. :::
Specialna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih :::	kamnov itd.	:::
Brušenje, puUranje in struganje
:::	kamena s stroji. :::
e v CELJU.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrat granitov insijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoniranih :: ^rodbinskih grobišč (rakev).::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s šamotnim ali cementnim :::	tlakom.	:::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih :::	vrst v vseh oblikah. :::
Popravljanje spomenikov, udela-:::	vanje napisov v iste. :::
Kdor?
si hoče po ceni in dobro blago za jesen kupiti, naj se potrndi in vsaj enkrat poskusi iti v trgovino
J. Ulaga ® Maribor
Tegetthoffo % cesta 21.
Postrežba točna in solidna.
Cene najnižje. :: Cene najnižje.
Edina staj. narodna steklarska trgovina
na debelo in na drobno
Franc Strupi s Celje
Graška eesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato 'zalogo steklene in porcelanaste posode^ svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah. Hajsolidnejia in točna postrežba.
Svoji k svojim!
Urar, očalar in zlatar
SfBureš
Maribor
Tegethofova cesta 39
perd kolodvorom,priporoča svojo bogatog zalogo zlatnine, srebrnine, ur i. t. d., po najnižji eeni.
(rvamnfnnA 8 slo'renski,ni ploščami, čistim in V7TI ctlilUiUIlv5 jasnim glasom iz najboljših tovarn.
10	Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Stavbeni in umetni ključavničar, oblast, koncesionirau vodovodni instalater
Ivan Rebek, C?M?
Poljska ulica št. 14.
Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam m zasebnikom za cenjena naročila, namreč za na,vadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tu-fli vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove itd., Stedilna ognjišča vseh sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. Izde-: lujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Briicken-uvagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popravilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno in solidno, vse po zmernih cenah.
P«.
wir,
c!
OSTANKI^
parhaste za ženske obleke po 20 m trpežni K 10'—. Zelo možni K 12'— posebno fini K 14'—, hlačevine za moške obleke, dvojne širjave po 10 m močni K 14'— zelo trpežni K 17'— posebno fini 20 K, čez 20 E franko razpošilja
: narodna veletrgovska hiša :
R. Stenmecki : Celje.
*
t
t
t
X
Cerkveni in sobni slikar in pleskar V
Franjo Horvat
MARIBOR, Kasinogasse štev. 2a
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča : : dela. : :
č>
viru«
53
Postrežba točna! :: :: :: Ceno nizke!
«4w
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
Izvrstne m v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseus-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
j9j
I I
mm Dosoiiica t
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
MT Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: na-V dne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 41/*. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 43/4%, na vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo in poroštvo po 5V*#/p in na osebni kredit po 6%. Nadalje isposojnje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, M pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemši praznike. — V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
pojasnila se dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8.—12.
dopoldne in od 2.-5. popoldne.	6
Posojilnica ima tudi na razpolago domaće Siraniln« nabiralnike»
Robert Diebl, žganjarna, Celje
priporoča stojo doma	f
žgano slivovko, tropi-	J
novec, vinsko žganje, All|fl| brinjevec kakor tudi 1111 J**J