Stav. 277 V Trstu, v petek 10. oktobra IS Lstnlk XtVI Izhaja vsak dsn, odi ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Fmčišfca Asf»cega štev. 20, I. nadstropje. — Dop-=i naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrinkirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij iista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 3 —, pol leta L 18 — in celo leto L 36-—. — Telefon uredništva In uprave štev. 11-57. Posamezne številke v Tistu in okolici pa 10 stotink. — Oglasi se računajo ▼ firokostl ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stot.; osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L i—. Oglase sprejem« tnseratni oddelek Edinosti Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava ia inseratni oddelek se nahajata v Trstu, ul. sv. Frančiška As 2(H Nadaiini rasvol vladne krize SHS. Pavi s viceva misija brezuspešna? — Jugoslovanski klub zapusti Bdgrad? BELGRAD, 6. Danes depokine ob 11 je posetil Trifkovič prestolonaslednika regenta, da mu predloži listo novega kabineta v odobrenje. Regent je zahteva! koncentracijski kabinet in ni odobril od Trifkoviča predložene mu liste. Trifkovič ie zato vrrril poverjeni mu mandat. Zakaj ni regent odobril Trifkovičeve liste? BELGRAD, 6. Presbiro priobčuje uradno: Dsnes ie N egovo kraljevo Visočanstvo prestolonaslednik sprejel Marka Trifkoviča, ki je predložil regentu gotovo listo novega kabineta, ki je bila že včeraj objavljena po vsem mestu. Prestolonaslednik je ©ahteva4 od Trifkoviča, naj mu pojasni, na katere skupine sme računati in s koliko mandati bo mogel razpolagati v .narodnem predstavništvu. Iz pregleda, ki ga ie Trifkovič podal, je razvidel prestolonaslednik, da se ni ugodilo njegovi želii, ki jo je jx> preJsedrJku narodnega predstavništva izra z1;! glede -sestave širokega, koalicijskega kabineta, ki bi deloval s s danjim narodnim predstavništvom. Vtzroka, da je tudi Davidovič s -približno isti-m številom poslancev sestavil vlado, prestolonaslednik ni mogel priznati, ker je bila -prav po ostavki Davldoviča, kakor se je tudi naznanilo političnim skupinam, želja prestolonaslednika po nuino potrebni širši koalicij*. Sicer je tudi Protič, kateremu se je poverila sestava kabineta £0 de ■misiji DavidoviČevi, vrnil mandat prestolonasledniku z motivacijo, da ne more sestaviti vlade, ki bi poslovala s parlamentom, ako tudi je imel isto število poslancev na ra-z.jtolago kakor Trifkovič. Prestolonaslednik tudi ni mogel uvaževati izvajanja Trifkoviča, da bi se moglo narodno predstavništvo raz-pustiti in da bi se vladi poverila izvedba volitev, ako bi vlada, ki jo predlaga, ne našla podpore. Prestolonaslednik meni, da vol't-ve sedaj ne bi bHe umestne, in da ne bi bćlo prav izvesti jih brez onih, ki še na fronti branijo integriteto naše domovine. Ko je prestolonaslednik po predlogu Pašiča in Protioa poveril sestavo vlade Trifkoviču, se £e zigodilo to očitno z namenom, ki sta ga odobravala tudi ta dva odlična državnika, da bi bilo mogoče priti do širše koalicijske vlade s Trifkovičcm, proti ka-teremu je manj neraspoloženja; to je Protić tudi izrecno povdarjal na koncu svoje nati-snjene izjave, ki jo je predložil prestolonasledniku. Sicer ne bi bilo nobenega vzroka, da bi Protič vrnil majidat in da bi se poveril mandat drugi novi osebi. Prestolonaslednik bo vztrajal pri ten;, kar zahtevajo državne potrebe, da naj se sestavi vlada s širšo koalicijo. Poizkus Marka Trifkoviča na vsak način ni odgovarjal -namenom prestolonaslednika. Lista, ki jo le predložil, je bila posledica napačnega razumevanja prestolonaslednikovih namenov, česar gotovo ne bi bilo, ako bi bil Trifkovič informiral prestolonaslednika o poteku pogajanj in dela. preden je sestavil definitivno listo. — »Slov. Narod« pripominja: Iz tega službenega komunikeja je razvidno, da so imeli gospodje, zavedajoč se, da ne morejo na noben način dobiti v Narodnem predstavništvu većine, docela izdelan načrt, razpustiti parlament, uveljaviti nasilnim potom strankarskim inrere=om v vladi zastopanih političnih skupin prilagođen volilni red in na temelju tega volilnega reda izvesti volitve v konstituanto. Gospodom Trifkoviču, Protiču, Korošcu in La»ginji je šlo torej za to, da u vedo absolutizem in s tem diktaturo posameznih strank v Srbiji, Hrvatski in Sloveniji. In ta načrt bi se bil gotovo posrečil, ako bi ne bili režiserji že tako gotovi svoje uspele igre, da se jim ni zdelo niti vredno, da bi prikrivali svoje karte. Za stvar se je tako izvedelo in tnd: krona ie zaznala, da se jo hoče s spretnim manevriranjem postaviti pred gotov fakt. In v tem hipu *e bila igra Trifkoviča in njegovih drugov že izgubljena. Regent, ki smatra za svojo prvo dolžnost, da čuva in ščiti ustavnost, je takoj presekal z najenergičnejSo gesto vse niti, ki so vodile v absolutizem, in postavil Trifkoviča z njegovimi kompanijorri pred prag. Prezgodnje veselje neimenovanih ministrov. LJUBLJANA, 8. *Slov. Narod« poroča iz Bel-&rada 6. t. m.: Danes dopoldne je vladalo v krogih Se nepotrjenih ministrov veliko veselje. Govorilo se je, da je prestolonaslednik regent sprejel od Trifkoviča mu predloženo listo novega kabineta in da bo novo ministrstvo že popoldne zapriseženo. Vsled teh govoric je bilo temvečie razočaranje v njihovih vrstah, ko je prišel Trifkovič v parlament in prinesel vest o nepotrjeni ministrski listi Ko ie Trifkovič razglasii to žalostno vest, so gospodje še nad pol ure konferirali, nato pa se otožnih obrrzov razšli. — Da je bil dr. Korošcev Jugoslovanski Mub popolnoma uverjen. da splava na površje in pride na krmilo, dokazale de>tvo„ da ;e bila že dne 30. septembra poslana francoskim listom brzojavka s tole vsebino: Novo ministrstvo je sestavljeno ped predsedstvom Stojcna Protiča. Dr. Korošec je imenovan za prometnega nriirstra in dr. Laginja za bana Hrvatske in Slavonije. Ta zadnji e predsednik stranke prava (du p?rt:e du croit historique). In sedaj raizcčaran-e! Kako >e pravi Prešernov mornar? *Moj up je šel p j vodi, le plavajmo za njim!« Jugoslovanski klub. LJUBLJANA, 7. Današn-j.i Slovenec« priobčuje iz Bekrada debelo tiskano telefonsko vest, ki se £*;si takole: »Jugoslovanski klub stoji danes pred vprašanjem, ali je sploh primerno naprej sodelo- P O D L I S T EK Za staro rracdo. vati- pri neplodni in samo na intrigi in korupciji sloneči centralni polkiki v Belgradu. Khib čaka članov, ki se še niso-vrnili iz domovine, da stori o tem sklepe.« — »Slov. Narod« pripominja: Člani Jugoslovanskega kluba so torej z vso gotovostjo računali na 1o. da pridejo na krmilo. Ker se jim ta načrt ni posrečil, pasejo sedaj, kakor užaljeni otroci, ki jim je mati odrekla kako željo, svojo muho ter se postavljajo v kot, izjavljajoč, da ne bodo več sodelovali pri ^neplodni in samo na in trigi in korupciji sloneči centralni politiki v Bel gradu«. — BELGRAD, 6. Današnji H Sli se oavijo z ministrsko krizo, kakor tudi s strankarskimi sporazumi z ozirom na novo krizo. Točno se ni moglo vedeti, v čem je obstajal sporazrn med radikalci in Narodnim klubom. Trdi se, da je bilo Narodnemu klubu obljubljeno bansko mesto na Hrvatskem in ;tri min;sirska mesta. Tudi se govori, da je biio ugodeno nekaterim zahtevam Narodnega kluba, zlasti da se stavijo pred -sodišče krivci, ki se na hajajo sedaj v zapora, da se odpravi cenzura in da se regulira zakon o vojski. Te zahteve Narod nega kluba so izzvale .pri Demokratski zajediri-ci nevoljo. Stališče vojnega ministra Hadžiča. BELOPAD, 6, Presbiro javlja: Vojni minister HadžiČ je izjavil, da ne more vnovič sprejeti port-feja za vojsko in mornarico, ker se ne strinja s ležnjo Narodnega kluba po hrvatskem domobranstvu; zato odlaga svoj portfej. ker drugače ne more rešHi edinstva vojske. Sestava nove vlade poverjena zopet Draži Pavloviču. ZAORBB, 6. Kakor poročajo na večer iiz Bel-grada, je poverjena sestava nove vlade zopet predsedniku Narodnega predstavništva Draži Pavloviču. Uradno ta vest Da še ni tpotrjena. BEI^GRAD, 6. (Uradno.) Njegovo Visočanstvo prestolonaslednik Aleksander je danes popoldne poveril predsedniku Narodnega predstavništva dr. Draži Pavloviču mandat za skotajšnjo sestavo kar najširšega koalicijskega kabineta, ki bi mogel delovati s sedanjim1 narodmm predstavništvom. Dr. Pavlovič je takoj pričel pogajanja z zastopniki posamezn-rh parlamentarnih skupin. ■ BELGRAD, 6. Politični položaj je vrlo nejasen. Poedrni klubi so danes razpravljali o nadaljnem poteku krize. Skienili niso nič pozi-tivnega. BELGRAD, 6. V parlamentarnh krogih se misli, da bo nova vlada kmalu sestavljena, četudi se še ne ve. katera osebnost to bo sestavila. Politični položaj. BELGRAD. 7. V političnih krogih se sodi, da se je politični položaj (znatno preokrenil na bolje. Vse kaže na to, da pride do močne koalicijske vlade, ki jo bodo tvorili demokrati združeni s trezne'šim delom radrkakev, socijalisti in Črnogorci. PoKučni dogodki zadnjih dni so iztreznili velik del radikalnega tabora, ki je uvidel. da je tudi za radikal&s najboljše, ako pride do (poštenega sporazuma z Demokratsko zajednico. Kakor se v parlamentarnih krogih zatrjuje, se že vrše neobvezni razgovori med Demokratsko zajednico in radikalno stranko. Vsa znamenja kažejo na to, da se sestavi koalicijski kabinet, v katerega bo stopil tudi Nikola Pašič s svojim krilom. BELGRAD, 6. Dr. Pavlov ić se je začel danes pogajati s Paš-šem, Da vido vičem in zastopniki Narodnega kluba glede sestave novega kabineta. Pavlov! če v a pogajanja. BELGRAD, o. DcsUnirani ministrski predsednik dr. Draža Pav!ov>č re danes konteriral z Nikolo Pašičem. k' je obljubil, da da jutri ob 10 dopoldne definitiven odgovor. Ljuba Davidovič je v imenu Demokratske zajednice odgovoril, da bo podpiral vlado dr. Pavloviča, ako se obrazuje na koalicijski bazi. Kontno se je dr. Pavlovič razgo-varjal s predstavnike m Narodnega kluba, toda ni dobil gotove izjave. Dr Pavlovič bo jutri nadaljeval ipogajania. °d strani opozicij« se čujejo glasovi, da dr. Pr.vlovič ne bo uspel. Pričakuje se, da bo dr. Pavlovič že jutri obvestil prestolonasled-nika-regenta o uspehu svoje misije. Sicer pred-vladuie niišlienje, da je kriza s Trifkovičem prekoračila kulminacijo in se pričakuje, da se v najkrajšem času sestavi nova definitivna vlada. Pavlo viceva pogajanja brezuspešna? BELGRAD. 7. Dočlm so stale dopoldne stvari za uspeh Pavlovičeve misije precej dobro, se je položaj tekom popoldneva izdatno poslabšal, tako da (prevladuje .zvečer med poslanci mnenje, da t';di Pavle viceva pogajanja ne bodo uspela. Ri-dikalci so odklonili vstop v njegovo vlado, zmernejši elementi med njimi pa zagovarjajo stališče, naj bi Pavloviču omogočili vsaj kvorum. Jutri se bodo vršili natančnejši razgovori o tem predlogu. Kakor se zdi. bi bili radikalci pripravljeni pristati nanj. ali samo pod pogojem, da bi Narodno predstavništvo ne rarp-avljalo o ničemer drugem, kakor o proračunskih predlogih in o volilnem redu. Ako pride do sporazuma na tej poclagi, sestav? Pavlovič vlado tudi brez opozicijonalnega bloka. Napad« na dvornega maršala. BELGRAD. 7 Radikalno časopisje, zlasti pa »Tribuna«, ostro napada dvornega maršala, Ba-lugdžioa, češ -da je intrigira! pri regeniu proti ra-dikalcem in proti Trifkoviču. On da je predvsem (S) Avgust Šenoa: Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz XVI. stoletja. — Vekomaj, Amen I — je odgovoril kanonik. — Vaše gospodstvo mi je šinilo v hišo, kakor strela iz vedrega neba. — Kakšna strela! — se je posmejal Pallfy od srca; — ali ste mi, admodum reverende*), pravi lisjak. Stipo Svesvetički se imenujete, držite se ko svetnik, ste pa ves vražji. Niste me pričakoval, niste, jeli? Ha, ha, ha! Vi Hrvatje ste sc menda tega pretvarjania naučili od Turkov. — Ej, da veste, egregie amice"J, — se je nasmehnil kanonik, stismvši oči, — ako se T?:smo ci Turkov, smo se od vas, Madžarjev. Vsaj vi ste mojster, pa tudi vaš gospodar. No, *) VelečastUi. — *•) Odlični prijatelj- torej, povejte, kako ste opravil svoje posle in s čim vam morem pomagati? Pri teh besedah je kanonik vstal, zazeha! in pogledal prišleca. Mršavi njegov tovariš pa je, ne da bi se genil, samo izpod obrvi s pogledom ošinil Madžarja. — Po mojih opravkih me vprašujete, admodum reverende amice! Naj jih vzame vrag! Od Požuna do semkaj sem si neusmiljeno pre-rahljal kosti na konju. Toda, domine kanonik, kaka radost me je zadela. Da bi se imel vsaj spoprijeti s Turkom, to bi še šlo! Ali s preve-jano babo se iti slepe miši, to je preveč za možaka, in rajši bi jedel travo. Toda kaj pomaga to, začnimo v božjem imenu, ako vam je prav. — Kakor želite, — je odgovoril kanonik. — To^a prosim vas,. poskrbite, ^a nas ne bo motil kak nepovabljen gost. — Pos\rbim, — je dejal Stipo, — porečem svojim ljudem, da naj ne puste nikogar k meni, niti samega svetega Petra ne. Debeli kanonik je racal k vratom in se potem izvlekel iz sobe. zakrivil, da regent ni potrdil Trifkovičeve vlade. Tudi ga dolže indiskrecije, ker je baje izdal demokratskim listom pogovore, ki so se vršili pri regentu. Maršal Balugdžić očitanja odločno odklanja in jih označuje za proste izmišljotine. Jugoslovanski in Narodni klub hočeta — štrajkati? BELGRAD, 7. V parlamentarnih krogih se razširjajo vesti, da hočeta Jugoslovanski in Narodni klub rz raizočaranja, da se Trifkovičeva akcija ni posrečila, zapustiti Belgrad hi da se ne bosta več udeleževala parlamentarnega dela. Trezni politiki teh govoric ne smatrajo za resne, ampak so mnenja, da jih oba kluba razširjata šamo zato, da bi pritisnila na demokratsko stranko in izsiKla koncesije. Opozlcljonalnl blok ostane. ZAGREB, 7. »Hrvat« poroča, da so neosnovane vesti o razpadu opozicijonalnega bloka." Blok je slejkoprej solidaren in ostane trdno skupaj. Kako bi bHt delili. ZAGREB, 7. Zagrebški^StaTČevičanci so si že podrobno razdeliti korffa. Dr. Laginja bi postal ban. Ivica Kovačevič podi'an, dr. Reberski pa bi bil imenovan za policijskega ravnatelja. Znjim bi prišla vsa zagrebška policija v Irankovske roke. Begunski shod. LJUBLJANA, 8. V nedeljo ob 10 zjutraj se je vršil v veliki dvorani hotela »Union« velik shod beguncev in izseljencev iz krajev, zasedenih po Italijanih in Nemcih. Shoda se le udeležilo mnogobrojno število beguncev in delegatov rz Ptuja, Celja, Maribora, Ljutomera itd. Shodu je prisostvoval tudi član mirovne delegacije, bivši tržaški poslanec dr. Rybar, (ter več narodnih predpostavni-kov. Predsedoval je predsednik odbora za zasedeno ozemlje dr. VodopK'ec. Na shodu so poročali dr. Krmpotič o poJrtičnem položaja, predsednik begunskega sveta Merljak o begunskem vprašanju in vodia ipisarne za zasedeno ozemlje dr. For-nazarič o organizaciji beguncev. Po živahni in resni debati so bile soglasno sprejete resolucije: protestna, strankarsko politško obsojajoča; resolucija, o begunskem vprašanju, o ureditvi stanovanjskega in aprovizae. vprašanja; resolucija o potrebi enotne organizacije beguncev in "izseljencev. Shod je bil sklenjen v želji, da se pripravi splošna, narodna orginnizacija, ki bo skrbela za kulturno in gospodarsko povzdigo ter za zHižanje in družitev vseh delov našega naroda. Za ipropa giranje teli idej se je sklenHo ustanoviti tudi sla silo, kateremu pa bo treba utreti pod v svet s tiskovnim skladom. Otvoritev trgovske akademije v Splitu, SPLIT, 7. Včeraj se je vršila svečana otvoritev trgovske akademije. Za avstrijske vlade se je Split že boril za to, da bi dobil tak zavod, toda Dunaj se je temu vedno protivil. Sele sedaj je Dalmacija v svobodni domovini dobila svojo prvo trgovsko akademijo. Občinstvo je z navdušenjem pozdravilo otvoritev šole. Rudarji oproščeni vojaške službe. BELGRAD, 7. Voini minister je odredil, da se imajo vsi rudarji, ki vršijo vojno službo, takoj od -pustit, in napotiti na delo'v rudnike. Avstro-ogrskl arhiv. BELGRAD, 6. Komisija za pregled arhiva av-stro-ogrskega gouvernementa v Belgradu je začela svoje delo. Že prve dni je našla zelo zanimivo gradivo. Novi poslanik Zedlnjenib držav. BELGRAD, 6. Poslanik ZedinjenLh držav Parsi-nal je v slovesni avdijenei izročH regentu svoja poverilna pisma. Poslanik je bil sprejet z običajnimi svečanostmi. Proti izvoznicam. BELGRAD, 6. Socialistična stranka je priredila v nedeljo 'tri ljudske shode, kjer so bile sprejete resolucije, bi zahtevajo ustavitev izdajanja izvoznic. Reško vprašanje. Poročilo Reuterjeve agencije o akciji angleške vlade zaradi reškega vprašanja. LONDON, 7. (S.) Zakasnelo. Reuterjeva a-gencija poroča o angleški akciji pri italijanski vladi zaradi zavlačevanja rešitve položaja na Reki takole: »Nasprotno glasovom, ki prihajajo iz inozemstva, si ni dovolila angleška vlada sploh nikakršnega osebnega posredovanja zaradi položaja na Reki. Smatramo, da je gotovo, da so poslale zavezniške in pridružene vlade pred enim tednom Jugoslovanom in Italijanom oficijelno noto, v kateri so jih prosile, naj opuste vsako izzivanje, ki bi moglo narediti vprašanje še težje. Potrebno je naglašati, da je delala Anglija že iz začetka vse mogoče, da se izogne vsega, kar bi mogio narediti to tako kočljivo vprašanje še težje, in da gotovo ni ničesar ukrenila brez znanja zaveznikov in pridružencev. Vsled Wilsonove bolezni se je razun tega zamudil odgovor iz Washingtona. Reško vprašanje je bilo tudi pred dvema dnevoma predmet prijateljskega dogovora med angleško vlado in italijanskim poslanikom, tekom katerega so se naglašale nevarnosti položaja.« — Ergo domine Georgi*)! — je pričel Pallfy, sukajoč brke, — ali ste vbili v glavo svojemu bratu Stipi, za kaj gre? — Sem in nisem, — je odgovoril poka-šljujoč mršavec. — Natančno nisem, temveč sem mu samo oddaleč namignil. Ni bilo prave priložnosti. Po vašem navodilu sem šel iz Suseda v Zagreb, kakor hitro ste prišel tjakaj. Ljudem sem rekel, da grem v mesto vpraševat zdravnika zaradi svoje bolezni. Vsi so verjeli in tudi stara Uršula, ta vrag v ženski podobi. In končno tudi ni čudno, ker me mrzlica drži kakor v kleščah. Prvi dan nisem dobil brata. Bil je nekje pri Sv. Ivanu »pro testimonio fide digno«"), Drugi dan pa je prihrumela cela tropa velečastitih gospodov kanonikov pod to streho. Najprej klepetaj mazač Anton Vramec, ki ne govori o drugem kot o babjih pripovedkah*- za njim pretepaški Franjo Filipović, ki ludi z jezi- Agencija »Štefani« pripominja: Brzojavka Reuterjeve agencije je bržkone izraz mnenja angleške vlade. Ker prvi in zadnji del očitno pojasnjujeta in popravljata vsako prejšnje poročilo, ne ostaja italijanskemu mnenju drugega, nego da vzame z zadoščenjem na znanje to poročilo, iz katerega je razvidno, da lahko 5e vedno upa na prisrčno pomoč vSeh naših zaveznikov v svrho primerne rešitve reškega vprašanja.« Ameriški in francoski listi o ententnem posredovanju pri italijanski vladL PARIZ, 8. »Chicago Tribune« zanika, da bi bila angleška vlada posredovala pri italijanski vladL sporazumno z Wilsonom. »Posredovanje angleške vlade,* piše list, se je izvršilo brez znanja vrhovnega sveta. Ni točno, kar poročajo nekateri italijanski listi, češ da je bila angleška vlada prisiljena napraviti svoj korak vsled ameriškega pritiska. Ameriška mirovna delegacija je vedno smatrala, da predstavlja reško vprašanje večje interese za Francijo in Anglijo, nego za Zedinjene države.« Medtem ni še jasno, kakšno je bilo pravzaprav posredovanje angleške vlade. Pertinas piše v »Echo de Pariš«, da i obstoji cela stvar v tem, da se je vršil med 1 angleškim ministrom za zunanje stvari in ita-J lijanskim poslanikom »pogovor« glede položaja na Reki. Tudi »Temps« piše podobno. Lord Hardin-ge, ki vodi angleške zunanje stvari namesto lorda Curzona, ki je bolan, je prečital italijanskemu poslaniku, markizu Imperialiju, noto, sestavljeno od državnega tajnika, v kateri je angleška vlada izrazila svoje začudenje vsled zavlačevanja položaja na Reki In opozorila italijansko vlado na nevarnost, da se izključi iz zavezništva, ter na notranje nerede, ki bi mogli nastati v Italiji.« ~>Echo de Pariš« se čudi, da je dala italijanska vlada priobčiti vest o tem koraku. List si tolmači ta ukrep italijanske vlade s tem, da sta morda hotela Nitti in Tittoni pokazati ttflijanskemu javnemu mneju nevarnost položaja, češ, »če hočete jesti, je treba, spora-zrma z Anglijo in Ameriko. Poglejte torej, kako mislite te dve državi.« S lir; t Brice »Journalov« diplomatski poročevalec, smatra, da je dala italijanska vlada priobčiti vest o angleškem posredovanju z namenom, da naredi vtisk, da groze mednarodni zapletljaji, če se še dalje zavlačuje rešitev položaja na Reki. Tudi v začetku 1. 1909., ko je prišla kriza aneksije Bosne in Hercegovine že na višek, je hotel vreči av-st^oogrski minister Aerenthal iskro v smodnik, priobčujoč Friderikove dokumente. Na predvečer dneva, ko je moral izbruhniti požar, je pisala »Neue Freie Presse«, da je Rusija 7aousti!a Srbijo vsled grozilnega koraka nemškega poslanika v Petrogradu pri cesarju. Kmalu nato se je doznalo, da je bila stvar dogovorjena med nemškim poslanikom in ruskim ministrom za zunanje stvari, Izvolskim v svrho, da postavita Aerenthala v kočljiv pc!ožaj. Tittoni je bil prevelik prijatelj Izvolskega, zaldjučuje Saint Brice, da bi ne porabil ob prložnosti isto taktiko. Sodeč po pisanju francoskih časopisov, ki pišejo bržkone po navodilih francoske vlade, ni Francija ničesar znala o nameravanem angleškem in ameriškem posredovanju. Isti Pertinax piše v »Tempsu«, da Anglija lahko tvega enega sovražnika na kontinentu, n. pr. Italijo, ki ji je na poti v Mali Aziji, toda Francijd je italijansko zavezništvo neobhodno potrebno. Zato želimo, piše list, da bi Cle-menceau tudi nadalje vodil prijateljsko politiko napram Italiji. • • • Medtem Čuti tudi ItaUja, da mora čim prej narediti konec čudnemu položaju na Reki. Vkliub zagotavljanju nekaterih listov, da gre samo za prijateljske nasvete, je naredil angleški in ameriški korak, pa naj je bil v prijateljski ali sovražni obliki, silen vtisk na italijansko vlado. Tako je prišlo v seji ministrskega sveta, ki se je vršila dne 8. t. m. zjutraj, v prvi vrsti na red reško vprašanje. Tittoni je baje predložil besedilo odgovora na angleško in ameriško noto. V odgovoru se bo baje na-tflasal težaven položaj, v katerem se nahaja Italija. Vlada vlaga vse sile, da bi čim prei našla izhod iz te zagate^,in je pri tem navdihnjena z največjo lojalnostjo napram zaveznikom. Naglašalo se bo v odgovoru tudi to, da je italijanska vlada dokazala svojo zvestobo zaveznikom s tem, da je odobrila mirovni pogodbi. Angleške grožnje radi reškega vprašanja. Poročilo agencije Štefani, da je Anglija zagrozila Italiji z izključenjem iz zveze, ako bi se nenormalno stanje na Reki nadaljevalo," je silno razburilo nacionalistično časopisje v Italiji. V svoji veliki skrbi obdolžuje Epoca« Nittija, da je on vsemu temu kriv. Ako bi se bil umeknil, da bi bil omogočil D'Annunziju častno umeknitev z Reke in ne bi bilo prišlo do razpustitve reškega »narodnega sveta . »Lavoratorjev« rimski dopisnik vidi v teiu očitanju pripoznanje, da je bil podjetju D'Annunzija edini ta namen: Nitti naj bi padel! Ali, rečeni rimski dopisnik je tako zloben, da oživlja ob tej priliki neljube spomine. Piše: »In vendar je Tittoni že govoril v zbornici o enakem dogodku: o italijanski okupaciji Male Azije, ne da bi bila konfereca poprej obveščena o tem, kar je povzročilo poziv od zavezniške strani, naj (Italija) zapusti konferenco. Sedanje presenečenje se nam zdi torej absurdno in tvori znak neverjetne lahkomiselnosti. Nota agencije Štefani se skladno pridružuje amerikanskemu sporočilu, doposlanemu od »Associated Press <, ki je napovedovalo namen Amerike, da ukrene diplomatsko akcijo v Londonu in Parizu, da se bodo odločbe konference glede Reke spoštovale in da se ne bo izpodbujalo k sličnim iznenadnim napadom od strani drugih narodov. Amerika, grozi, da preneha z vsako podporo evropskim državam, če se odločbe konference ne bodo spoštovale. V Riniu sodijo, da je diplomatski korak, na katerega namiguje Štefani, že storjen in sicer v živahnejši in izrazitejši obliki, nego bi bilo soditi, po sporočilu. Priobčenje, došlo v London, še ni objavljeno; menda zato ne, ker -vlada ni hotela preveč vznemirjati javnega mnenja in ker sporočilo vsebuje izjave, ki najhujše za-devljejo težko odgovornost prejšnje italijanske delegacije v Pariza. Položaj je najtežavnejši, ker je reško vprašanje, o katerem so si Italijani domnevali, da je zgolj notranje vprašanje in le boj med Nittijem in D'Annun-zijem, definitivno postalo — mednarodno vprašanje. Govori se, da bo angleška nota objavljena skupno z italijanskim odgovorom. Torej, gospod Juri! stojne^a Dričevania. -C* ') V svt%o verodo- kom odsekanje Turkom glave, potem Krsto Mikulič, Ivan Dombrin, Juri Hcrešinec in kakor se že imenujejo cele te litanije. Pred temi pričami seveda nisem smel niti črhniti o želji gospoda kraljevega sodnika. Sedaj ste pridrl vi, egregie domine, in čudim se vam, da ste prišel tako hitro. Baba Uršula je-trd oreh in cel odvetnik. Jaz sem se dosti mučil žnjo, pa je nisem mogel nikakor ugnati. Kako je torej bilo? — Dobro je, domine Georgi! — se je nasmehnil Madžar, — tudi jaz se čudim sam sebi, kajti... V tem se je vrnil kanonik. — Sedaj smo kakor zakopani pod zemljo, egregie ac nobilis domine*), ker se, kakor bodo moji ljudje rekli vsakomur, kanonik Stipo Svesvetički nahaja na svojem posestvu v Bijeniku. Sedaj začnimo, — je dejal kanonik in spustil svoje debele roke na trebuh. ') Odlični in plemeniti gospod. (Dalje.) Začasna rešitev reškega vprašanja. RIM, 8. »Epoca« piše, da bi bila začasna rešitev reškega"vprašanja takale: Dokler ne ukrene ententa svojih ukrepov glede rešitve reškega vprašanja, zasedejo Reko italijan ske čete. Italiji je baje zagotovljen mandat nid Reko. IZ RUSMF, Boji med ruskimi prostovoljci in ukrajinskimi četami. BASEL, 8. (S.) Iz Kodolskega poročajo: Napori ukrajinske vlade, da bi preprečila boj proti generalu Denjikinu so sc izjalovili. U-krajinske čete so bile iznenađene od ruskih prostovoljcev. Prišlo je do zelo hudih bojev. Izgredi v Moskvi. HELSINGFORS, 7. (S.) Radiobrzojavka agencije »Unione« iz Moskve javlja, da se vrše v Moskvi še vedno veliki izgredi. Socijalisti so izdali proglas, v kate.em groze, da bodo ubili deset komunistov za vsakega ubitega socijalista. Tekom minulega tedna je bilo izvršenih šestnajst atentatov. Med mrtvimi je tudi Peters, bivši predsednik odbora za obrambo Petrograda in izredne komisije. Sestava koalicijskega ministrstva v Ukrajini, PARIZ, 8. (S.) Iz uradnega ukrajinskega vira javljajo, da je bil sklenjen dogovor med generalisimom Petljuro in predsednikom u-pravne oblasti, na podlagi katerega je bi!o končno sestavljeno koalicijsko ministrstvo pod predsedstvom Žepe, ministra za notranje stvari. Novi ministri so: Kristikf?), Hakouh(?) in Niartohourf?). Ministrstvo za zunanje stvari je bilo poverjeno Plavinskemu, ki je bil doslej zastopnik ukrajinske republike v Pragi. Začasno je ministrstvo pod vodstvom Andreja Levinskega. Nemške čete se vrnejo iz baltiških pokrajin. BASEL, 8. (S.) Iz Berolina poročajo: Vladni proglas na nemške čete v baltiških pokrajinah je imel uspeh. Nekatere enote se sicer niso še vdale, toda ententna grožnja z repre-salijami v slučaju nepokorščine je naredila precejšen vtisk. Z druge strani se upa, da se bo poveljnikom posrečilo pregovoriti čete na povrnitev in jih prepričati o nemogočnosti, da ostanejo še nadalje v baltiških pokrajinah. Iz Romunske« Novo romunsko ministrstvo. BUKAREŠT, 8. Novo ministrstvo, ki sa tvorijo po pretežni večini sami generali, je sestavljeno tako-le: Ministrski predsednik, ki le obenem tudi minister notranjih del in opravlja začasno tudi posle ministra izunanjih del, je general Artur Val-toianu, naučni minister general Lupescu, poljedelski minister general Popesco, minister Javnih del general Mihail, vojni minister general Rascanin pravosodni minister Miklesku, ministri brez portfelja pa Incouvetz. Oiugureanu, Vida, Goldis in Štefan. Iz sestave kabineta je razvidno^ da so v Romuniji uvedli vojaško diktaluro. Is Anglije. Govor Lloyda Georgea v čast maršala Allembyjn. - Govor o stavki LONDON, 8. (S.) Tekom dolgega »Luncha* v Guildhallu ob priliki podelitve Častnega meščanstva maršalu Allembyju je govoril Lloyd George takole: Maršal Allemby je naredil s svojimi sijajnimi zmagami velike usluge državi in človečanstvu. On je veliko do* PHmmI porazu ccntralrlh oblaki s tem, da je ffloail odporno silo Bolgarske in da j« odprl ipot k porazu Avstrije. Zmagoviti pohod mar-Sala Allembyj& je omogočil n&iim junaškim latam v Franciji, je zaključil Lloyd George, in četam naSih zaveznikov pod poveljstvom marftala Focha, maršala Haigyja in generala Pershinga, kakor tudi naSim zaveznik(?m Italijanom pod poveljstvom generala Diaza, privesti napad h kraju. Govoreč o železničarski stavki je rekel, da ne more najti pri javnem mnenju simpatij gibanje, ki ima namen doseči svoje cilje s silo in ki je nevarno za ves socijalni režim. V gospodarskem in političnem svetu obstoji nekako prusjanstvo; velika Britanija jc naredila človečanstvu, kulturi in pravi svobodi velikansko in trajno uslugo, ker se je zmagovito 'borila in preprečila poizkuse za ustavljenjem življenja skupnosti. Prvi minister je pripomnil, da ni organizacija, ki je ustavila stavko, vojna organizacija, temveč civilna organizacija, ki jo je vlada začela ustanavljati minulega februarja. Stavka nas je naučila, da se skupnost ne more potlačiti, a naučila nas je tudi, da se pravično ceni last vsekega človeka, ki dela na suhem ali na morju. Imenovanje italijanskega kralja in generala Diaza za častna doktorja. LONDON, 8. (S.) Vseučilišče v Cambrid-geju namerava podeliti italijanskemu kralju in generalu Diazu naslov doktorja »honoris causa«, Iz Amerike. Zdravie predsednika Wilsona. WASHINGTON, 8. (S.) Wilsonovo stanje se počasi boljša. Bolnik prihaja počasi k mo- :čem Iz TurHie. Proglas ministra za notranje stvnri. CARIGRAD, 4. (S.) Zakasnelo. Minister »za notranje zadeve je poslal višjim vilajet iskim oblastim okrožnico, s katero javlja, da ie prevzel svoje mesto z namenom, da pre-Ibtede težave, s katerimi se bori država. Minister želi zagotoviti blagor svoje domovine, {preskrbeti prebivalstvu potrebna živila in 'vzpostaviti popolno edinstvo med posamez-jnimi skupinami, ki sestavljajo državo. Zme-gn-ava in razdor, ki sta zavladala v notracjo-[.< ti države delajo novi vladi nalogo še težjo. [Minister želi izložiti vse svoje sile za obram-Ibn svojih pravic in življenskih interesov dr-Ižave. Uspeh se ne more doseči nego potom !rv?tvclnega zednjenja in sloge. Minister priporoča podrejenim oblastim, naj narede vse mosore, da vzpostavijo mir in da preprečijo ža-izgreJe, ki škodijo interesom države. CARIGRAD, 4. (S.) Zakasnelo. Ministrski •S"«?t je imel dolgo sejo pod predsedništvom (velikega vezira. Bilo je sklenjeno več sklepov, ki so bili predloženi sultanu v odobritev. Veliki vezir je izjavil, da namerava sklicati !p arlament, ki zastopa državo. Izrazil je že--Ja bi narod užival vse svoje pravice. Ve-Vk' -ezir je omenjal izjavo Ali Rize paše in je izrazil svoie začudenje radi njegovega za-iic.n-arjanja državne misli. Moderni svet je j >e~-A na demokracijo, je rekel veliki vezir; ,.e vodimo torej politike, ki temelji na ari- •stf viatstvu. \Tov kabinet priobči čiin prej politični pio-in naslovi na državo sporočilo o splo-Isrem položaju. Arabsko cesarstvo. LONDON. 9. »Jewis Chronicle« javlja, da bedo F-Tetina. Sirila in Mezopotanija tvorile vdiko .;js«V» us^ive, ki se torej ne sne jo odrekati sjkofl&s?! Osebna vest. Uradni *Osservatora« Javlja: Naznanja se. da se je odvetnik UMks S^fjer crpa-vedal z 12. septembra t. 1. Izvrševanju odve:ii-škega poklica in da se je vsled tega izrisal z sezn.rna odvetnikov, ki izvršujejo svoj poklic v okrožju le zbornice. Naznanitev pra gih prostorov. Generalni civilni komisarijat za Julijsko Benečijo c.>eja: Tukajšnjemu vojaškemu nastanitvenemu uradu v ulici Teatro 4 se morajo naznaniti od 20. do Lo. t. ;n. meblirani in nemeblirani prostori za zasebna stanovanja, skladišča in vsi drugi pr-r-sfri, ki niso zasedeni, akoravno so oddani v n^jem. Isto velja tudi za prpslore. ki so -zasedeni po voiaštvu (stanovanja, ur^di ali skladišča) vsJea da je najemnina mnogo večia nego jo določa čl. 4. naredbe vrhovnega poveljstva od 23. miijmka 1919. Ce se je dovoljenje za oddajo v nadjeni zanikalo, se natemodalec kitko pritoži pri razsodbeni komisiji, o kateri govori čl. 10 omenjene naredbe. Prepovedano ie oddajati stanovanja v najem pod pogojem, da kupi najemnik pohištvo, ls*otako ni dovoljena nikakršna nagrada za oddajo v najem razun običajne inešetarske nagrade. Dogovori, ki so se sklenili, ne ozirače se na gorirazlo^cne smernice. niso veljavni. Kršitelji te naredbe zapadejo kazni, ki jo določa čl. 4. v naredbi od 1. februarja 1919. Prodajanje novega vina. Mestni magistrat naznanja: Iz zdravstvenih vzrokov ni do\oljeno prodajanje novega vina v javnih proseorih do srede, 15. oktobra t. 1. Kršitelji iega uaiznanila se kaznujejo po zakonu. To ie bil — mož! Nedavno je umrl v Dubrovniku kanonik JosSp vitaz Crnica. Bil je 4o zares redek mož, vrećen. da mu postavimo tu časten spomenik. Pokojni kanonik je igrat pred vojno važno politično iriogo Bil je najbolje zapisan na dunajskem dvoru, ki ga je obsipa! s priznanji. Ak\ pokoj-ni Crnica ni izrabljal »tega svojega položaja na škodo svojega naroda, marveč je koristil, kjer jc le mc^el. Tudi tekom vojne ni hotel biti slepo orožje dunajskim mogotcem, marveč je — če jč le mogel — jemal imte poHtiOn* Uadi v tvojo za-JČito ter Jim pomagat, ko to trpclr nmčeatfttve pod tefto vladno ah vejalfco reke. Oživljajo m nam trpki apooiial in grenka Čutiva. KoKko na-šincev je bilo, let aiso bdi — v »jUiovo in našo sramoto in na. nesrečo tisočev iz našega nareda — taki. kakršen je bil podteniak Crnica. Ob plamenu, ki je p ali! narod, 90 u*ksrle t« otzke duše svoje osebne koris*i. Šcpovdano orožje so bili mogotcem, da so mogH preganjati naš izmučeni narod. Pokojnemu kanoniku bodi postavljen tu časten spomenik! Za višja šotska lUKizom&a pri viš. ŠoJskem svetu v Ljubljani v VI. cenovnem razredu sta imenovana Enselbert Gatsl m Fran G^beršek. V Ceiovca ztiaj ne jovorijo več kdaj da bodo zapustiii Jugoslovani Koroško, temveč se raznaša povsod, da pridejo Jugoslovan*! zopet v Celovec nazaj. Ljudstvo, posebno revnejši sloji, se jako h udu je čez LemJsoits, ki ga zove namesto Lan-desvervveser: Landesvervviisteir, na Angererja. Lak-nerja in druge hujskače, ki so oapeliali Ceiovča-ne na ied jejo še itistih par Jajc in tiste litre mleka. Kar pripeljejo sJov-ensM kmetje iz okolice v Celovec. Slovensko gledališče. V neeeljo, 12. t. m. »ta dve predstavi. Pcpoldne ob 15 6« ponovi zadnjič v -ciion! pri premijer! In reprizi krasno uspela francoska pošada v treh dejanjih »Nei!y Rozler« (^Njegova hišna«) krasno uspela pri premijeri in reprizi.) Pri tej fini francoski burki se gledaJec ne more vzdržati smeka od prvega do zadnjega ■jrizora. Zvečer ob 20 yse ©onovl Tt o m asova tri-dejanska burka »Charleyeva teta« ki je žela na včerajšnji premijeri obHo isiznanja in pohvale. Nocoj ob 20 bralna vala za igro >Bratje sv. Bernarda«. Vabljen je tuči g. Bratuž. Slovensko p&i&tsko društvo. Napovedani Izlet ea nedeljo, 12 m., na ErzelJ «e vsđed nepredvi-devanih vzrci:ov in slabega vremena preloži na nedeljo, 20. t. m. — Predsednik. Vršila sta se iz ?taiijanskeaa ujetništva Kersič Peter in Odcb Franc. Nahajala sta se v častni-j ikem taboru Castello di Baia Pozzuodi-Napoli. — I Razpustili so meseca avgusta častniške tabore Casagiore in Ottiiano ter premestili častnike v geri označeni grad, kjer so koncentrirani vsi jugoslovanski častniki. Mestna zaatavijaafca. Danes, 10. t. m., predpcl-dne in popoldjie se bodo prodajali razni predmeti, oerik> in obleke. Pri fhnatH prokaratml v LjiUjani so imenovani za tajnika v Vili. č n. razredu dr. Žiga Vodušek, začasni okrajni sodnik v Radovljici, za pristave v IX. čm. razredu pa dr. Anton Faronik, odvetniški kandidat in dr. Anton Orlič, askultant v Celju. Glubonemec, o katerem smo že perkrat poročali. je včeraj zopet raasajal po m«tiL Bil je že večkrat v bobiišiKci, iz katere so ga zopet izpulili, ko se je pomirfl. Revežu se namreč včasih nr.eša. Zasluži si k2kSno liro s tem, da nosi potnikom na južrrf postaši kovčege iu prtljago. Zgodilo se je že parkrat, da so ga »»tovariši* iako--iščali in ga spraviii v gostilno, da Jkn ie piačal «ca.j pijane; pri- tem je seveda tudi 9em pfl. Todi /čerai se ga :e revež malo preveč nalezel «i začel upiti v bližini kavarne »Fabris«. S kretnjami je kazaJ, da je tečen in da bi se rad v legel kam vpat. Neki vojak ga je prijel pod pazduho in ga i notel spremiti ha*e v vojašnico. Med potoma pa mu je uše! in stojHl v kavarno »Stazione«, kjer je operi začsi ujriti; Tarabil je tudi nekaj posode. V b'ižini južne postaje so ga pričeli karabin jer ji; ker *e jim jc up;r^ m nšeo vedeli, ida ni revež pri či3ti pameti, so ga baje tudi ?>retepali. Nato so ga odpeljali z avksmobiJom na rešilno postajo in odtod v bolnišnico, ki«r so mu idali nekaj jesti in ■piti, nakar se je neznani glirhonemec nekoliko pomiril. Cez nekaj časa se je popolnoma zavedal in se ni spominjal, k »j se je godilo ž njim. Dve žrtvi avtoeacfettskega dirjanja. Henrik Sapi a star 19 Jei, stanujoč v ul. deKe Zudeoche 3, je iel predvčerajšnjem s kdesoin v miramarski grad, ia bi popravil uro na tamkajšnjem stolpu. Po končanem delu je stojftl na kolo in se odpeljal proti irestu. V bližini Barkovelj mu pridirja nasproti nclii kantici št. 2223, v katerem so sedeli, pol&g šoferja Cnrnwna Cittibertija, podporočnik Fran nnrico, star 20 let. v družbi dveh nezir.nrh gospo-^dčen. Kolesar se ni mogel izogniti, ker ni pot pre-•eč široka. Kamion je pridrvel v Sapiovo kolo. Mladenič je z!2tel 4 metre daleč v zid, kjer ie obležal — m^tev. Nesreča pa je •za&tevala še eno žrtev. Podporcčnsk je, od nenadnega sunka, rav-notako ccSetel iz karoijoaa in udariđ z glavo ob jcitni tdak ter km^lu pozneje umrl. Obe gospodični in šofer so hoteli ubežati. Soferea je neki mož ustavil m ga oddal karabinjerjem. Na mesto nesreče so pokucali zoravnLka rešilne postaje, ki je ugotovil, da sta oba nesrečnika mrtva. Žrtve so odnesfc v mrtvašnico k Sv. Justu; pogreb bo danes ob 10. Premeteni »Anglež«. K družini Ogrin-Faraone v -jI. F. Venezian je prišel včeraj mornariško oblečen človek, ki je prodajal razno blago za obleke. Neka gospa tz družine je kupila kos blaga in mu plačala z 100 lirnim bankovcem. »Anglež« je bankovec spraviJ v žep, toda čez nekaj časa je prosi! gospo, naj se podpiše na bankovec. Na vprašanje čemu mu rabi podpis, še odgovoril v slabem italijanskem jeziku, mešanem s francoskimi- besedami, da je podpis le radi varnosti, če bi bil slučajno bankovec ponarejen Gospa je podpisala, in » m-glcž« je od$el. Cez pol ure je zopet potrkal na vrata in povedal, da je bankovec ponarejen, ter da mu iga niso hoteli sprejeti v neki tobakarni. Pokera! je v istini oni bankovec, ki ga je gospa i?eJpj«;la, in ki je bH v resnici ponarejen. Gospe se je čudno zdelo ki hotela se je sama prepričati. Šia je z »Angležem« v ono tobakarno, ki je pa že b:!a — »zaprta. xAnglež« je zahteval blago nazaj ali pa drug bankovec. Tu se ije spomnila gospa, da je spravil »Anglež« njen bankovec v žep, medtem ko je vzel ponarejeni bankovec iz — listnice. Začela ie upiti m k temu je pomagal tudi -Anglež«, ki je govoril naenkrat dobro itaikanski. Hote! je poklicati karabinjerje in zato cdše! v bližnjo ulico. Karabinjerjev pa ni on Iskal, temveč že 14 dni išoex> karabinjeru — njega. Tatvine. Pasquali Defanis ie ukradel listnico z 330 lirani desetniku Hektorju Mor oni ju. Delani sa so aretirali. — 4 cente krompirja so odnesli preteklo noč ne-•znani zlikovci iz kleti Josipa Brubača pri Sv. M. Magd. Zg. 655. Škode je 400 lir. — Aretirali so Ivana Praha, ker še ulcradel v tolerančni iiBi v nL S. Filippo listnico z 1000 lirami. — Iz skladišča Pfeiierjeve tvrdke v ul. C. Rit-meyer 7 zntsnkalo preteklo noč pisalni ^stroj, več steklenic veimuta in nekaj sladkorja. Žkoda znaša 2800 Irr. Porotno sodišče. Lfcibezc >^a tragedija. Včeraj se je VTšila razprava proti natakarici Alberti Kuriš, stari 27; obtožena je, ker je ranila Amadeja tioUriegfca • kuhinjskim nožem v prsa. Hollriegei je vsled rane umrl. Alberta Kifl® le služila v gostilni »AHe tre porte« in SfeJtop&ftila pred štirimi leti s Molirieglom, šoferjemTvtoti gostilni. Postala je kmaiu njeg ljubica. Njuno razmerjfca ni bilo posebno sreč Hollriegei je bil ljubosumen in večkrat pre- lepa! svojo zaročenko. Kakor pravi obtoženka, jo je pokojnik izkoriščal, ki ko mu nI hotela dajati denarja, jo le vsalrfkrat Irodo pretepal, tako da je sklenila Kuriš, da &e usmrti. 27. julija 1919* je priŠeJ Hollriegei kakor po navadi v gostilno »Di-ana«. kamor se ie bila preselila Kuriš, ki ostal tam, dokler so zaprli gostilno. Obtoženka pravi, da jo }e oni večer njen ljubimec nenavadno zmerjal i najsr&mi psovkami. Ko so odSH iz gostHne, je vzela obtoženka s seboj dolg kuhinjski nož, da bi se iz njim usmrtila. Na cesti je prosila Hollriegla, naj jo pusti domov; on je pa zahteval od nje denarja; ker mu ni hotela dati ničesar, je začel šofor razsajati in upiti ter jo zmerjati; hote! je tudi udariti. V tem hipu pa je vzkipela jeza 4udi v Aiberti Kurisovi, m zbodla ga jo je HoAlrieg&l jako neusmiljeno pretepal, tla. Odpeljali so ga na rešHno pcs:ajo in odted v mestno bolnišnico, kjer je poi ure pozneje umrl. Razburjena natakarica pa je tekla na karablnjer-sko postajo in javila, kar se je pripetilo, nakar so jo aretirali. Ob-tožcnka, Alberta Kuriš, je včeraj pred sodiščem pripovedovala, kako je bila srečna, preden se je seznanila v HoHriegtom; pozneje pa je vedno -trpela. Hotela ga. je zapustki, toda on jo je povsod iskal, ker le dobro živel na njen račun m •zapravljal njen denar z drugimi ženščinami. Hotela C« narediti konec in sklenila, da- si vzame življenje. Potem je pripovedovala, kar se jc zgodilo oni večer pred gostilno »Diana«. Ivanka Zuppar le le malo poznala obtoženko ta ubitega H61!rlegla; videla je večkrat, kako je leta pretepal ubogo Kuriš. Tudi druge priče so trdile, da je bila Kuriš dobra iu marljdva žena In ga ćo je Hollriegei pretepal jako neusmiljeno. Državni pravnik je imel dolg govor in zahteva!, naj se obtoženka obsodi; branitelj dr. Rcbba je zahteval oprostitev svoje branjenke. Porotniki so vprašanja o krivdi enoglasno zanrkaJi, nakar je sodišč« oprostilo Alberto Kuriš, ki se je ginčena zatovaljevak sodnrkom in porotnikom. m eno. Borzna porodila. Trst, dne 9. oktobra 1919. Tečajlf Jadranska banka 250—255 Cosulich (Austroam-ericana) i i 4S5— 495 Dalmatia (Parobr. dr^ • 290— 3C0 Gerolimich —' ~ ,13SO— 1410 LIoyd i Sč5— 845 Lussino -O '1425— 1475 MartinoMch - ^__________375— 390 Navigazione Libera Triestlna 1395— 1425 Oceani a 415— 425 Premuda 560— 580 Tripcovtch 495— 510 Assicurarioni OenertH i6500—16750 Riunione Adriatica 3075— 3150 Ampeksa 430- 440 Cement Dalmatia 275— 285 Cement Spalato 330— 345 Čistilnica petroleja 1765— 1815 Čistilnioa riža 285— 300 Krka 365— 375 Tržaški Trantway 223— 228 Tržaška tvornica olfa 900— 950 Švicarski tečaji. 2ENEVA, 8. Italija 56.25, Berolin 22.225, Dunaj 6.— (6:70), London 23.56, Pariz 66-375, New York 5.754. Poslano*) Srebrni denar kupujem po najvišjih cenah. Ako je več kg srebra in več skupaj, bi naredili skupno več kg. Prosim, da se mi naznani pismeno, kje se dobi, da pridem osebno, in zahtevana cena. Zahvaljujoč se beležim ALOJZ POVH urar in zlatar - sodni izvedenec Trst, Garibaldljev trg 3. •) Za Članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu veleva zakon. OdltajDBle in BttunH tiskov. Centrala* jiln potitji. (MML 0'15 D. v Belgrad, Bukafešt, (čtez Lnjb4jaao, Zagreb). 2*05 D. na Dunaj (črez VUlem, Trbiž, v«aki ponedeljek, sredo In oet»k). 5'30 O. v Cervfnjan, Tržič (črez Bivio). 6'50 D. v Keko, črez št. Pe4er na Krasu. 6^50 H. v Benetke (črez Bivio, Tržič, Videm). 8*— R. v Milan. Pariz, London in Bordeanx (črez Cervinjan). 8'50 11. v Logatec (zveza z Reko). 11*15 H. v Benetke (čroc Bivio, Cervinjan). 14*30 D. v Benetke (črez Tržič). 15*15 O. v Logatec (črez St. Peter na Krasu) v Ljubljano. 17*35 D. v Rim črez Cervinjan, Benetke, Padovo. Bolognio. 17'55 O. v Videm (črez Bivio), Tržič (zveza r Cervignanoin, Gorica). 1S'20 H. v Reko črez Št. Peter na Krafin. Dohodi 3*—• D. Z Dunaja (črez Trbiž—Videm) vsako sredo, petek !n nedeljo. T— D. Iz Brfgrada, Bukarešta (čtcz Zagrreb— Ljubljano). 8'30 O. Iz Logatca, 9'20 O. Iz VkJma (Črez Gorico. TržJČ, Nabre2!no). 10'— D. Z Reke (črez S t. Peter na Krasu). 13*50 D. iz Rima (črez Bol««io, Padovo, Benetke, Cervinjan). 16*30 D. Iz Logatca, ReJce. , 16'50 D. Iz Benetek (črez Videm, Tržtč). lSf45 O. Iz Ccrvinjaua. Tržiča (črez Bivio). 19*^7 H. Iz Benetek, Mestre, Cervinjana (črez Bivio). 21'— H. Iz Logatca, (zveza z Reko). 23'— H. Iz Benetek (črez Videm, Gorico, Tržtč. Bivio). 23'20 D. Z Reke 23"45 R. Iz Londona, Pariza, Bordeaiuc, Milaua, Benetek, (črez Cervia-an). Postaja pri Sv. Andiciu. Odhodi. 5*10 O. V Herpelje, Kozino, KinJanar, Pulo. 5*46 M. V Koper, Bui-e, Poreč. 7'30 O. Na Opčine, Prvačino, Ajdovščino, Gorico Podbrdo. S'30 M. V Buje, Koper, LT40 D. V Herpe!}e, Kozino, Ka^nsaar, Ptjlo. 15*50 O. Na Opčine, Prvačino, Ajdovščino, Gorco Po-ibrdo. 16*50 O. V Herpefie, Kozino. Kanfanar, Ro^njj, Pu!o. iri6 M. V Koper, Buje. Dohodi. 8*25 M. Iz Buj. Kopra. 10*20 O. Iz Pule, Rovinja, *uTr> -rfTTra, ^TTTtT^e, Herpelj, Kozine. 11'20 O. Pcdbrda, Gorice, Ajdovščine, Prvačir.c, OjJčin. 16'30 M. Buj, Kopra. 16'50 D. Pule, Rovinja, Kanianara, Herpeli, Kozine. 19*40 O. Pcdbrda, Gorice, Ajdovščine, PrvaČine* Opčin. 21*45 M. Poreča, Buj, Kopra. 22*20 O. Pule, Rovinja, Kanianara, HerpeJJ. Divače. D. = Direktni vlak. O. = Osebni vlak. II. =3 Hiiri vlak. R. — Razkošni vlak. B = Btzovlak. M = Mešanec. ZLATflSNICfi 6. PIHO, TRST se nahaja na Koru st 15 fMvl* zaUrnlca G. Z R-t®Vrf2 & Fljil j) Velika izbera stebraili ia rlatlh m, uhiiiov. verižic Ul. ,L1 OGLASI se raču&alo po 19 sto!, besed?.. Najmanjša prfstoj. bloa L r—. Debele črke 20 stot. beseda. i\ ujma niš a pristojbina L 2*—. SKLADIŠČE VINA in olja, z majhno pisarno, v poziciji za delo z okolico, ki je že dobro razvito, se proda rada bo-Ic^m za L 2000. — Prijazno ponudbe, če mogoče, takoj, v italijanskem jeziku pod »Ideal« na ias. cdd. Edinosti. 4192 PRODA'se hiša v tržaški okolici, v prvem nadstropju 4 sobe, v pritličju 2 sobi, kuhinja in klet, plin v hiši in na velikem, senčnatem vrtu. Lep razgled na morše iza L 38.000. Pojasnla: buifet Stegu, ul. 30. oktobra 19. 4187 PRODAM, ali zamenjam za vino 1500 jesenovih rakel. V Briščrkah st 10, pri Prošeku. 4190 DRVA za kurjavo, v veliki in majhni množini se kupujejo. Ponudbe, z navedbo vrste, množine, cene, kraja in roka izročitve, nasloviti na poštni predal št. 130, Trst, centrala._4176 DAMSKI baržutvnsti klobuki, suknene oblike, se dobe po nizkih cenah v novem modnem salonu Corso Garibaldi 28. Sprejemajo se popravila. 4191 ZeH3Z(M£Ki MM ulica Chiozza št. 5, 1. naJstr. Sprejema od 9—13 in od 15 17. izv šujejo se umetni zobje v kakršnemsibodi sistemu z nebom in brez neba po moderni tehniki. Posebej se do o^Juje mani i m ovitim sb»jem olajšava v p^ačhu — Najugodnejše cene. rr. F. Tamhur tni MARIO MC30, te irtičnl vodja. v prometnem kraju ob žc! zniŠJ postaji, v kateri je najmodernejše zgrajena pekarna in velika vi ska klet. —• Pri hiši so še dru^a gospodarska poslopja, nekaj zemljišča in različen premični inventar. Naslov pove inseratni oddelek Edinosti. KOMPLETNA zakonska soba iz trdega lesa, svetla, z mramor jem. popolnoma nova. se proda za L 3300, tudi majhen štedilnik in peč. Sv. M. Masd Zsornja Bivio št 1 II., od 13—15. 4188 ISCE se ženska za gostilno. Ul. Piccardi št. 5. 4189 UCITELJICA iz**ežbana v francoščini in nemščini, pripravlja za izpite. Mesečno 12 lir. Acque-dotto 33, IV n?dstr. levo. P 711 Za nakupoualce opna! 0 ponedeUsK se odpre APtiEtflCA v PlUkovicI. JANEZ ŽESUAL prodajalec v Pliskov ci 29. ZOBOZDttAVNLK D". H RAČEK TUST Corso 24, I. nadstropja Ordinira od 9 - 12 dop. in od 3-6 pop. ErezLcfcstno \ii\m\i za m$mi b miti Dr. FRANZUTFl ZOBOZDRAVNIK v Trstu, ilica Genova št 3, I nadstr (prej ulica Campan.k*) T-hniški v >dja Jo'insc'ier, dol poleti I dbistent Dr. J Č r n.ika • orez ouleCtn. Plombiranja. Umetni ij )Je JADRANSKA BANKA Deln »t 3», K i.ij J. J A) Centrali: TJlIf m[Y>n flUiiKii 5 - Kili, B:iD 9 Foiružni'e: Dubrovnik, Duiaj,. Cotjr, Ljjv ljana, Metković, J^itiji Spiit. jiie.iic ZaJa>" Ekspozitura: Kranj, Obavlja vse v bmč.io str jo <«p i 1 tj 3:2 pjila Sprejela vloga na hranilne knjižice proti /aJ, k*t «1 n iVj stiin v oincogiro prjmetu proti letiln 1-brestl n !!a odpoved navezaie z ics;e spre-jcaia po najugodneje h pogojlb. Ki iđ i.iup pogoditi od slučaja do siJČij.t. v oaj&a vam;U3 jnlili (Ji!« lnui'iiL Bi aga j ua posluje oi 9.30—12.30 in 14.30^-10 ■ 1111——■HIBMl I II T