Pesaittetiift številka ,10 vinarjev.
Štev. 88.
\J Ljubljani. v sredo dne 30. aprila 1919.
Leto L
‘ *» mk Me . K 60'—. u pol leta . K 30-—. j četrt leta . „ 13.—, _ en mesec . 5'—% la MpriVRlItve: Kopitarjeve ulica J te*. 6. Telefon Itev. 30. .........................-......  ■»
NEODVISEN DNEVNIK
tnserati: Eaostolpsa petttvnta (71 naa ftroka la S M visoka oN ni* prostor) u enkrat pa I TM. —• Poslano: Inostolpne petitvrsta K V—. — trhel* (sak 4«n, Imen!) nedelj* la premika, ab X. ari popeMaa
Pogodba o zvezi narodov gotova.
V varstvo svetovnega miru.
LDU. Pari*, 29. aprila. (DKU.) Reuter ^kv*|a: Včerajšnja plenarna seja mirovne konference se je pečala s projektovano *vezo narodov. Obravnavalo se je poro-ralo o izpremembah v tekstu, kakor sledi: Vsak član zveze narodov more izstopiti iz »veze šele po dveletni odpovedi. Glasovanje mora biti soglasno. Ženeva je določena fca »edež zveze, ntorc pa se določiti tudi *afco drugo mesto. Izključiti kakega člana jeniogoče le, ako krši kako dolžnost. No-oeni državi se ne more proti njeni volji na-^ t upravn' mandat. Člani, ki sprejetih ttlcel nočejo sprejeti za svoja morajo od-i ®Pdi. V komiteju zveze naj bodo razen j* ve!esil zastopane: Belgija, Grška, Špan-In Brazilija, Zastopniki Japonske so ■čOpct zahtevali, da se sprejme enakoprav- j
nost plemen, Francoski zastopnik Bour-geois je stavil dva dodatna predloga glede razoroženja in glede ukrepov proti upornim članom zveze. Tekst pogodbe pa se je sprejel v predlagani obliki. V eni prihodnjih sej sc bo obravnavalo o protipredlogu zastopnika Bordena o ureditvi delavskih določil.
LDU London, 29, apr. (DunKU) Tekst pogodbe o narodni zvezi je bil včeraj popoldne zgotovljen. Veliko točk je že poluradno objavljenih. Razen 32 prvotnih članov je bilo pozvanih še 13 držav, da pristopijo k zvezi. Glavna točita pogodbe je, da se mora narod, ki se s preziranjem zvežne pogodbe zateče k vojni, smatrati za narod, ki je zagrešil vojni čin proti sočlanom.
Odsotnost Italije ne bo ovirala miru.
✓
ftarika pričenja z dejanji.
LDU Berlin, 29. aprila. (ČTU) »Deutsche allgemcine Zeitung« poroča iz Curi-Atnerikanski krogi menijo, da bo podpis
mirovne pogodbe z Nemčijo mogoč tu-**jv odsotnosti Italije, Trdi se celo, da je Jmveznost, ki jo vsebuje londonska poogd-®ai po kateri bi se poseben mir z Nemčijo smel sklepati, razveljavljena s premirij®*, ki je bilo sklenjeno, Italija ima pra-,Vl®°» uveljavljati proti Nemčiji le svoje *®nteve po odškodnini za škodo, nastalo torpediranju nekaterih ladij in po zagabi italijanske posesti v Nemčiji. Kljub pa se mora odsotnost Italije pri pod-Pjsu mirovne pogodbe obžalovati. Vzllc »km*111 Posrcdovalnim poizkusom italijan-^erikanski spor po današnjih vesteh
iz Pariza ni izgubil svoje ostrosti. V Parizu izhajajoči araerikanski listi poročajo, da je amerikanski glavni stan prepovedal ame-rikanskim vojakom dopuste v Italijo, 500 mož amerikanske vojaške policije, ki je bila v raznih italijanskih mestih, je bilo odpoklicanih razen 25 mož, ki so ostali v Rimu. Amerikanska poročila javljajo, da razburjenje italijanskih krogov proti Ame-rikancem trajno rasle. V Žedinjenih državah podpira velika večina prebivalstva stališče predsednika Wilsona. Menijo tudi, da dejstvo, da Amerika preskrbuje Italijo z velikim delom življenskih potrebščin, ne bo ostalo brez upliva na končno sporazum-ljcnje.
Kompromisni predlog Orlandov.
kDU Ženeva, 29. aprila. Nezadovolj-******* Proti Franciji narašča, ker se 'jub odhodu Italijanov nadaljujejo raz-Prave mirovne konference v Versaillesu, ***dovotistvo povzroča tudi, ker je fran-
coski zastopnik na Dunaju izjavil odposlanstvu iz Južne Tirolske, da meje Nemške Avstrije še niso določene. Po vsej Italiji se ponavljajo manifestacije, — Kakor poroča *Newv©rjk Herald«, namerava Or-
Samopomoč.
Niso nam v prijetnem spominu tisll boji in praske, ki so se začele na naši se-, verni meji, komaj da se je svetovna vojska končala. Začelo se je novo prelivanje krvi, dasi v malem, ki je bilo tem bolj obžalovan nja vredno, ker ni imelo nobenega pravega namena. Pozdravili smo tedaj premirje, ki sta ga sklenili naša in nemško-avstrljsknl vlada, v nadi, da se bo s tem nered na naši severni meji končal in da bo tudi ta del naše domovine prešel lahko k mirnemu delu, ki se je začenjalo po drugih našiti ozemljih.
Toda pokazalo se je, da je tudi tisti? premirje bilo zopet le kos papirja, kakoif toliko drugih pogodb. Listino je imela nem-ško-avstrijska vlada spravljeno v svojem arhivu, nemško vojaštvo pa se je obnašal? v slovenskih koroških vaseh, kakor bi nijtf ne vedelo zanjo. Premirje je obstajalo le na papirju, dogodki pa, ki so se vršili v Korotanu, so imeli značaj vojske, dasi lene iu počasne vojske. Nemške straže so prožile svoje puške in strojnice ter za spremembo! tudj svoje topove, kadarkoli se jim je po* ljubilo ali kadar so slučajno dobile več pijače, nego so je mogle prenesti. Varen ni bil naš človek, ki je delal na polju, ne potnik, ki je šel po cesti, ne otrok, ki je tekel v šolo. Vsako noč se je moral bati slovenski kmet, da mu nemške tolpe zažgo hišo! nad glavo, in mnogim se je spremenil dom v pogorišče. Zasebna lastnina ni bila niQ več varna. Nemška druhal je plenila in kradla, kar je potrebovala, ali kar ji je prišlo pod roke. Dogodilo se je toliko slučajev divjaškega in tolovajskega ropanja, da si takih razmer ni mogoče misliti niti v, najbolj brezpravni družbi. Za vse to početje ni hotela nemška vlada prevzemali nobene odgovornosti. Lastno vojaštvo ji je zrastlo čez glavo, tako da ni imela do njega drugih pravic, nego da mu iz državnih' blagajn plačuje visoko mezdo.
Nešteto klicev na pomoč je prihajalo k nam s Koroškega, toda naše vojaštvo je mirno stalo na stražij hoteč dritatl premirje. Tedaj pa so slovenski — in deloma tudi nemški — kmetje sklenili, da si pomagajo sami. Dvignili so se in se postavili nemškim tolpam po robu. Naše vojaštvo Je moralo posredovati, da vzdrži red in mir. Bilo je to dejanje upravičene samoobrambe.
lando predložiti poslanski zbornici kompromisni predlog, v čegar zmislu bi bila oblast nad provincijo Reke in nad dalmatinsko obalo poverjena zvezi narodov, me-
sto Reka pa bi pripadla Italiji, Italija naj bi dobila tudi jamstva za nadzorstvo na Jadranskem morju.
M   •
Italijansko sovraštvo ds
Svarila ameriškega časopisje.
LDU Bern, 29. aprila. (ČTU) Iz New-yorka se poroča: Ameriški listi objavljajo tz Italije vesti, po katerih razburjeno italijansko prebivalstvo ob vsaki priliki psuje amerikansko policijsko moštvo, ki se »ahaja v Italiji, V Rimu je malone prišlo 4o resnega spopada. Odpoklic ameriških policijskih oddelkov iz Italije se vsled teh dogodkov odobruje, »Newyork Tribune« pravi: Obnašanje Italije kakor tudi vtis po nacijonalistih prirejenega cestnega raz-
grajanja je dokaj neprijeten. Italija nikakor ne sme popolnoma pozabiti svojo Rodovine kot zaveznica. Njeni današnji zavezniki upajo, da se gotovi zgodovinski dogodki ne bodo zopet ponovili.
LDU Curihj 29, aprila, (ČTU) Kakor poroča pariški dopisnik lista »Neue Ziiri-cher Zeitung«, se po amerikanskih poročilih občuti sovražno obnašanje italijanskega ljudstva proti Amerikancem do Na-polja in se od ure do ure stopnjuje.
Boji na Koroškem.
Ljubljanski dopisni urad poroča iz uradnega vira dne 29. t. m, ob polnoči:
V teku dneva so dovedli Nemci nove moči, med temi Tirolce, da preprečijo nadaljnje širjenje pobune. Pri tem so se začeli, lokalni boji med nemškimi in našimi četami, v katerih smo vjeli okoli 300 Nemcev, zaplenili 9 topov in nekaj topov poškodovali, V ostalem je položaj nespremenjen.
K službenemu poročilu o današnjih dogodkih na Koroškem dodaja ljubljanski dopisni urad;
Nemci skušajo slikati današnje dogodke na Koroškem kakor Itake napada od strani Jugoslovanov, samo da skrijejo zadrego radi ljudske pobune, ki preti njih nasilju na Koroškem. Treba je bilo, da so privedli moči iz severne dežele in vse pri Solnogradu in na Tirolskem pripravljene rezerve, da se prepreči širjenje pobune, ki jim je tako neprijetna v očigled konfercnci. Naše čete, ki so vršeč po danih ukazih intervenirale v slučajih krajevne potrebe, so prišle v boj z novcdošlimi nepotrebnimi nemškimi četami, ki se je nadaljeval ves dan, Nemci so imeli pri tem težke izgube,
Sormlno hujska dalje.
LDU Rim, 29, aprila. (ČTU). Po svojem prihodu v poslopje državnega sveta je minister za zunanje stvari Sonnino nagovoril navdušeno množico in jo pozval k mi-TU in slogi. Če gre za blaginjo domovine, mora prenehati vsako strankarstvo. Minister se je nato zahvalil za manifestacijo, ki položaj vlade ojačujejo in izrazil nado, da J>o nastop vseh strank enoten. Vsa dežela mora stati strnjeno za vlado, ki zastopa Italijo. V slogi bo Italija tudi zmagala.
Ameriška armada v Evropi
LDU Ifondon, 29. aprila. Kakor poroda »Morningpost« iz Washingtona, menijo amerikanski častniki, da znači pred kratkim v amerikanskem vojnem ministrstvu •klenjeni vpoklic 50.000 mož za čezmor-•ko službovanje, da namerava Amerika .Vzdrževati v Evropi armado v tej jakosti.
Po raznih vesteh se nekateri senatorji upirajo temu načrtu,
Albansko vprašaje.
LDU London, 29, aprila, (Brezžično,) Kakor se razglaša, se reši južnoalbansko vprašanje ugodno za Grčijo,
ffiir z Nemčijo.
LDU Žeceva, 29. aprila. (ČTU) Agence Havas poroča, da so zastopniki francoskega časopisja pozvani na četrtek dopoldne v ministrstvo za zunanje stvari, Vlada upa, da bo do četrtka že natančno poznala stališče Nemčije k mirovni pogodbi in da bo mogla javnost o miru oziroma o podaljšanju pogajanj obvestiti,
Svetovna mirovna razstave.
LDU Loiidoa, 29. aprila. ČTU) Iz Detroita se poroča, da bo leta 1922 ali 1923 v Detroitu otvorjena svetovna mirovna razstava. Pripravljalna dela so že uvedena. Razstavo - bo organiziral Charles Sehivab.
Usoda Oljema.
LDU London, 29. aprila. (Brezžično,) Komisija za ra ziska vanje odgovornosti vojne javlja, da Zedinjene države z obtožbo proti bivšemu nemškemu cesarju kot povzročitelju vojne niso zadovoljne, pač pa zahtevajo, da se zagovarja radi kršitve vojnih zakonov.
Proti fton&kovu.
LDU Berl‘a, 29. aprila, »Berliner Ztg, am Mittag. javlja iz Bamberga, da se vrši danes prehod bavarskih vladnih čet in 15 tisoč Prusov čez Donavo, Odtod bodo prodirali proti Monakovu,
Upokojitev častnikov.
Ll>U Dana}, 29. aprila. »Zeit« poroča, da )e mednarodna likvidacijska komisija
odredila, da sc takoj upokoje vsi častniH vojaški uradniki itd. Izvzeti so častniki) M so bili prevzeti od narodnih držav, ifi buU ki so nameščeni pri uradih omenjene komisi jc. Uradnega potrdila o tem še m.
Za akademsko menzo.
LDU Split, 29. aprila, (DDU) Pokrajin* ska vlada za Dalmacijo je nakazala slovanski akademski menzi v Zagre>ni eS' kratno podporo 6000 K.
fCapofe z žigosat
LDU Dunaj, 29, aprila. (ČTU) Zadfi;0
dni so izsledili več oseb, k; so prav Živa*' no kupčevale v. nežigosanimi bankovci|E jih uvažale i>; rovih držav prejšnje arhiie v Nemško Avstrijo. V poteku iskave je bilo več kot za dva milijon?, b8®' kovcev zaplenjenih. Kakor se govori vJ' nančnih krogih, pa ?e :e vršila ta kup**); v mnogo večjem obsegu ;n je bilo ia v kot 20 milijonov rifilgcsarih bankJiffc vtihotapljenih v Nent>ko Avstrijo,
Zvišanje odvetniških tsriftl oa Češkem.
LDU Praga, 28. aprila. (ČTU) Vflg popoldne je bila plenarna seja češke ™ vetniške zbornice. Po dveurni razpravi r bil sprejet predlog, da naj odbor zahtev povišanje odvetniških tarifov, da naj • odvetniki pripuščajo kot zastopniki P. obrtnih sodiščih in da naj tudi'lungiraj© upravniki poravnav.
aVKa V
LDU Berlin, 29. aprila, (ČTU) h Vrjjj; slave sc poroča: V zgornješlezijskih strijalnih okrajih je nanovo izbruhnilo s*9.., karsko gibanje. Položaj je jako rese*1 računa se s splošno stavko.
Socializacija podjetji! m Ogrskem.
SS9
LDU Budimpešta, 29, aprila, (DtfW*j, »Voros Ujsag« poroča: Socializiranje jeti j, nahajajočih ec izključno v rokah zemcev, se zaenkrat ne bo izvedlo, zemski interesenti so bili že pozvarA prijavijo svoja podjetja na Ogrskem,
draška deželna skupščina. .
LDU Giedec, 29, aprila. (DunKlfl današnji seji začasne deželne skupšči®*^. bil soglasno sprejet novi zakon o škili plačah, ki se zenačijo s plačuj®1 jj, žavnih uradnikov; v posameznih pri®* bodo te plače Še višje. Novi zakon PTl? tudi vpokojenccm priboljšek. Drž. * jXc<) se s tem zvišajo na leto za 4 milijone, debato je prišlo med socialnodemokf® nimi in krščanskosocialnimi govorm** hudih prerekanj o tein,’kako stalij^ jj obe stranki v preteklosti zavzemali P
učiteljstvu, — V zadevi peticije izvrSilne-^a odseka glede ukrepov proti neupravičenemu postopanju Jugoslovanov proti lemškemu prebivalstvu predlaga poročevalec, da se peticija odstopi deželnemu ‘vetu. Poslanec Wastian je poročal o postopanju Jugoslovanov v zasedenih delih štajerske in poudarjal, da nemške družine £ Mariboru in drugih krajih na Spodnjem ya)erskem s silo mečejo iz stanovanj in “a njih opravo prodajajo na javni dražbi, a“0 družinam ni mogoče dobiti drugega stanovanja. Predlaga, naj deželna vlada oeiuje prj državni vladi na to, da vse nemške nastavljence, ki so bili iz zasedenega ozemlja izgnani s silo, nemško-avstrijska vlsda odškoduje in odredi, da se začr^no ^amestijo v Nemški Avstriji. Poročevalčev ,n Wastianov predlog sta bila sprejeta enoglasno. Pod vtisom celovških vesti je sledila nato tajna seki. Prihodnja seja bo jutri popoldne ob treh.
jun "'s oetiar varno naložen!
Sz pokmne. -
k Cenjenim naročnikom! Jutri, 1. maja .**»ečerni list« ne izide. Prihodnja številka Jžice v petek.
k Narodno gledališče v Belgradu. Za popravo narodnega gledališča v Belgradu je dovoljen kredit en milijon dinarjev, S Popravo prično meseoa maja.
k Višji šolski svet v Ljubljani je imenoval gdč. Julijo Virkove za začasno otroško vrtnarico rsa občinskem vrtcu v Pliberku.
k »Nerotjna čitalnica v Železni kapli Priredi 4. maja v Gregorjevem domu prvo svoio veselico z zanimivim vsporedom. Sodeluje tudi voj. godba iz Maribora, K obil-udeležbi se vabi cenjeno občinstvo od ,?'izu in daleč. Pričetek ob 3. popoldne, *°2< poseben vlak.
k Oglas. Ustanovila se je čitalnica pri «Dn. povelstvu, dopolnilna baterija. Ker stl Primanjkuje v spopolnitev knjižnice učnih in zabavnih knjig, apelira odbor 1 alnicc na rojake ter prosi za prepustitev ^*ekranih knjig. Naslov je: Odbor čitalni-CejfJ* dopolnilni bateriji, Sp. Lanovž —
g k Poštna vest. Pri poštnem uradu jjj • v Slov, Goricah se je otvorila dne • aprila t, 1. telefonska centrala z javno ®?y°rilnico v vodu 1331 do 1333, za krajev-1 >n medkrajevni telefonski promet.
k Prostovoljno gasilno društvo v Sori Ponovi v nedeljo dne 4. maja ob pol 4, uri Popoldne v Gas. domu v Sori gledališko Podstavo »Sin«, Med predstavo sodeluje ojnač; pevski zbor, K obilni udeležbi se a,vliudneje vabi.
k Pripravljalni odbor za ustanovitev »Društva orožniških vpokojencev SHS za slovensko ozemlje v Ljubljani« sklicuje ustanovni občni zbor na nedeljo dne 4. maja 1919 ob 2, popoldne v gostilniiiko dvorano gospoda Valentina Mraka, v Ljubljani, Rimska cesta št. 4 na katerega se vsi somišljeniki vljudno vabijo.
k Novi službeni znak za odpravnike vlakov. Iz ozirov na draginjo se dovoljuje do enotne ureditve uniformskih predpisov s strani železniškega ministrstva, da nosijo odpravniki vlakov kot službeni znak mesto dosedanjih rdečih čepic na levem rokavu 8 cm širok rdeč trak,
k Francoska bolnišnica v Zagrebu. V Zagrebu bodo mestno ljudsko šolo v Dra-škovičevi ulici preosnovali v začasno bolnišnico za tamošnjo francosko posadko.
k Vinski tatovi na železnici. Na kolodvoru v Zalogu so bili ukradeni 3 sodi vina v skupni vrednosti čez 4000 K, Tatove so zasačili v osebah delavcev Ivana Mejača, Ivana in Franca Kosa ter Franca Sevšeka. Vino so prodali gostilničarju Albinu Plevniku v Sp, Kašlju za 3500 K. Pripeljali so ga pozno ponoči h Plevniku, ki je dal v to svrho konja in voz. Ponoči so vino pretočili, nakar jim je kupnino plačal, ki so si jo med seboj razdelili. Tatinski delavci priznavajo svoje dejanje, le Plevnik trdi, da ni vedel, da je bilo vino ukradeno. Dognalo se je pa, da sla mu Iv, Kos in France Sevšek že teden prej ponujala vino, da je Plevnik za prevažanje tega blaga poslal svojo vprego, da se je vožnja vršila pozno ponoči, kakor tudi pretakanje in izplačevanje vina, torej je bil Plevnikov izgovor zvit iz trte. Sodišče je obsodilo Franceta Kosa na 10 mesecev, vse druge soobtožence pa na 8 mesccev težke ječe.
k V npriiu zmrznil. Pred okoli 12 dnevi sta šla posestnikov s>n Anton Logar in zasebnik Jožef Buček, oba iz Boh. Bistrice, čez Suhoplanino na Primorsko kupovat blago. Nazaj grede po isti poti je Logar, ki je bil bolj slaboten in rahlega zdravja vsled velikega viharja, mraza in snega popolnoma onemogel tako, da ga je moral tovariš nesti in vleči, A tudi slednjega so začele moči zapuščati. Treba mu je bilo misliti na lastno varnost, da ne bi zmrznil. Radi tega je pustil Logarja, ki je bil že skoro mrtev, na licu mesta ir šel v Boh. Bistrico po pomoč, kamor je šele drugi dan došla. Še isto dopoldne so šli Logarjevi z Buckom na kraj nesreče, kjer so našli Logarja popolnoma zmrznenega ter ga še isti večer prineoli domov. Zdravnik, ki je ponesrečenega preiskal, je ugotovil, da 'je smrt nastopila vsled zmrznenja.
k Državno posojilo in trgovci. Deželna zveza trgovcev v Hrvatski >r Slavon« i po-zivlje svoje člane, naj podpisu!ejo prvo posojilo našega mladega kraljestva.
k Jugoslovanska industrija motorjev v Zagrebu, V Zagrebu je bila dne 27. t. m. ustanovna skupščina »Jugoslovanske industrije motorjev, d. d. v Zagrebu«, ki se je osnovala z delniško glavnico 1,000.000 K
E od vodstvom zagrebške industrijske ban-e. Delnic je 5000 po 200 K.
k Zmotila so se. V Vukovaru, v tamoš-nji židovsko-mažarskj agrarni banki so se silno zmotili. Ravnatelj zavoda je neki Bo-
schel, a glavna činitelja grof Elz in bivši minister Hideghety. Ko je jeseni prišlo do poloma Avstro-Ogrske so se mažaroni po-žurili, pa so ves denar :n depozite banke, v vrednosti 7 milijonov, prenesli v Budimpešto in ga naložili pri tamošnji komercijalni banki. Medtem pa so došli Kunovi l>pljše-viki in denar zaplenili. To je seveda vukovarske mažaronske kroge eflno potrlo, pred vsem pa Hideghetyja. Gospodje so sc prepričali, da ni ravno vedno praktično, biti nepatrijotičen.
k Razpisane službe. Pri zbornih sodiščih v Ljubljani, v Celju in v Mariboru je razpisanih več mest jetniških uradnikov. Podrobnosti bodo razvidne iz prihodnjega uradnega lista.
k IMJjane.
1 Kequiem v spomin Zrinjskega io Frankopana je bil danes dopoldne v stolnici sv, Nikolaja. Ker je knezoškof dr. Jeglič na vizitaciji, je pel pontifikalno črno sv, mašo stolni dekan Kolar, Cerkveni zbor, katerega je dirigiral kanonik dr, Kimovec, je dovršeno pel Kochov requiem, ob spremljevanju orgel, ki jih je igral re-gens chori St. Premrl. Sv. maše se je udeležil predsednik vlade g, dr. Brejec s soprogo, generaliteta, štabni in službe prosti častniki ter moštvo, zastopniki poverjeništev in oblasti. Pred cerkvijo je stal mei requijem bataljon naše vojske, ki je ustrelil po sv. mali salvo. Na Gradu so 22krat zagrmeli topovi,
1 Dobrodelen koncert za slovenske
akademike prirede v petek, 2, maja, v veliki dvorani Narodnega doma g. Ksavera Gajeva (sopran), g, Cirila Medvedova (alt), g. Ivan Karel Sancin (gosli), in Luciian Marija Škerjanc (glasovir). Na sporedu so točke znanih slovanskih skladateljev, Čaj-kowsky, Dvvorak, Szymanovski, Lajovic, poleg teh pa pač najbolj zanimive skladbe nadarjenega mladega komponista g. L. M, Škerjanca. Predprodaja vsopnic za koncert, katerega podrobni spored je razviden t lepakov, se prične jutri v tobakarni Hubad-Dolenec v Prešernovi ulici,
1 Glasbena Matica izvrši proslavo stoletnice Valentina Vodnika v koncertih v petek in v soboto, dne 9. in 10, aprila v Unionski dvorani s sodelovanjem pevskega zbora, govornika in solistov. Vstopnice se prično danes prodajati v trafiki v Prešernovi ulici,
1 Gledališki svet. Člani Gledališkega sveta se vabijo na sejo, ki bo v petek, dne
2.	maja ob petih popoldne v pisarni Matice slovenske,
1 Francosko-slovenska organizacija. Danes, sreda zvečer ne bo običajne konverzacije, ker je dvorana dana na razpolago diiakom.
1 Operni zbor slov. narodnega gledališča ima 1. maja na Rožniku slovesno sv, mašo ob pol deveti uri zjutraj, pri kateri poje oddelek mešanega zbora. Po maši zajuterk istotam in prosta zabava s petjem in godbo. Prijatelji petja in godbe, dobro došli f
1 Iz gledališke pisarne, V soboto, dne 3, maia nastopi Č^an hrv, zem. kaza-
JSSta v Zagrebu g. Rudolf B u t Sc k zopet po dolgem času na slovenskem odru kot gost v operi »Bajaci« v vlogi Silvija ter .v nedeljo, dne 4, maja v operi »Boheme« y vlogi Schuunarda,
1 Zastave vihrajo po Ljubljani v proslavo narodnih mučenikov Zrinskega in Frankopana.	-	<
1 Trgovski grem!) pozivlje trgovce ,»ae5 strok v Ljubljani, da naj imajo svoje trgovine v proslavo narodnega praznika dne 1. maja cel dan zaprte, — Načelnik: Ivan Jelačin ml,
1 Brivnice bodo dne 1. maja cel dan eaprte. Zadruga brivcev,
1 Florjanovo, Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo ima v nede,-ijo, dne 4. maja 1919, ob 8, uri dopoldne v cerkvi Sv, Florjana pred vojno običajno Florjanovo mašo. K maši so povabljena vsa okoliška gasilna društva, kar je združenih v gasilski župi ljubljanski. Zbirališče ob tri četrt na 8. zjutraj pred Mestnim domom.
( I, splošno društvo jugoslovanskih
irpokojcnccv v Ljubljani vabi na društveni ahod v torek, dne 6. maja 1919 ob 4. uri popoldne v Novo ulico št. 5, Pri tej priliki bo med 3, in 4. uro razdelitev Članskih izkaznic in upisovanje novih članov. Veliko Število; v malo dneh vpisanih članov kaže dovolj, kako potrebna in koristna je združitev k samopomoči; zato vabimo vpoko-' je rte .&kiivnc služabnike, pristopite točno v splošno in svojo korist! V slučaju slabega, vremena sc, vrši shod naslednji dan lepega vremena ravno tam in ob isti uri. Predsedstvo,
1 »Das ist verdSchtigi« (To je sumljivo!) Slovenski legijonar, ki se je vrnil v 6vojo domovino po dolgem času svojega odisej-ekega potovanja, a je begunec iz zasedenih krajev ter nima civilne obleke, je bil včeraj aretiran. Vzrok je bila v cirilici pisana legitimacija oziroma odpustnica iz vojaške službe. Policaj je strmel v čudne črke, videlo sc mu je, da trpi, zato mu je dejal lcgi-jonar: »Če hočete, preberem jaz,« — »Kaj mislite, da ne znam brati?« se je glasil odgovor. Rezultat njegovega znanja je bil, da je pobral legijonarja med dva bajoneta in ga peljal k oblasti. Tam so ga pogledali od nog do glave, papirje pa tudi; sklep nekega podporočniku se je glasil: »Das ist ver-dacntig!« Končno so ga izpustili. Da, da, to je res sumljivo!
1 Zadnji april. Vojni dobičkarji delajo obsežne priprave za cvetlični dan, ki ga nameravajo prirediti v najkrajšem času, 'tfa bodo mogli plačati visoke davke na ;yojnc dobičke. Z ozirom na blag namen je pričakovati, da bo občinstvo pridno ku-jMJvalo cvetlice in tako pripomoglo zatiranemu stanu vojnih dobičkarjev iz hude Zadrege, v katero ga namerja spraviti i*Iada,
1 Cene mesa v Ljubljani in Zagrebu,
»Agramer Tagblatt* sprašuje, kako je mo-
«oče, da jedo Ljubljančani goveje meso po in 10 K kg, med tem ko ga plačujejo Zagrebčani po 24 in 28 K, dasi sc meso izva-ta iz Hrvatske v Slovenijo, — Kolikor jc kam znano, ni niti eno niti drugo resnično.
1 Ustreljen, Mestni delavec Avguštin Sr.rk jc šel od dela iz mestne jame na Vo-
dovodni ccsti ob 5, uri popoldne domov. Namenjen je bil k svoji sestri, ki ima v top-ničarski vojašnici točilnico. Ko je šel preko Dunajske ceste proti vojašnici in dospel do hodnika, jc počil strel, ki jc zadel Turka v levo ramo. Vslcd te poškodbe je dne 28. t. m. v deželni bolnišnici umrl. Poškodovani jc trdil, da je moral storilec biti zelo oddaljen in da je strel priletel od Šiške, ker strela ni slišal.
1 Šole in prvi maj. Povodom prvega maja imajo jutri vse ljub. ljudske šole prosto,
1 Zadruga mesarjev v Ljubljani naznanja slavnemu občinstvu, da sc bode meso prodajalo od 1. maja naprej tudi v ponedeljek. To pa vslcd tega, da jc meso večkrat sveže.
1 Strankam, ki iščejo stanovanja, priporočamo, da se obrnejo tozadevno na stanovanjskega referenta g. dr, Rupnika, Lingerjeva ulica 2, D. nadstr, — Mestni stavbni urad (Kresija),
1 »Ljubljanska podružnica Centralne Uprave za trgovački promet sa fnostran-stvom v Beogradu naznanja, da je prevoz (tranzit) skozi Nemško Avstrijo v vseh smereh za blago, ki gre v Jugoslavijo ali iz Jugoslavije, prost. Kdor hoče, da gre njegovo blago skozi Nemško Avstrijo neovirano, naj napiše na voznem listu, oziroma pusti napisati po inozemskem dobavitelju, da sc mora blago propustni skozi Nemško Avstrijo brez vsakih ovir na podlagi kompenzacijske pogodbe med Jugoslavijo in Nemško. Avstrijo do 22. marca,
1 Najdeno. Dotičnn oseba, ki jc izgubila v nedeljo na shodu v Mestnem domu boo, jo dobi v Križevniški ul. 3, I, nad,
Reperfoir narodnega gledališča.
Drama,
Dne 30, aprila, sreda: »Moč teme«, delavska predstava. Izven abon.
Dne 1, maja, četrtek, popoldne: »Krojaček junaček«, Abon, B 48,
Dne 2, maja, petek: »Revolucijska svatba*, A 38.
Dne 3, maja, sobota: »Moj Bcbi«. Abon. C 51.
Dne 4. maja, nedelja, popoldne: »Krojaček junaček«. Izven abon.
Dne 4. maja, nedelja, zvečer: »Moč teme«, B 50.
Opera,
Dne 30. aprila, sreda: »Prodana nevesta«, delavska predstava. Izven abon.
Dne 1. maja, četrtek: *Mamžc)l Ni-touchc*. Izven abon.
Dne 2. maja, petek: Zaprlo.
Dne 3, maja, sobota:	»Bajaci«	in
»Evelina«. C 2/49.
Dne 4, maja, nedelja: »Boheme«. — Izven abon.
Ifozm red.
Proga Dravograd-Meža-Celje, Počen*
ši s 5. majem t. 1, izostaneta na progi Dra“ vograd-Meža-Vclenje mešana vlaka štev* 1885 in 1888 ter se mesto istih upeljet* dnevno redno vlaka št, 1847 in K846a. N« progi Velenje-Celje se opustita dosedanji popoldanska mešana vlaka št. 1888 k* 1899a ter se uvedeta dnevno redno vlak« 1846a in 1847a,
Vlak št. 1847 odhaja iz Dravograd^ Meže 12,02 pop. -in prihaja v Velenje 1*3* pop. Vlak št, 1846a odhaja iz Celja 1.20 p& poldne, prihaja v Velenje 2.48 pop., haja 2.53 pop, in prihaja v Dravograd-M6* žo 4.30 pop. Vlak št, 1847a odhaja iz V®" lenja 4.40 pop., prihaja v Celje 6.06 pop*
Vlaka štev, 35a iz Maribora in 36a fe Ljubljune imata v Celju popoldne zvezo <*■ vlak št. 1846a, slednji ima zvezo v Dravo* grad-Meži na vlaka št. 414 in 419 p^0 Mariboru in Velikovcu. Vlak št. 1847a i°}fl zvezo v Celju na vlak št. 39 v Ljubljano *?
42 v Maribor.
Politična kronika.
p O jugoslovanski propagandi v zemstvu je 27, t, m. predaval v Zag*?"® Milan Marjanovič, ki je v svojem preda*, vanju očrtal postanek »Jugoslovanskega odbora« in njegovo delo v Rusiji in Evro* pi, severni in južni Ameriki ter njegov® propagando za našo stvar. Naglasil jc redno sposobnost našega naroda v Ani C' liki, ki mu je uspelo, zavzeti važna mesta v industriji in trgovini ter njegovo poz**' vovalnosl, ki jo jc pokazal pri izbiranj# prostovoljcev. Akcija za nabiranje profit®; voljccv je napredovala zelo dobro ter v1 uspela še bolje, da ni bilo v istem čaSV razglašeno novačenje v Ameriki. Jugo«!^ vanski odbor je razvil ogromno prop8ga®' do v severni Ameriki in močno orga11123' cijo našega naroda, Naglašal je, da so izvolitvi Wilsona odločili pravzaprav jugoslovanski glasovi, ker je bila WilsonC'^ izvolitev omogočena z 2200 jugoslovaflSKj' mi glasovi v Kaliforniji. Končno je pr*a ■ vatclj poudarjal, da moramo obdržati zo z velikim svetom, da čim bolj težke probleme in ublažimo spore, naše sile pa moram« posvetiti zgradw
naše države.	ctlS*
p Aretacije v Osjeku. »Riječ *? f e javlja iz Osjeka, da so aretovali vodjt^r boljševiškega krila socialne demokra«!*' med njimi dr, Fischerja in Lustiga. A*®"* cija dr. Fischcrja jc v zvezi z njegovi®. vorom na shodu v Osjeku, kjtat je na jevem trgu rekel, da ni bila vredna sar stara vlada, da pa sedaj tudi v,£c. gradu vlada protinarodn« vlada, vsled , sar je treba, da pride tretja rdeča v^aTaja, Budimpešte, ki je prava narodna -0, Tudi drugi boljševiki so na tem shodu vorili tako hujskajoče, da je odposlal^ socialne demokracije iz Zagreba g* ” moral ublažiti tc izlive tujinskih tov z izjavo, da bo došlo do sociabs . države šele tedaj, ko se bo zanjo W)a 90 odstotkov naroda. Ugotovljeno J?*	•
pošiljajo iz Budimpešte v. Osjek bo p
dte elemente, ki nosijo s seboj letake in »nogo denarja, Boljševiška vlada v Bu-dinspešti tiska namreč marljivo avstrijske bankovce. Radi aretacije teh boljševiških agitatorjev so osješki delavci proglasili *plošno stavko. Meščanstvo hoče stopiti v goUstavko, da se že početkom preprečijo škodljive posledice ustavljenega dela. Mestno županstvo hoče izdati legitimacije ‘“ živež samo onim, ki delajo. Vojska in Policija sta pripravljeni. Odrejeni so ob-ukrepi, da sc ohrani mir. Po mestu hodijo močne vojaške straže. Dosedaj se AHr in red ni kalil.
_ P Nov list, V Belgradu prične tiskarna ~(jagutin Gregorič izdajati nov list »Dnev-nik«,
p Proti koniideniam in denuncijantom,
V ponedeljek je bila v Zagrebu pod predsedstvom bana prva seja povjerenstva za izsleditev konfidentov in denuncijantov, ki *° bili v službi naših sovražnikov za časa svetovne vojne. Za predsednika je bil izvoljen septemvir Slavoljub Sov, v odbor pa dr. Srgjan Budisavljcvič, dr, Zar Mazttra, dr. Cvijanovič in dr, Adzija.
Po sveta.
s Lista WiIsonovih sprejemov v enem ipevu. Ob II, uri dr, Koo, kitajski poslanik, ob 11. uri 10 m. Marquis de Vogiie .in •rane, deleg. radi renske obale, ob 11. uri ,30 m, delegati Kaldejske in Asirske, ob 11. rčpubHka San Marino (predsednik), ob 12. a^> ,10 m. švicarski minister Calendcr, ob Uri 30 m, carigrajski patrijarh, ob 12, u£* 45 m, Esad paša, ob 13, uri grški mlni-•er. ob 13, uri 30 m, kosilo z g. Newto-5°™, ob 16, uri g. Hoover, ob 16. uri 15 m. firatianu, ob 16. uri 45 m. Armenci, ob 17, Uri 15 m, Pasič, ob 17, uri 30 m. Walsk iz 'triandije.	-	'	.
s Proslava marseljeze. Prebivalstvo icle Alzacije je svečano proslavilo obletnico kompozicije marseljeze, ki je bila komponirana v Strassburgu dne 25, aprila leta 1792.
s Stavka grobarjev v Bolionu pri Manchestru se je začela. Družine umrlih so zalo stopile v zvezo in so se odločile same pokopati svoje v družini umrle. Zanimivo l*i da sta koj dragi dan stavke umrla dva Obarja, katerih lastni sodrugj niso hoteli
Dokopati,
k s Ženeva — središče zveze narodov, e^ijski krogi sc odločno protivijo, da bi /eneva proglasila za središče zveze na-Todov.
s S podiranjem zidov krog Pariza, to
in ^C6>vane pariške trdnjave, bo dobilo **» velikih koristi. Veščaki trdijo, da bo Jih 7 na^*n dobil Pariz v kakih 12 letih cc-sd hektarjev prostora, ki jih bo naglo ; Premeuji v nove ulice in parke. Tako bo-i u Popolnoma izginila imena ko »izven zi-u«. »pariška vrata«.
, s Vljuden kralj, Zuupnik »n svetovalec rancoskega kralja Ludovika Filipa je bil ROspod Dupin, akoravno nista bila vselej misli. Bil je pošten in z malim zado-°*)en, kar je kazal tudi v obleki, in to se |* ^meščanskemu« kralju zelo dopadlo, — ekcga dne st« imela političen razgovor
in Dupin jc v razburjenosti vzkliknil: »Saj vidim, Veličanstvo, du sc ne bova nikdar razumela.« — »Sem že sam isto mislil, ljubi gospod Dupin,« reče kralj, »samo povedati si Vam tega nisem upal.«
s Nov muzej, Budimpeštanska vlada bo iz zaplenjenih privatnih umetniških zbirk napravila nov muzej. Med temi deli je pet Monetov, pet Reuvira, osem Cour-betov. Poleg tega je osem Grecov, štiri Goyi iz zbirke barona Herzoga in avtoportret Rembrandta v mladosti, ki jo jc Andrassy smatral za biser svoje zbirke, s Stavke. V Orledusu so sklenili stavkati cerkveni strežniki in cerkovniki. Oni zahtevajo nedeljski počitek. Po vzgledu te originalne stavke bi mogli zahtevati priži-galci svetilk nočni počitek, vlakovodje počitek, kadar vozijo vlaki, gostilničarji in natakarji počitek opoldne, uredništva jutranjih listov nočni počitek, a uredniki po-poldncvnih listov dnevni počitek. Duhovniki bi morali zahtevati nedeljski počitek, a delavci tedenski počitek. Gledališki igralci bi morali zahtevati, da prisostvujejo pri lastnih predstavah. Tretjo božjo zapoved bi uredili tako, da bi bil slednji dan v tednu Gospodov dan.
s Dr. Windhorst, bivši vodja nemških katolikov, jc bil najodločnejši nasprotnik Bismarckov, in da si majhne postave, sc vendar orjaškega ltancelarja ni bal. Nekoč se jc Bismarck ne vedoč, kako in kam, obregnil obenj: »Vas bi spravil vsega v žep.« Windhorst je pa na to mirno dejol: »Gospod kancelar, potem bi imeli več pameti v žepu kakor v glavi,«
s Suvarov, ki je bil slaven ruski vojskovodja, jc rad dajal nenavadna vprašanja. Dober in nagel odgovor mu je bil jako všeč. Nekoč je vprašal ruskega kmeta: »Ali je daleč od tu do neba?« — »I, tako kaka dva Suvarovska pohoda preko Alp«, je odgovoril mužik. Nato ga jc Suvarov poljubil.
s Kakšno starost učakajo golobi? Neki Anglež podaje iz lastne izkušnje o starosti golobov naslednje podatke; Po njegovi sodbi učakajo golobi visoko starost. Tako je živel nekoč njegov golob na pol v kletki 18 let in pol. Drugi golob, kj ga je dobil z Japonskega, je pa učakal še večjo starost, namreč 33 let. Golobica, ki je bila obenem z japonskim golobom kupljena, jc učakala 28 let.
s Mestni otroci, Stanley Hall v Bostonu jc imel priliko spoznati veliko število otrok, ki so inicli začeti hoditi v šolo. Od 100 teh šestletnih otrok jih je hilo 14, ki niso še nikdar videli zvezd; 45 jih ni bilo še nikdar na kmetih; 20 jih ni vedelo, da daje krava mleko; 55 jih ni vedelo, da se lesene reči izdelujejo iz dreves; 15 jih ni vedelo, kaj je zelena, modra in rumena barva; 47 jih še nikdar ni videlo prešičev itd. itd,
s Nadaljevanje, Pruski kralj Friderik Viljem je imel pobočnika, ki jc bil sicer imeniten častnik ali pri tem velik revež, tako da dostikrat ni mogel izhajati s svojo mesečno plačo. Kralj mu je poslal škatlo v obliki knjige, v katero je vložil 300 dolarjev, Ko sta se prvič potem srečala, ga je vprašal kralj: »No, gospod pobočnik, kako Vam je kaj všeč knjiga, ki sem jo za Vas spis,al?«'— »Oj, Veličanstvo, to je res kras-
na knjiga. Ali ne morem Vam, Veličanstvo, povedati, kako se veselim na nadaljevanje!« Kralj se je zasmejal pa dalje korakaj. Naslednji dan je prejel pobočnik zopet škatlo v podobi knjige, ali zdaj jc bilo na hrbtu v zlatih črkah zapisano; Drugi in zadnji del,
s Cesar Napoleon ID., je bil primoran nekoč s svojim spremstvom obedovati y gostilnici v Tontairibleau. Na računu za obed je zapazil cesar, da mu je gostilničar računal hruško 100 frankov (tedaj 50 goldinarjev), »Gospod gostilničar, meni se zdi, da so tu hruške nekaj nenavadnega,« je dejal cesar. »Veličanstvo,« jc odgovoril gostilničar z laskavim nasmehom, »e hruške niso nič nenavadnega, ampak cesar je pri nas nenavaden gost, cesar!«
s Dobro načelo. Ruska carica Kata« rina II. je rekla: »Glasno hvalim, a tiho karam!« Ko je postala ruska carica in je imela na Rusovsko oditi, ji je brat Friderika Velikega, princ Henrik dejal: »Zdaj boste prišli v novo deželo, kjer boste imeli okoli sebe medvede!« — »Medvedov sej nič ne bojim,« je odgovorila cesarica, »ampak želim si samo to, da bi lisic ne imela! okoli sebe!« s čimer je menila oba brata ki sta io kakor prava lisjaka skušala pre-variti, kjer sta mogla.	>
s Kitajci so nam večkrat v posmeK,
ali marsičesa bi se lahko učili od njih. Da. niso tepci, dokazuje dejstvo, da so umeli tiskarstvo že med letom 890—925 po Kr, rojstvu seveda z neokretnimi črkami. Ali že okoli leta 1041. do 1048., torej 400 let pred GuttenbcrgomJ je izdeloval neki ko« vaČ razložljive črke iz žgane gline. — Kitajci plačujejo zdravniku, dokler so zdravi, nek stalen znesek. Kadar pa obolijo, prenehajo plačevati zdravniku, in ta se na vso moč potrudi, da bi bolnik ozdravel kar »ajpreje in zdravnik prišel spet do svoje
pIčlCC* -
.. ™sr Cuti“a napitnica. Angleški kralj Ju« rij IV. (1820—30) je ljubil življenje nadvse in je bil zelo zadovoljen, če so se pri nje« govih pojedinah prav neprisiljeno zabavali. Ko šc ni bil kralj, je pirredil enkrat neko take; pojedino v Carltonliouse. Polkovnik Ha mlyn je pripovedoval dogodbo, v kateri jc igral neki dvorni uradnik no baš prijetno glavno vlogo. Ko jc polkovnik končal svojo pripovedko, je vzel prestolonaslednik svojo polno vinsko čašo in je zlil vino polkovniku v obraz, rekoč: »Hamlyn, Vi ste res prav zloben človek!« Vse je bilo tiho, prej tako vesela družba ni dala črha od sebe. Kaj naj napravi polkovnik, hraber vojak? Regenta pozvati na dvoboj, bi bila veleizdaja, ravnotako če bi mu vlil vino nazaj v obraz. Razžaljenje kar tako požreti, sedeti in se narediti, kakor bi sc ne bilo pripetilo nič podobnega, pa tudi ni šlo. Polkovnik jc pa uganko vendarl erešil, in sicer na prav poseben način. Počasi je napolnil kozarec do vrha,1 dvignil ga jc, poklonil se je regentu in je zlil vino — svojemu sosedu v obraz z besedami: »To je napitnica Njegove kraljeve Visokosti, prosrm, dajte jo naprej!« Bistroumna in obenem učinkovita rešitev mučnega položaja je omizje kar elektrizirala, vse je bilo navdušeno, Z veseljem so si vlivali polne kozarec vina v obraz, regent
se je smejal na glas, tolkel je polkovnika po rami in klical: »Hamhyn, Vi ste izvrsten človek, na Vaše zdravje!«
s Shstaja, čut, da nas bo kaj neprijetnega zadelo, je ena najbolj zagonetnih prikazni v našem duševnem življenju. Zgodovina ji daje večkrat spričevalo verjetnosti, Ko je srečala Marija Antoaneta v par-%u Trianon popolnoma ji neznanega pivo-varnarja Santerra, jo je takoj preletel ne-»azumljiv mraz in več dni je bila bolna. Ko 60 umorili kralja in njo, je vodil Santerre narodno gardo in je bil med prvimi krvniki. Poseben slučaj pripoveduje Delenze po zapiskih markize Crequi. V hiši kneza Rad-živila so vzgajali osirotelo nečakinjo, grofico Aguezo Lankoronsko, S knezovimi otroci vred je preživela svoja mladostna leta na gradu Nevjemko v Galiciji. Že kot prav majhen otrok se je strahovito bala vstopiti v obednico skozi neka gotova vrata. Ko je mogla govoriti, je rekla, da se boji podobe, viseče nad vratmi notri v obednici; podoba je kazala Šibilo iz Kum. Njena bojazen je postajala vedno večja, dobila ie krče, in knez ji je moral nazadnje dovoliti, da je smela vstopiti v obednico skozi druga vrata. Čez dolgo let, ko je bila zaročena, je premagala svojo njej sami nerazumljivo bojazen in je hotela iti skozi vrata skupno s svojim zaročencem, knezom Višnovjechim. Komaj je bila sama v dorani, T« pa knez zaprl vrata, hoteč dražiti jo. •Vedel je, zakaj se je tako bala. Odšel je v predsobo. Deklica je tresla vrata, kar se ■je dalo, in je prosila, naj ji odprejo, češ da je v smrtni nevarnosti. Smejaje in ljubeznivo jo dražeč, drži knez za kljuko od zunaj in noče odpreti. Tedaj pa zasliši v obednici grozen ropot, podoba je bila padla s stene in z železom obiti okvir je razklal ubogi deklici črepinjo. Profesor Hamberger, umrl leta 1885, v Monakovem, je imel zmerom čut, da bo povožen. Res je prišel pri neki paradi pod kolesa voza in je bil težko ranjen. Odkod te slutnje prihaja-, jo, še nihče natančno ne ve. Razlagajo to prikazen na najrazličnejše načine, a do danes nam vzroka še nihče ni povedal.
s Besednjaki, Velike tvrdke, ki imajo svoje podružnice v drugih delih sveta, plačajo vsako leto samo za telegrame take vsote, da se nam kar lasje ježijo. V teh brzojavkah je stala že pred vojsko včasih ena sama beseda sedem do dvanajst kron, in zato morajo gledati na to, da s kolikor mogoče malo besedami povedo kolikor •mogoče veliko. Njihov namen mora pa biti ♦udi ta, da v brzojavkah skrijejo, kar hočejo povedati svojim naročnikom ali pa -svojim zastopnikom v inozemstvu, — Zato so trgovci že davno začeli prirejati tajne besednjake, ki so napravljeni samo za uporabo tvrdke, njenih naročnikov in zastop-rrkov. Ena sama beseda :z takega besed-ajaka pomeni za onega, ki se spozna, cel stavek z mnogimi besedami. Ni pa lahko napraviti trk besednjak in morajo biti
£rav posebni Specialisti, ki so takemu delu oy. Vrbuiega pa velike tvrdke besedrda-ka ne rabijo dalj časa kakor dve leti. Potem mota'0 napraviti novega, ker se bo’e, ia je medtem vendarle ušla kaka beseda »U označba na nenokiieane kraie. — Špe-»ialist, ki dobi nalog sestaviti tak besed-
njak, ima seveda popolen vpogled v dopisovanje tvrdne, bUnnajst dm ao štiri teane se peca s tem, da prebere vso korespondenco tvrdive, tako pisma, ki jih tvrdka ocipošije, kakor pisma, ki jih dobi od svojih giavniii zastopnikov v inozemstvu, iz teh pisem si napravi kratke opombe o besedah in stavkih, ki se največkrat nahajajo, in tudi o najbolj pogostih trgovskih postih. Potem se vsede doma za mizo in dela cele mesece; delo je tako naporno, da je že več takih specialistov pri tern znorelo. Kajti izmisliti si je treba besede s prav bogato vsebino, in v nekaterih besednjakih izrazi ena sama beseda včasih toliko kolikor v navadni govorici sto ao sto-indvajset besedi. Besede pa vrhutega še ne smejo biti preveč prisiljene, paziti je treba na to, da se nastanejo zamenjave, morajo biti pripravne za praktično uporabo na Morsejevem telegrafu. Specialist mora pri sestavi nove besede prav skrbno paziti na to, da ne nastanejo vsled vrste črk in vsled premenjave črtic in točk pomote na kraju, kamor pride brzojavka. Včasih dela tako besedo cele dni, pa jo mora zopet zavreči, ker bi morebiti vsled njene uporabe nastale pomote, kajti ena sama taka pomota pomeni lahko težke tisočake. — Najtežja je sestava takih besednjakov za bančne zavode. Dočim trgujejo namreč drugi obrati večinoma le z lalim številom različnega blaga, mora biti v bankirjevem besednjaku s sigurno spremenjeno besedo zaznamovan vsak važen papir, ki je predmet trgovine na katerikoli borzi sveta. A tudi besednjak, kakor ga imajo velike blagovne trgovine, zahteva sedem do osem mesecev napornega dela, ki mori živce in duši duha. Seveda sc pa plače za sestavo takega besednjaka primerno visoke, pred vojsko za količkaj večji eksemplar sedem do dvanajst tisoč kron.
s Meščanski grbi. V zadnjih letih pred vojsko so začeli vedno bolj opuščati monodrame na papirjih, jedilnih listih, bro-šah, transetnih gumbih, preprogah, kočijah itd. m so si omislili vedno bolj učinkovitejše meščanske grbe.
Zelo razširjena in skoro nciztrebljiva zmota nam pravi, da sme imeti grbe samo plemstvo, To pa ni res. Zgodovina nas uči, da so rabiti meščani grbe že v trinajstem stoletju, in cesarji in knezi srednjega veka so podeljevali meščanom večkrat posebne grbe. Zlasti bogati meščani so imeli družinske grbe, kakor jim imajo v francoskih in nemških mestih še danes ugledne obi-telji. Šestnajsto in sedemnajsto stoletje je bilo za le vrste grbov pravi raj. Napravili so jih na nagrobnih spomenikih, na pečatih, novcih in na hišnih vratih. Šele v osemnajstem stoletju, z rokokom, so prenehali ohranjevati stare grbe ali pa na-bavbatl si nove. Potem so pa prišli hudi časi vojske in gospodarskega poloma. Domače obbno razkošje in nakit sta izginila, na njiju mesto sta prišli preprostost in zmernost, družinski grbi so se ohranili samo še na pečatih in pečatnih prstanih. Ko so pa vpeljali gumirane pisemske ovitke in je s tem prenehala tudi uporaba pečatov In prstanov, so pa na meščanske družinske grbo skoro popolnoma pozabili.
Dobro je, da so sedaj spet prišli do ve* Ijave. Zanimivo je to zlasti za ženske, ker napravijo z njirni lahko najokusnejše in najlepše okraske skoro na vsakem predmetu, ki ga rabimo.
Po postavi bi torej smel imeti vsak meščan svoj grb, bi si ga smel dati napraviti ah pa ga sam napravil. Dokler je obstojalo še plemstvo, je bilo prepovedan® samo to, da si meščan ne sme prilastiti grba kakega plemiča, ker ga je sicer pl®" miška rodbina lahko tožila,
Giavna stvar je, da se ravnamo P“ izbiri grbov po gotovih predpisih heraldike. Heraldika je veda o grbih. Barve s®e" jo biti samo modra, zelena, rdeča in črna, vrh tega sta dovoljena še srebro in zlat®’ Drugi predpis pravi, da ne sme nikdar priti barva na barvo, tudi ne kovina n* kovino. Če hočemo torej na primer gr® modre barve s ključem v njem, mora biti ključ srebrn ali pa zlat. Na zlat ali srebrn grbni ščit gre pa zopet samo barvast predmet, podoba ali znak.
Zelo čedni so takozvani govoreči grb1! iz katerih razločno čitamo ime, Če se ko® na primer piše Ribič, bo dal ribo v gr®' lahko tudi s perotmi, kakor je bila to včasih navada. Tisti pa, ki nima tako govorečega imena, si mora seveda druga®® pomagati. Najbolje je, če vzamemo v gr® kolikor mogoče navadne predmete in £® odrečemo levom, zmajem, slonom itd, bal je še toliko drugih stvari, ki jih označuj® heraldika kot pripravne za vpostavljenj® v grb; deli človeškega telesa, glave, rdk® in noge, krone, klobuki, čepice, venci; razne domače in evropejske divje živali ter gozdne živali. Potem pa podobe & rastlinstva: drevesa, grmovje, veje, cvet« sadje, listi. Zelo uporabni so grozd, jabolko, hruška, oreh.
Kdor hoče označiti svoj poklic, svoj® delo ali pa delo svojih prednikov, lahk® vtisne stavbe, orodje, obleko itd,	,
Če hočemo napraviti meščanski g®® posebno učinkovit, naslikamo moža, stoji na desni ali levi strani grba in takorekoč kvišku drži. Lahko pa drži S*1 tudi kaka žival. Zlasti ugodno je, č® imelo več moških iste obitelji po vrsti inisti poklic, bodisi vojaški ali duhovs*-ali kaj podobnega. Tudi kakšen krep® kovač, Poljak ali Turek v svoji značn11 noši pridejo prav, celo divji mož. Lepi slj tudi angeli. Ravna se vse to pač po okus in razpoloženju.
Če pa hočemo grb še bolj bog® opremiti, pridenemo po postavah heral® j ke trakove z napisi. Lahko so zgoraj 8jj spodaj od grbnega ščita ali pa oviti ok® njega. Napišemo gor razne pregovore, so dedni v rodovini ali pa si jih posesti^ grba sam izmisli; če pa hočemo zač®* rodovine datirali prav daleč nazaj, 'T. . stavimo letno številko, do katere 1®®, . dotično rodovino izkažemo, in sicer grb ali pa v kak prirezan kot grba. ^ Vse to je posneto po postavah boi®
dike, ki so bile običajne v srednjem
vek9
l.lltvu| Ivi o U IMtv rj U l v U J U v V dl CUU (•'	Jf*#
in ki so se jih vitezi in knezi krčevito žali. Mislimo, da bi ne bilo slabo opn!®^ se teh misli, ne ker smo ponosni, ker je vsak vesel in zadovoljen, če v kaj takega, kar ima samo on.
v
Cs bi ?jede!.
Ja, če bi vedel, s kom govorim, kako drugače bi včasih odgovoril. Tako sc pa Pripetijo najbolj čudni slučaji, včasih prijetni, včasih neprijetni, včasih smešni, zanimivi itd. Ja, če bi vedel. Slavni ameri-kaaski predsednik Abraham Lincoln je prišel v ni v's la Washing‘ou v neko pokra-kjer se ni spoznal. Vpraša najbližjega Policista: »Ali veste, kje scm?-<
Policist je mislil, da se hoče norčevati f1 njega in mu reče:	. Čast mi jc pove-
a*r Vam, da se nahajate v Združenih tifžciVčih.«
»Najbrž nfe veste, s kom govorite.«
»Ne.«
»Jaz sem predsednik Združenih dr-
*2tV.«
»Le naprej pojte,« je bil ne ravno •l^več laskav odgovor, »saj res tako izglodate, kakor kakšna rabljena pisemska znamka.«
Nekaj podobnega se je pripetilo nekdanjemu francoskemu ministru za zunanje zadeve, Hanotaux.u. Hotel je iti v sodno palačo, a policist mu je zastavil pot, Za-' .,nj jc poskušal priti naprej in jc kot iadoje sredstvo imenoval svoje ime in >vo)o šaržo,
A mož postave se tudi sedaj ni premaknil, »Ne, ne, s tako goljufijo ne boste Pri meni nič opravili, se mi je že večkrat *aj takega pripetilo, sedaj se pa ne dam Meč.«
TuJi francoski predsednik republike azimir Perier je skusil nekaj takega, Pe-)a se je s svojim sinom iia kolesu na izlet; ^stavila sta se v vaški gostilni, da si utc-ta glad. Gostilničarka pravi, da nima nič Popravnega doma, pristavi pa z nasme-“pni; »če se hočeta peljati do bližnje vasi, •ania bo dal mesar dva funta mesa, če se skličeta na mene.« Predsednik se vsedc ,!a kolo in pride čez četrt ure z okusnim kosom meša nazaj, ki mu ga gostilničarka takoj pripravi. Ja, če bi bila vedela!
Ne samo predsednikom, tudi poslanikom so zgodi to in ono. Francoski komponist Joncieres je spuščal v nekem pariškem parku majhne balončke v zrak. Pa vidi, da mu zmanjkuje vinskega cveta, '-'brnc se na enega od gledavcev in mu j^če: »Tu imate pol franka, letite kakor Hitro morete v najbližjo trgovino in prinesite mi za petindvajset centimov vinskega cveta!«
1 ujcc vzame denar in pride s špiritom * ostalim denarjem kmalu nazaj.
le pustite,« pravi Joncieres, ‘"•'čemite to malenkost za Vaš trud,«
Sel vtakne denar smejaje sc v žep, f tefine pa iz njega svojo vizitko in jo da jl^^ufiislu: Knez Lobanof-Rostofski, po-lT11k Njeg, Veličanstva ruskega carja, sj Zanimiva je tudi dogodbica o franco--om senatnem predsedniku Le Royer. ,°‘0val jc po Italiji v družbi Lepera, mi-.lstra notranjih poslov. Ko prideta v Mi-*nu ,v hotel, leti Lepere po stopnicah go-» «a si ogleda odkazane jima sobe, Se-^tni predsednik pa ostane zaenkrat v da pasi oa prtljago. Vratarju pa po-
ve, da je bil oni gospod, ki jc letel gor,
minister.
V hotelu so se vrteli potem okoli Lepera 7. največjo obzirnostjo in pozornostjo, dočim se za Royera nihče še zmenil ni. Ta je bil pa s tem prav zadovoljen; kajti ko je bilo treba plačati, so zaračunali Lepeni dvajset frankov na dan, Le Royeru pa samo pet. Najbrž so ga imeli za Lcperc-vega tajnika.
Ja, če bi vedeli Tisočkrat in tisočkrat bi se življenje drugače zasukalo. Če bi vedel, kje je hinavščina, kje odkritosrčnost, kaj jc res in kaj ne, koliko bolj bi bil srečen.
Aprovizadis.
a Meso na rdeče izkaznice B bo delila mestna aprovizacija v petek, dne 2. maja in v soboto, dne 3. maja v cerkvi sv, Jožefa. Določa se ta-le red: V petek, dne 2. maja popoldne od 1. do pol 2. ure št. 1 do 200, od pol 2. do 2, ure št. 201 do 400, od
2. do pol 3. ure št. 401 do 600, od pol 3. do
3. ure št. 601 do 800, od 3. do pol 4, ure št, 801 do 10C0, od pol 4. do 4. ure št, 1001 do 1200, od 4, do pol 5 ure št. 1201 do 1400, od pol 5, do 5. ure št. 1401 do 1600. V soboto, dne 3, maja dopoldne od pol 8, ure dopoldne 1601 do 1800, od 8. do pol 9. ure št, 1801 do 2000, od pol 9, do 9, ure št, 2001 do 2200, od 9. do pol 10 ure št. 2201 do 2400, od pol 10, do 10, ure št. 2401 do 2600, od 10, do pol 11. ure št. 2601 do konca, Stranka dobi za vsako osebo po 15 dkg meča. Pripraviti je drobiž. Stranke naj se držijo strogo določenega reda,
a Krompir »a rdeče izkazaite B St i do 189!). Stranke z rdečimi izkaznicami B prejmejo krompir v petek, dne 2. maja in v soboto dne 3. maja pri Miihleismi na Danajski cesti. Določa se tale red: V petek, dne 2. maja dopoldne od 8. do 9. ure št.
1 do 150, od 9. do 10. ure št. 150 do 300, od 10. do 11. ure št, 301 do 450, od 2, do 3. ure št. 451 do 600, od 3, do 4. ure št, 601 do 750, od 4. do 5. ure št. 751 do 900, V soboto, dne 3, maja dopoldne od 8, do 9. ure št. 901 do 1050, od 9. do 10, ure št, 1051 do 1200, od 10, do 11. ure št, 1201 do 1350, od 2. do 3. ure št, 1351 do 1500, od 3, do
4. ure št. 150i do 1650, od 4. do 5. ure št. 1651 do 1800. Stranka lahko dobi vsako množino krompirja. Kilogram stane 40 vin.
a Kis aa MI. okraj. Stranke III. okraja prejmejo kis v petek, dne 2. maja na krompirjeve izkaznice pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določa se tale red: dopoldne od 8. do 9. ure štev. 1 do 250, od 9. do 10. ure št. 251 do 500, od 10, do 11, ure št, 501 do 750, od 2. do 3, ure št. 751 do 1000, od
3.	do 4, tire št.1001 do 1250, od 4. do 5, ure št, 1251 do konca. Stranka dobi za vsako osebo po pol litra kisa. Liter kisa stane
2 K 20, Pripravite drobiž.
Kis Ha IV, okraj. Stranke IV. okraja prejmejo kis v soboto, dne 3. maja in v ponedeljek, dne 5, maja na krompirjeve izkaznice pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določa se tale red: V soboto, dne 3. maja dopoldne od 8, do 9, ure št. 1 do 150, od 9, do 10. ure št, 151 do 300, od 10, do 11, ure št, 301 do 450, od 2. do 3, ure št, 451 do
600, od 3. do 4. ure št, 601 do 750, od 4. do 5. ure št. 751 do 900. V ponedeljek, dne
5.	maja dopoldne od 8, do 9. ure št, 901 do 1050, od 9, do 10. ure št. 1051 do 1200, od 10. do 11. ure št, 1201 do 1350, od 2. do
3.	ure št. 1351 do 1500, od 3. do 4, ure št 1501 do 1650, od 4. do 5. ure št. 1651 do konca. Stranka dobi za vsako osebo po pol litra kisa. Liter kisa stane 2 K 20. Pripravite drobiž,
a Krušne komisije bodo uradovale v petek, dne 2, maja t, m., od 8. do pol 1, ure popoldne. Izdajale sc bodo izkaznice za sladkor,
a Špeh sc bo delil na 1, odrezek s!ady korne izkaznice. Zaradi tega naj pride; vsak v petek h krušni komisiji po sladkorne izkaznice, ker bodo zamudniki do" bili špeh šele, ko bodo odpravljene v$€č druge stranke,
a Pekarne in prodajalne kruha bodo V, četrtek, 1, maja, ves dan zaprte,
a Kruh iz mešane moke sc bo prodajal za četrtek in potem naprej. Hleb kruh* tehta 70 dkg in stane 1 K 48 vin. Vsaka oseba dobi dnevno eno četrtino hleba, ki mora tehtati 17 in pol dkg.
Zagrebška borza.
LDU. Zagreb, 29, aprila. Zaključni
kurzi na današnji borzi:
Donan Rlfcg*
Banka za trg., obrt in industrijo	440	460
Banka in hranilnica za Primorje
na sušaku, novo delnice . .	610	51R
Hrvatska eskomptna banka . .	—	I4ii0>
Eskomtna in menj. banka, Brod	385	39R
nove delnice	970	388
Hipotekarna banka, Zagreb	—	890
Jadranska banka, novo	 $85	920
Hrvatska kreditna banka, stare	880	800
Narodna banka Zagreb .....	—	43®
Obrtna banka	 222	%2t
Poljedelska banko, nove delnice	88
Prva nrvntska hranilnica	—	8300
Hečka pučka banka, nove deln,	202	20G
Zemaljska banka, novo delnice .	080	708
Slavonjska banka za los. industr.	830
4Vj«/a založnica hipotekarne banke	—	118
4*/2°/o Zfdo?.nice eskomptne banke	—	UG
4'/a%Mtiožnico zemalske banke.	116
4>/2°/o založnice I. hrv. hranilnice	—	tl®
Bolečina v hrbta, bodenje v straneh, bolečin® v križu in lumbago občutimo, ako se vsled pre-hlajenja obtok krvi spočasni in ovira. Brž kat kri zopet cirkulira, izginejo bolečine. To dosa-že;no z masiranjem z bolečine tolažečim Felleo-jevim „Elzanuidom“, ki ga v ta namen uporabljajo in priporočajo tudi mnogi zdravniki, šeat dvojnatih ali dvo Bpecialni steklenici pošlje e« 19 K lekarnar F.. V. Feller, Stubica, Klsatrg 245, (Hrvatsko). Fellerjevih odvajalnih rabarbarskih „EIza-kroglic“ stana 6 škatljic 9 K 50 vinarje*,, Omot in poStnina se računa posebej najceneje, lidor naroči več obenem, mnogo prihrani, (t)
SK-iši - podgane
Satiice - l£mM
in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstvi kot: proti poljskim mižim K 5*—, ca podgane in miti K 5"—; osobito ostra pasta za podgane K 6’—i xm ščurke 5 K; posebno močna tinktura za stenic* 5 K( uničevalec moljev K 2'—f pral »k proti *rč*H* 2*50 in S K; tisktora proti niem pri Ifodtk S zilo za «11 pri iivlni 2 K; pralek *« “*f ,T in perilo K 3’—; tinktura za bolb« pri P® , tinktura proti mrčesa oa aadlo In zeleofaaJ (trni-čcvalec rastlin) K 3 —. — PolUja po povzetja 2*. vod za eksport
M. Junker, Zagreb 116, Petriniska nlica 3*
Povest o dveti zdravnikih.
‘raHcosko spisal. Louis Ulbach.
(Dalje.)
Prestavit Pat.
Louis sc je zganil, a ostat je hraber, kakor bi ga 'obdajal diamanten sklepi Svest si bližajočega se boja, je akrbno prikrival svoje vznemirjenje. Potem je odšel iz salona, pod pretvezo, da gre očetu na-
t>rOU'	r-	X	•
Bil jo že skrajni čas- Stari Ceret je že pozvoni), ko je prestopil Louis komaj prvo stopnico
>Le hitro!« je zaklical doktor, ko je zagledal svojega sina, »mon ami' Pierrot,«* odpri mi vrata — v imenu fakultete!«
Louis je, resen in bled, hlastno odprt in položil potem svojo roko na ramo starega doktorja, ki je hotel oditi v grad*
»Ali bi bili tako dobri, ljubi oče, da bi me poslušali par minut?«
»Celo tri, če hočeš, a nič več, kajti danes se mi zelo mudi. a
Šla sta nekaj korakov po stranskem drevoredu, ki je peljal do nekega vodometa.
»Ljubi oče,« je pričel Louis Ceret z vznemirjenim glasom, hoteč s silo obvladali svoje vznemirjenje, »ali še vedno mislite, da boleha gospa Fouchy na razširjenju krvnih stanic?«
> »Že zopet! Ali se še nisi naveličal?«
»Jaz mislim, da se vi motite, ljubi oče, sn moja dolžnost je, da vas na to opozorim.«
»Tvoja dolžnost je, da molčiš in da me f>ustiš v miru. Jaz že vem, lcaj delam; a priznam, da nisem vedno tega vedel; na primer tisti dan že ne, ko sem te peljal v Pariz, študirat medicino.«
»Tisti dan ste imeli že srečno navdih-hjenje. Moje znanje je gotovo zelo majhno, & moje učenje mi je odkrilo važnost poklica, ki sem si ga izbral, in odgovornost, ki sem si jo naložil kot zdravnik pred Bogom in pred ljudmi na svoje rame,«
»In ti misliš, da sem se pregrešil zoper Boga in bolnico?«
»Ljubi oče, prepričan sem, da ste v gorečnosti do bolnice, ki jo ljubite, pretiravali bolezen in zato tudi zdravljenje.«
»Glej, glej! Tvoji sladkorčki pa niso sladki; na ta način sem ignorant!«
. »Vsi smo zmotljivi,« je Louis tiho odgovoril, vsled rastoče jeze svojega očeta »strašen, a ne razorožen.
»No, potem pa vedi, da nisem igno-irant!« je zelo energično odgovoril stari doktor; »jaz vidim, kar moram videti, in poznam dobro poiovico vseh skrivnosti usode.«
»Vi ste torej prepričani, da je ta bolezen hypertrofija srca, in da bi jo omilili, ste predpisali tako neizprosno strogo zdržnost?«
»Ah, to je pa prav pravcati izpit! No, dobro!« je rekel stari zdravnik. >Pa se po- ! govoriva o stvari, če si že tak pedant, kolega moj, Domnevam, da nisi bil prav nič v zadregi, dotaknili se z roko prej groiice; ali nisi pri tem začutil silnega utripauja, ubogi revež? Ali se ni tvoja Šolarska roka
Au' čktlr do la lune,
Mon ami Pierrot, etc.
stresla od krepkega udarca?, No, dobro, pa mi povej kakšno drugo sredstvo, da udušim (a nemir, kot puščanje krvi, stroga zdržnost, led, popolna tišina in mir? Ali nisem imel torej prav, da sem ji dajal vedno več digitalina, dokler nisem znižal utri ponje tega srca na trideset ali štirideset udarcev na minuto? A to še ni vse; danes ji neseni še mrvico opija, in videl boš, da se bo ta nervozni ustroj končno vendarle pomiril.«
»Ljubi oče, zakaj vidite vedno le zunanje znake? Ako bije srce tako močno pod roko, ali ne dobite tega slučaja pri vseh oslabljenjih? Pri slabokrvnosti, pri bledici? Ali ne bije to srce ravno vsled tega tako silno, ker hoče dovajati stradajočim organom oživljajočo kri? To utripanje je nervozno in ni nikaka organska napaka. Če natančno poslušate, ne slišite tistega šuma, kakor bi kdo pilil ali žagal, kot pri zoženju srčnega prekata, ampak je slišati le dih, brez škripajočega spremlje-vanja, in to je znak slabokrvnosti. Imenujete me pedanta, oče? Magari. Prepričati vas hočem z umstvenimi razlogi, ne z vero. Ali ne opazujemo pri glavnih žilah onega žuborečega šumljanja, ki je posledica bledice, ne pa prave srčne bolezni? Ali utriplje žila neenakomerno? prenehajoče? Ali so pljuča zaprta kot pri hudi srčni napaki? Nadaljujte na ta način, ljubi oče, pa bodete razpasli bolezen, ki bi jo z ravno nasprotnim zdravljenjem odpravili v par dneh,«
Z zasmehljivo pozornostjo je poslušal oče Ceret svojega sina. Očetovsko zadovoljstvo in globoka zloba je žarela iz njegovih oči. Mlada modrost njegovega dragega Louisa ga je napolnjevala s ponosom, in čeravno si je iz skrivnih razlogov vedno tako prizadeval, odtegniti svoje zdravljenje strogi preskušnji, je bil vendar preveč zdravnik, da ne bi podlegel izkušnjavi in nekolike razpravljal o njem. Ni se hotel izogniti prepiru, ne, ugajalo mu je celo, nadaljevati ga.«
»To so sadovi nove šolcf« je vzkliknil, »Vidr.e znake prezirajo, in čim jasnejše se kaj pokaže našim čutom, tem manj jim smemo verovati! Rekel sem in pri tem ostanem, da ntso antiphlogistična sredstva kot: razredčeno mleko, sluznate pijače ( puščanje krvi'in čudoviti digitalin nikakor premočne za to preobilje srca. Kaj! Ali resnično še sedaj dvomiš, da imamo tu slučaj aneurisma?«
»Prav nič ne dvomim, ljubi oče,« je živahno odgovoril sin, »da bodete s tepi sistemom resnično priklicali na dan bolezen, ki jo baje zdravite. Pa ni nič drugega kot navadna živčna bolezen. Imate prav, a prezgodaj; to jc vse-«
»Ali, tako! Torej me smatraš za vaškega mazača?« .
>Ne, ljubi uče, jnz zaupam vašemu /.nanju, a bojim se doktrine. Končajva ta razgovor in pojdiva noter. Gospo Fbuchy j" sem našel v takem stanju, da bi se bili zgrozili nad njo. In predrzni! sem se, pre-
koračiti vaše prepovedi, in srce krepča|<W* sredstva so ji...«
»Kaj si napravil, nesrečnež;!« je vzklik* nil doktor, čigar obraz je smrtno prebledet, in ki se ni mogel več premagovati,
»Meja dolžnost.«
> Tvoja dolžnost jc spoštovale in p<* korščina do mene!«
»Moja dolžnost je, rešiti ljudi, ki nahajajo v smrtni nevarnosti!«
»Nevarnost? sam jo kličeš na da* Grolica je izgubljena in mora umreti naj srčni to Jezni,,, in bo vsled nje tudi umrlaf«
Oče Ceret je bil strašno vznemiri^* in se ni mogel več obvladati. Ugovarjanj®/ sramota, da ga ravno prva priča, na kal*? ro je naletel, smatra za ignoranta, vse M je učinkovalo, da je nehote izdal sv0j: skrivnost. Bil je pripravljen, priznati v*jy kajti ljubše mu je bilo, da se ga sin kot da ga pomiluje.	'i
Sinovo vedenje ga je nenadoma poWl‘
rilo,
Louis, ki ni mogel razumeti take syC|8‘ glavnosti na znanstvenem polju, je zač^t« kako se je vgnezdila v njeni neka tova, čudna slutnja. Opazoval je tega ca, ki ga je ljubil dosedaj s tako sveto ’ iskreno vdanostjo, in čutil je, kako se nekaj kakor pošast vrinilo med njega ® očeta. Trdi, odločni pogled doktorjev 8» je prestrašil, Ta srd je t>il nekaj več k« i&natizem, in dokazi starega Cereta s? preočividno nevzdržljivi, da bi mogli za* dostovati tako učenemu veščaku, Louis i je zgrozil pred svojimi lastnimi mislimi, mu je udarila na srce, prebledel je, nil in skoraj bi se bil onesvestil. Oče Cerf* je razumel vse, in pod mrzlo zono, ki ga obšla, se je vendar zganilo nekaj človeški ga. Prvikrat v življenju se je nekaj nilo v srcu tega brezbožnega moža; občutek, da ga sumniči edino bitje, ki ga I* ljubil na svetu, je zbudilo v njem ne»0 temno misel o Bogu in vesti.
»Louis, moj sin, kaj pa ti je?« ga r vprašal.
»Nič, nič, ljubi oče,« je odgovoril L0<1*§ umikajoč se nazaj, kot bi se bal, dotako* se ponujane mu roke,	v
»Ubogi otrok, ti nisi sposoben za 0° . ge razgovore,« je rekel stari zdravnik i® j poizkusil zasmejati, »Ali nisi zapazil« d sem se le šalil s teboj in postavil tvoj mlado logiko na preizkušnjo?«	j
Louis je brez vsakega odgovora y par sekund dolgo svojemu očetu ostfO ■ oči, Cčret jc zardel kot pri prestopku z*t sačen šolarček, Mož, čigar samozatajevA nja bi ne bila mogla omajati nobena nava na priča, in ki je tako nesramno ravnaj, gospodom Solignacom, se je čutil scCT pred svojim sinom slabega in ranljiv^ Bilo mu je neprijetno pri srcu, in ni najti nobene zasmehujoče besede, skril svojo zadrego. Okrenil sc je, bi hotel oditi v grad,	,,	u
»Nikar ne hodite! nikar ne hodi*6 jc Louis skoraj nehote vzkliknil.
(Dalje.)
Irdofateli konsorcil »Večernega lista** Odgovorni urednik VikJor Cenčifi-Tiska Jugoslovanska tiskarna v Liut,‘*a