Krauzejeva osnova pedagogike, Crtice. Piiredil Janko Polak. (Dalje.) IV. V tretji črtici sem omenil, da 7pli7a telo potom fiuto7 11 a dušo. Pr7a duše^na po^račba tega 7pliva se javlja 7 čutenju ia hrepenenju, Sutenje prilagoditi 7pli7u. Cutenje je izpr^a samo občutno in se 7 najnižjem duše^nem življenju ne izpreminja. Po telesu zbujeno in 7 duai poja^ljeno čutenje imenujemo teleanoduše^no čutenje. Ono je lahko prijetno ali pa neprijetno. To d^ojno čutenje zbuja tudi dvojno hrepenenje. Pr70 hrepeni prijetno čutenje obdržati, drugo pa brepeni neprijetno čutenje od^rniti. Po čutenju zbujeno hrepenenje imenujemo nagon. Eer je nagon hrepenenje po utolažbi telesnih potreb, zaraditega je toliko 7rst nagono7, kolikor je 7rst telesnih potreb. Nagon je za^isen od telesne udeležbe. In ta ae javlja 7 telesnem delo^anju. Teleani občutek, telesno delo^anje, telesnoduše^no čutenje ia potom tega zbujeno brepenenje je 7sebina najnižjega duše^nega življenja. Eer zbujenje telesnoduše^nega čutenja in od tega zavisno hrepenenje s teleanimi obČutki 7staja in izginja, zaraditega 7 najnižjem duše^Dem življenju ne moremo go^oriti 0 duševni vsebini kot taki. Ees je, da se duša tudi 7 najnižjem svojem življenju za^eda hrepenenja, zbujenega po čuteDJu. Toda to za^edenje je bolj slutDJa n?go pa za^est kot taka. Zaraditega tudi 0 za^esti kot taki 7 najnižjem duše7nem ži^ljenju ne moremo go^oriti. Najnižje duše^no življenje živi otrok 7 svoji nežni mladosti. Poja^lja pa se to še tudi na srednji in najvišji stopnji duše^nega živIjenja. Zakaj kolikokrat se dogodi, da bočemo hipoma poja^ljeni se neprijetni občutek pregnati z zamahljajem, ne da bi se tega 7 iatem bipu zavedali. Eamoli. da bi ae zavedali predmeta, ki je provzročil ravnokar omenjeni zamabljaj ! .. . V. Iz 7ečkratne obnovitve občutnega čutenja ae razvijeta spoznanje in zaznanje. čutenje in brepenenje sta enostavna duševna pojava. Spoznanje in zaznanje pa nista enostavna duševna pojava. Zakaj ta dva poznata predmet zbudit^e, kar pa 0 onih d7eb ne moremo trditi. Po zaznanju oatane podoba 7 duši. In to podobo imeuujemo predstavo. Eazločujemo posamezne, združene, delne in celotne predstave. Zaznanje, ki je jasno vsaj 7 glavnih potezab imenujemo znanje. Predstave so tvarjenje duševaega bistva. Oae 80 stalne. Zavisne so od zakona, ki je podoben zakouu težnosti saovnega sveta. E čuteuju in krepenenju najaižjega duše^nega življenja se pridružita 7 srednjem duševnem življenju zaznanje in predstava. Iq sedaj že labko govorimo 0 duševni vsebini. Ona sestoji iz zazaanj in predsta?, ki so 7 duši. Predsta^ljamo pa ei labko samo en del duše^ne 7sebiae naenkrat. Tega dela se tudi za^edamo. Duša ae torej lahko za^eda. Dejstvo, da si naenkrat lahko predstavljamo povsem jasno samo eno predstavo, imenujemo ozkost zavadnosti. In 7 tej tiči 7rstenje predsta7. Omenil sem že, da hrepeni duša tvoriti celoto zase. In 7 tem tiči iz^or za^edanja. Predata^e se družijo 7 duši potom enakočaaja in potom enako^rstnosti. Zmožaost duše, predsta^e obraniti in se jib zopet za7edati, imenujemo apomin. Spomin je tem boljši, čim boljša je moč obranit^e predsta^ in pa bitrost njih zavedanja. Predstave pozabimo, ako so tako slabe, da jih izpodrinejo močnejše na nedoločen čas. če se hočemo kake pozabljene predsta^e domisliti, moramo preiti 7so 7rsto onih predata^, 7 katerih upamo najti pozabljeno predstavo. Ia to imenujemo spominje^anje. Če najdemo iskano predsta^o, pravimo, da smo seje spomnili. Duša more predsta^e izpreminjati. To duše^no moč pa imenujemo domišljijo. Izpremena predstav naatane na ta načia, da duša nekatere dele zamenja z enakimi ali pa vsaj podobnimi. In to se 7rši ob času druženja predsta? potom enako^ratnosti. Neizrečno bogati domišljija dušo s predstavami! . . . Od postanka telesuodušnega čutenja je za^isno, da so tudi zavedne predstave delno za^isuo od občutnih predata^. To opazujemo poaebno tam, kjer ao čuti zbudili občutno telesnoduše^no čutenje. Bodiai prijetno, bodisi neprijetno. In občutne predsta^e hrepene prijetne občutke obno^iti, neprijetnib pa se ogniti. In to je poželjenje. Nagon nastane iz telesnoduše^nega čutenja kot takega, poželjenje pa nastane samo iz predsta^ takega čutenja. Nagon se nanaša na obno^ljenje ali nagnenje teleanoduše^nega čutenja kot takega, poželjenje pa se nanaša samo na njega predstave. Nagon kakor tudi poželjenje pa se ja^ljata 7 delo^anju telesa. Ia iz tega raz^idimo pra7 lako, da se tudi srednje duše^no življenje razvija iz telesnib občutko7. Samo da to življenje izpreminja, množi ia bogati duše^no 7sebino ia 8 tem tudi delo^anje telesa. In to ga loči najbolj od najuižjega dnše^nega življenja. Srednje duše^no življenje živi otrok 7 dobi ko se začne za^edati S7oje okolice. Ono traja toliko časa, da ga izpodrine najvišje duše^no življenje. Trenotek, kdaj to nastopi, ni pri 7aeh ljudeh isti. Pri nekaterib se poja^i kmalu, pri nekaterih pozno, pri oekaterih pa sploh nikoli. (Dalje.)