m
PHIMOPSKI DHEVHIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE' SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Potvorbe in spletke reakcionarnega in kominformističnega tiska ne bodo v ničemer vplivale na odnose med Slovenci, Italijani in Hrvati v coni B, ki hočejo složno živeti in odločno braniti ljudsko oblast.
Štenr 01A /1	Poštnina plačana v gotovini
yicv. /J.Q	spedizione in abbon. post. I. gr.
TRST nedelja 11. septembra 1949
Cena 20 lir - 2.50 din
I mm 1KOHGRESA
lumm ozemlja
*C0jo lljyorrnb»'°}evci pnjcr.li onistlčno in v. bistvu
C™mrarn°uni*>. *>
“Kiia nwin,° israbl11 najsvetlejša <7°^ ^ vseh delov-ititnSe. £ Oglasili so se za za-io HjiSetske z15«««- izrablja-'"tofeetn ° ®arty°' marksizem-:^°^etarski internacio-tiste u hkmi pa
proglašajo * se s takšno inform-
^Jalce
trocfajte le.la?ske9a gibanja
tsdajnic« « , 30 "e strinjajo, za ‘ Bela ■
c3ente im.Ur*oaZnč nacionaliste, Karamo J “liznia itd. Priznati o sn začasno uspeli za-
vest
osta-
I*	rf I — ouu
iMskih pr°letnriata in_____________
!? «i<i r>ml>noiic’ kar Pa ne mo-t,l <to sn	sPremeniti	dej-
m rev0i°ni.	so	dejansko
•fetna. i Uciynarna načela mar-fsnja :e ^nitrna. Do tega spo-
11 minr!’les’ po Več ko enem ^!o L 'mblrojevske politike, 1° SDn no0° ljudi. Vedno bolj Ježice J^n3e Prodira n široke •Ijiijoč t ne9a ljudstva, za-f)Ucii konkretni politični ■ll^,l0 oih--rn,3''roia’ ki vedno bolj 111 Ptoijvp,, u.a su°i revizionistični V jfJ( olucionarni značaj.
mfc revizi°nistični in od-i °%iiv,- evo^ucionarni značaj % $£VSke Pomike prišel v i' Inioio'I. do i2raza kot moio le’ f°9lejmo za danes,
? Kl^n0s ‘mformbirojevcev in do kakšnih po-oin°s vodi.
^iiiin0^0' enoivo in borbe-■ """stično
in.^tiio k	P“,eDO	ztiuja
i.-"' b>rh« 1Sev*^ke9a tipa — vo-! d ni 0(ired celotnega trti Vorw^okratičnega gibanja vH lblr°J^'Ci razbili, ter 1 «eti ‘ n:e> da je postala del-k 1 °P0rtSC^ mogočih avanturi-J r«re(j Urilstov, odkritih agen-*■-- ne9a sovražnika
partijo STOja
Vsa leta nazaj
Cesar
doseči
 ......................
?^liKj l^ccija in zunanji im-temu’ d<t so vršili , Sji; . ofenzive na njo, jJS i v‘dalijevciM s pomočjo
>rmbiroja. Uporabi ja-
?!'%nc Paro^e tn gesla 50 ■UK zmedo v članstvo
%
v*uilSr tatfi med ostale si-množice in tako iskNi^fie 2a razbitje njene iJiifj ^tbitj'150 vidalijevci uspeli /tQi,[ i^tnost partije in for-hL.M..10 informbirojevsko na delo, da
Jo 0 *n/o
ja kvir ■
dirajo in odstrani-
v Pa
£*®bino Komunistične
‘k “je,
,eHe . Oja,
Torej ine po ampak
•ba«^0 ,, *Partije» oso revolu
cs
iit St, Sl:u3
''Cm 98 till''3ardne partije bolj-\ ''ja • ampak «
^	^kttrskega
'tdjpo fe- 90 parlamentarizma, ye	Tevolucionarne	per-
^ *s ofj, seboj, perspektive ampak izključno mandatov
nič več
«partije» siste-
tiy0;,a seboj, perspektive ampai
i\^mf>s'anskih  ...........
'tj ,.s b,ržor»th diskusij ter pre-ht f*(o rm,aZn^ml strankami, to-
ilttUnrf -----------     e--
'J bb, °na Parlamentarna n„.l,':0a2aem parlamcn-
•' ob' s>°ikuPektiva borbe za **ti, v v okviru buržoaz-W <*%a Uniji so vidali-rfU ?l'°3e upartije» pod *° bof? treba voditi naj-in Prot 1 vsem vpli-
Mjifjot flj^novane
Babičeve
Nj,J,i tero^1'* aoenturc, uvedli t,. "Partiji,Uem, odstranili iz kdor * vsako zdravo kri-S. 0 po,,'« drznil kdaj koli KV	kakšno vpra-
•’ i^9!«en niikovo linijo, je rten d0' Bab‘čcvega agen-\i.pf,rt “Partije«. Na drngi S^fearolo.™tširitve fn jjStl** VrmJ)ar^e so odprli
S
r?,yd£ta  —
alo)n«-t social-demokrat-cls)ne»?1S/<:i"!- nccioncli-?Voje 0rtl in ustvarili “Partije« položaj,
vsem mogočim
"	Tli ,1JUI vije))
C bon’ lunani boyba 'a
S* r„ ' kje- , 3e’ frakciona-?' a«, *sno ,-n Več mesta no-
' ’•	• e0a
° « cf’
«uiieB-5* Padomestiia U-bslCii, n,bt>,°rtunizma, va'
V “Paru T’ !ai’
V? tip 3as?,P »« odoo-v.^^vskc partije -
•<f.
0d,'e(* Pyolcla-tNiv ! tabn lovnaga ljudstva iAp^bi, }menovana umno-i," C., Ptačrt ^a!er° ‘ma dostop ^ SciJo ”ino >" ei(U!-
®Pojt ne (dede na nje-
Cbl rei'erie”0 « ^a-
, ,nolc,.a, -eJli izmed mna-S «»>«, organizacij. K ,'• Pieui*! «fc«vno.ti in
s>>z?epe^ »•«
'toii inklTaCiia' ki j° Pann denar J r ku,i kupi Stil h tor',1 1lakŠe0U vla
^ °ibin a«uje ,S°.v0,ttve (če 'e “tla,.0', taf-f no ela"s,<:o kV^I	J»rt«e	Idh-
Cf!C’'3a, >S'°P'S. če ti kaj foj;n°. f’^0 c.3" PPiieš o dc-
4**^0v ’i0' n!{ Irt °-
'fSe'J c V5!>e MJd’ f"e* član »'j,1'0«. to?«IijeUr •?' ju,r‘
Takšna je V .dali jeva mjormbi-rojevska «partija», ki se istoveti s čisto navadno menjševiško, malomeščansko frakcijo. To nam najbolj jasno pove Destradi v svojem referatu na zadnjem, zasedanju njegovega «CK». Kaj pravi Destradi?: ePartija kadrov, to je sekta, ne obstaja v mednarodnem komunističnem pokrelu». Dg bi pa zabrisal slab vtis, ki ga lahko ta formulacija napravi, dodaja: «...komunistično partijo sestavlja veliko število dobrih tovarišev in prav taka bo morala biti tudi naša partija, če želimo, da bo mogla biti kos svoji nalogi prednjestraže delavskega razreda in vodilne sile vsega demokratičnega gibanja.» Prvič je io čisto enostavna laž in potvarjanje dejstev. Partija kadrov se ne more nikoli istovetiti s kakršno koli sekto, ampak je lahko takšna, samo kolikor je najbolj širše povezana s širokimi ljudskimi množicami. Boljevižka, kitajska in jugoslovanska partija so kadrovske partije in to so tiste partije, ki so, ravno zahvaljujoč se temu, v svoji deželi izvedle revolucijo. To je resnica, ne pa kar trdi Destradi in njegov dodatek je samo demagoško prikrivanje navadnega revizionističnega stališča v odnosu do revolucionarne komunistične partije in njene vodilne vloge. Na zahodu res obstajajo množične partije, katerih izkušnje pa kažejo, da te partije zaradi takšnih oportunističnih odklonov niso bile sposobne izvesti revolucionarnih preobratov v svojih deželah kljub vsem objektivnim po-
Poročiio
I.K. K.P.STO-ja je sklenil iz tehničnih razlogov preložiti datum kongresa, ki se bo zato vršil 8.9.10. oktobra 1949.
Izvršilni komitet K.P. STO
Comunicato
II C.E. del P.C.T.L.T. ha deci-so, per ragioni d'ordine tecnico, di posporre la data del Con-gresso per cui esso verra tenu-to nei giorni 8-9-10 ottobre 1949.
II Com. Es. del P.C.T.L.T.
gojem za to. (Italija, Francija).
Na tej liniji Destradi nadaljuje: «... Običajno zahtevamo preveč od simpatizerjev pred njihovim vstopom v Partijo...« In še dalje: «simpatizerji se ne brigajo, da bi vstopili v partijo, ker vidijo komuniste preobložene z delom in se upravičeno boje takega dela.v Tako si revizionist Destradi zamišlja razširitev svoje malomeščanske frakcije, ki naj nosi komunistično ime in v katero se vrši vpisovanje vsevprek. Torej nič več kadrovske partije, ampak «množične partije», katerih naj vsak postane član, za kar zadostuje, da si kupi legitimacijo. Zato ni potrebno, da od taktnih «partij-cev» zahtevamo «preveč« dela in s tem odbijamo od sebe oportuniste, malomeščane, nacionaliste in tudi agente razrednega sovražnika, da tudi špijone in resnične provokatorje. Taka je Destra-dijeva ateorija» o komunistični partiji in nič drugače. Vse drugo so fraze, demagoško prikrivanje najhujšega revizionizma. To potrjuje tudi njegovo uvodno ioaz-mišljanjen v istem referatu, ko ugotavlja, da je poleg demokratov, ki so glasovali za partijo, tudi takih ki so v dobri veri glasovali za socialiste, republikance, demokristjane in celo za M/S. ki jih je treba pritegniti v «partijo«. Hkrati pa opozarja na budnost proti ,wri.njenju» v partijo trockistov — vohunov in imperialističnih provokatorjev« misleč seveda na tako imenovane babičevce. Kes sijajna ((teorija«. Človek kar strmi, kako daleč so ti informbirojevci zašli od vsake revolucionarne linije in stopili na pot likvidacije revolucionarne borbene partije.
Če pomislimo na osnovno politično linijo vidalijevcev. to je priključitve celotnega STOja k Italiji, potem lahko tudi razumemo, da morajo likvidirat; vsako revolucionarno borbeno, avantgardno komunistično partijo, za katero ni mesta, kjer se vodi politika italijanske nacionalistične buržoazije. V kolikor pa si še lastijo komuni stičnb ime. je to samo še za varanje proletariata in ostalih ljudskih množic. Pravo ime vidaiijevske in-(ormbirojevske »partije* p-/ je: SOC J AL-PATRIOT.sk A FRAKCIJA, kot čisto navadna malomeščanska skupina italijanskega nacionalizma. Če bi vidalijevci hoteli bili Iskreni, bi morali na svojem likvidatorskem kongresu s takšnim imenom krstili svojo ((partijo«.
BRANKO BABIC
ixi se
K n7l%oV;r “komunistično \ 1 Q6r° khi Pft	par-
S trk en* £(o:
bodjtl 0a s0’'™ž-tal.!8 dr,.rebolucionar-^reS^.^-ašanje. St-
NjNfel,IC,0»»arn 'J prn'
“rZ^e Z ne borbe, am-k^nti, 'Cp‘rc 2 meščan-
WASHlNGTON> 10 (Tanjug) — Ameriška banka za ipvoz in uvoz je dovolila Jugoslaviji posojilo 20 milijonov dolarjev. To posojilo bo-do v glavnem uporabili za nabavo napeljav za racionalizacijo in mehanizacijo jugoslovanskih rudnikov. Posojilo bo nosilo 3.5% obresti m je oovračliivo v 20 šestmesečnih obrokih od 1. julija 1951 aalje.
PETI D/l A/ RAZPRAVE	PRgTj"PRIMORSKEMU /NIKU"
TRI PRIČE NAŠE OBRAMBE ARETIRANE
Odv. Zennaio: Ne morem si misliti, da gie za ogabno maščevanje nad tistimi, ki so pričali proti Spencerju, da jih je pretepal med zasliševanjem, in ki jih sedaj toži. 1/zaporu bodo po odredbi kap. Dye-a še sedem dni
Kot strela z jasnega je prišla vest, da je preiskovalec EIB narednik SPENCER v noči od petka na sobe. Io dal aretirati med drtijimi tudi tri šoterje avtoparka RASC, ki so v četrtek in petek na našem proce-fci proti naredniku Spencerju pri. tali in povedali, da jih jc med zasliševanjem pretepa!, Ti šoterji so: GOATIN in SAULI, ki sta povedala, da ju je pretepal — in LUCCI, ki je pričal, Ca je Gcatina in Saulija videi, kako sta vsa pretepena prišla skozi vrata iz sobe, kjer ju je Spen. cer zasliševal. Pri tem moramo imeti nenehno pred očmi, da narednik Spencer še vedno zanika, da bi kogar koli med zaslišanjem udaril ali brcnil, čeprav so jasne in nedvoumne izpovedi vseh prič obrambe začenši s oferji pa vse do narednika Robertsona in zdravnika Rubini'* nedvoumno zanikale Spencerjeve in Lugnanijeve trditve, da pretepanja ni bilo.
Včeraj dopoldne ob 1!. uri so se vse tri priče pojavile pred vojaškim sodiščem za določevanje narokov, ki mu predseduje kap. Dye (isti kap. Dyc, ki je na procesu proti našemu dnevziko tožilec) in vsakdo je predvideval, da bo vse osumljene krp. Dye pustil na začasno svobodo in jih predal rednemu sod:šču kot je prejšnji teden storil z nekateri, mi osumljenci za isti prekršek. Toda kap. Dye je določil, da moralo ostati še nadalje v zaporu. Dokazovanja in protesti odvetnikov Bertoua in Zen-nara niso nič pomagali. Kaj naj si potemtakem mislimo o izjavi, ki jo je dal pred kap. Dyem odvetnik Zennaro, ko je dejal:
Ugotavljam istočasnost aretacije in pričanja aretiranih na proces” ((Primorskega dnevnika«, ki ie prav gotovo nesrečna istočasnost. N e morem si namreč misliti — da gre za ogabno maščevanje nad tistimi, ki so včeraj pričali proti Spencerju, da jih je med zasliševanjem pretepal in ki jih je dal aretirati ter jih danes toži pod pretvezo kraje bencina.
To so dejstva, ki jih le beležimo s poudarkom, kajti komentirajo se sama. Citatelji naj torej sodijo sami.
Po drugi strani pa poudarjamo ponovno celo vrsto jasnih dokazov vseh najverodostojnejših prič obrambe, ki jih protipriče obtožbe ne bodo mogle odvreči. Zato je kap. Dye v petek najavil kar deset novih prič, od katerih sta bili dve že zašli, šani, ki pa navzočih nista prepričali. Ves dosedanji potek razprave proti našemu dnevniku pa je vso tržaško javnost prepričal, da je pravica na naši strani in da smo v inkriminiranem članku pisali resnico. Zato bo do tega zaključka moralo priti tudi sodišče.
Meteorologija otorinolaringologa dr. EG1DIJA RUB1NUA v zvezi z »ponovnim akutnim stanjema Zupančičevega »kroničnega vnetja srednjega ušesa in zdravniško »znanje* športni. ka majorja Caggona. ki ga le kap Dye poklical za protipričo zdravniku dr. FLAVIJU RUBINIJU, niso nam. reč mogle ovreči nobene trditve prif obrambe.
* * *
Včeraj, to je peti dan razprave proti našemu odgovornemu uredniku, se je pričel še vedno s pričanjem prič, ki jih je predlagala obramba. IMčal je Mariani Giuseppe - Nino, odgovorni urednik za drugo stran časopisa «11 Corriere d; Trieste.i). Predsednik sodišča j? pred pričetkom pričanja opozori! Marianija, da ni dolžan odgovoriti na vprašanja, ki bi utegnila škodovati njemu ali njegovemu časopisu.
Mariani je pričel svoje pričanje s trenutkom, ko je 26. VIII. t. 1-, nekako ob IV. uri, prišel v uredništvo «11 Corriere dj Trieste«. neki šofer, ki je prosil, da bi ga on sprejel. Njegovi prošnji je Mariani ugodil ter ga sprejel v prisotnosti dveh sourednikov. Šofer mu jc povedal, da s0 bili nekateri šoferji, ki so usluzbeni v RASC, zaslišani in tepeni v zvezi s tatvino bencina v RASC. Povedal je tudi imeni Saulija in Goatina ter da bo naslednji dan zaradi tega stavka. Za. radi večje gotovosti o resničnosti šoferjevih besed,ki je dejal, da govori v imenu vseh šoferjev, ter zaradi tega. da bi bila podana čim večja možnost resničnosti, je Mariani zahteval od šoferja, naj podpiše izjavo. Sofe.r je nato takoj priznal in podpisal izjavo, kjer je natipkal v uradu priče neki urednik.
BAYLISS: «Povejte mi ime šoferja«.
MARIANI: «Bi se temu lahko odpovedal?«
BAVl.KS: «Ce mislite, da bi s tem obtožili sebe ali svoj časopis, ni potreba«.
MARIANI: «Ime ne more obtožiti ne mene ne časopisa«.
BAVLISS: «Povejte mi ime?«
MARIANI: ((Ime šoferja je Pol-drugovac«.
Mariani je nato nadaljeval, da je odšel na mesto dogodka neki urednik, da b: ugotovil kaj se je zgo-| diio. V soboto, ko je bila stavka pa | je bil urednik časopisa ves dan v stiku s sindikalnimi predstavniki jn delavci.
V soboto 27.
t. 1. zvečer, je
nadaljeval Mariani, je okrog 22 do
22.30 telefoniral v uredništvo neki urednik ((Primorskega dnevnika«. Mariani je razložil, da je med ured. niki običaj, da si med seboj po možnosti pomagajo, ne glede na politične težnje lista. Tisti urednik je vprašal pričo o informacijah glede dogodka v RASC. Mariani je temu uredniku povedal vse, kar je njemu pripovedoval Poldrugovac. Imena tega urednika pa se Mariani ne spominja, misli pa, da je bil urednik za lokalne novice. Temu uredniku je priča tudi omenil o njihovi preiskavi ;n o stavki. Po tem dogodku ni nikdar več govoril z nobenim od ((Primorskega
dnevnika« in z njim ni imel več stikov.
BAYLISS: «Je kdo od vašega časopisa govoril s Saulijem in Goa-tinom?«
MARIANI: «Sam sem govoril, v naslednjih dneh«.
BAYLISS: «Kako to. da ni prej nihče govoril z njima?«
MARIANI: «S tema dvema ne«.
BAYLISS: «Torej, kje in kdaj ste govorili?«
Mariani je povedal, da je bilo to na njunem domu, da se točno ne spominja ter da bj moraj to pogledati v svojo beležnico. Na vsak I način pa je bilo po stavki.
Zupančič priča/ kako so ga pretepali
Na veliko začudenje vseh se je pojavil pred sodiščem šofer ZUPANČIČ GIOVANNI, to je tisti, o katerem ni bilo doslej ne duha ne sluha.
Tudi Zupančič je uslužben v RASC, kot šofer. Med drugim je : dejal, da je bil zaslišan v torek ; 23.8. t.l. zvečer okrog 18.30 na SIB i v zvezi s tatvino bencina v RASC. Zaslišal me je najprej inšpektor ; Lugnani, potem pa Spencer in tolmač, znan po imenu Bill. Pri tem zaslišanju sem dobil samo eno klofuto od Billa, in sicer z desnico po levem licu. Tisto noč, t.j. med
23. in 24.8., sem prespal v celici kvesture v ul. XXX oktobra, kamor sem bil odpeljan.
Drugi dan. t. j. 24, 8. t. 1., sem bil zopet zaslišan od Spencerja in Billa, in sicer v sobi. ki je poleg one, kjer sem bil že zaslišan. Ponovno sem dobil klofute po obrazu od Billa, ki mu je pomagal Spencer. Bill je bil bolj odločen in se je bolj zaganjal v mene kot Spencer. Klofutala pa sta me oba. vendar Bill močneje. Koliko klofut sem dobil, ne vem. ker je težko reči. Vse skupaj je trajalo okrog 15 minut. Hotela sta vedeti ime neke ženske, kar nisem hotel povedati.
je
Po vprašanju, me je eden alj drugi klofutnil, rekoč, da sem lažnivec«.
BAYLISS; ((Koliko Udarcev bilo?«
ZUPANČIČ: «Vse skupaj je trajalo 15 minut«. Udarila sta me tudi s pestmi na prsa in tudi v hrbet. Pri zasliševanju sem stal in ne sedel. Zadnji udarec sem dobil s pestjo v želodec, tako da sem padel na tla. Po ušesu sem dobil tudi klofute.
Ušesa me nekaj let pred dnevom niso bolela. Imam pa kronično vnetje srednjega ušesa od otroških let naprej.
Po tem zaslišanju me je zaslišal
še Lugnani, ki je tudi zahteval ime tiste ženske, da bi lahko končal zapisnik. Imena nisem povedal in me ni tepel. Nato me je spremil od SIB do kvesture v ul. XXX oktobra, kjer mi je pred vhodom dejal, da lahko grem.
Drugi dan, t. j. 25. 8. t. 1. sem šel na delo, povedal tovarišem o zaslišanju jn zahteval bolniški list za bolniško blagajno. Zdravnik Rubini (t. j. strip zdravnika Rubinija, ki je pričal predvčerajšnjim op. ur.) je ugotovil, da sem bolan in mi dal bolniški dopust. Na delo nisem šel več do srede 1. t.m.».
Predsednik sodišča mr. Bayliss je po teh besedah priče Zupančiča vprašal, kako to, da ga ni bilo na spregled oziroma, če je bil obveščen, da bi prišel pričat. Zup. se je zgovarjal, da ni dobil nobenega pismenega poziva, t. j- takega, «ki nekaj velja«.
Nato je pričo natančno spraševal vojaški tožilec Dye o tem. koliko klofut in udarcev s pestmi je dobil, če je imel zaradi tega vidne poškodbe, koliko časa ima že vnetje v ušesu itd.
Priča Zupančič je povedal še enkrat vse natančno od začetka do konca. Da ima vnetje od otroških let. da pa je bil zadnjikrat zaradi uha pri zdravniku leta 1943.
S to pričo se je zaključila vrsta prič obrambe in ie nastopil svoje pričanje priča obtožbe otorinola-ringolog dr. Rubini Virgilio.
IzjaVa okrožnega odbora SI A V za Istrsko okrožje
NAMEN MILMIEPIIOTI Cdl B
je prikriti in opravičiti preganjanje Slovencev v Trstu
Polvrie in spletke reakcionarnega i In Mi. M
Mislil složno Ml in deli
v imet vplivale na odnose med 1 odločno Mii ljudsko oblast
Okrožni odboj- SIAU za Istrsko okrožje podaja sledečo izjavo v zvezi s pojačano, obrekovalno gonjo proti naši coni, ki se vrši preko reakcionarnega časopisja z večjo ali manjšo siltf že od osvoboditve dalje. Tem so se pridružila tudi glasila lokalnih kominformistov, ki v svoji onemogli jezi slepo in bedasto propagando širijo že leto dni in več najbolj podle■ in fantastične laži o vsem, kar ustvarja delovno ljudstv'o v naši coni.
Povečana klevetniška gonja proti delu in ukrepom ljudske oblasti v coni B ima določene namene in je povezana z mednarodno politično situacijo. Očitno gre za priprave tudi formalne priključitve Trsta k Italiji ter. za ustvarjanje javnega mnenja za opravičevanje morebitnih provokacij, ki jih avanturistične glave zamišljajo v škodo naše cone. sGiunta«, ki si osvaja pravico govoriti v imenu ((celotnega italijanskega prebivalstva Trsta» se «zgraža nad preganjanjem Italijanov v con; B ter ((Obsoja nasilno spreminjanje etničnega stanja v Istri«. Italijansko prebivalstvo v coni B, četudi številč-
Delegacija FLRJ
odpotovala na zasedanje OZN
BEOGRAD, 10. - Danes je odpotovala jugoslovanska delegacija, ki se bo udeležila 4. zasedanja glavne skupščine OZN v Nev Torku. Delegacijo vodita vladni podpredsednik in zunanji minister Edvard Kardelj ter minister Milovan Djilas. Ostali člani delegacije so tudj namestnik zunanjega ministra Bebler, šef tiskovnega urada Dedijer, poslanik Gerger, opolnomo-čeni minister Bartoš, general Mieu-novič in šef zunanjega ministrstva Fejič. Delegaciji se bodo pridružili jugoslovanski veleposlanik v Washington.il Kosanovič. stalni jugoslovanski delegat v OZN Vilfan in opolnomočeni minister Radovanovič.
no v manjšini v -odnosu do prebivalstva ostalih narodnosti, ima svojega odločnega zaščitnika j> ljudski oblasti, ki jo je izbojevalo v teku NOB skupno s prebivalci ostalih narodnosti. Ta oblast deluje poleg ostalih na načelu enakopravnosti vseh narodnosti in je to tudi uzakonila in oživotvorila. Zato ne potrebuje takih «zaščitnikov», fašističnih in polfašistlčnih ter reakcionarnih organizacij, kakršne predstavljajo kolovodje aGiunte d’inte-sa». V kolikor spremlja kominfor-mistični tisk reakcionarno časopisje v tem obrekovanju, je s tem podana karakteristika brezprincipiel-
ne klevetniške kampanje, ki v zboru vodi kominformistični tisk skupaj z reakcionarnim proti Titovi Jugoslaviji in naši ebni.
Okrožni odbor SIAU smatra, da ima ta kampanja laži in klevet namen prikriti in opravičiti dejansko preganjanje Slovencev v Trstu, katerim se jemljejo celo osnovne pravice jezika in kulture. Medtem ko tisk teh partij in njihovi predstavniki v občinskem svetu najbolj grobo napadajo in kršijo pravice Slovencev, ki so po statutu STOja enakopravni, in mu prepovedujejo celo občevanje v lastnem jeziku, se Po drugi strani «zavzemajo» za ita-
lijansko prebivalstvo v coni «B», ki uživa enake pravice, kot vse ostalo prebivalstvo, prauice kakršnih nima noben pripadnik italijanskega naroda, ker živi pod dvojnim škornjem izkoriščanja. S svojo lažnivo propagando hočejo preslepiti svetovno javno mnenje, češ da ljudska oblast spreminja etniško. stanje v coni B s tem, da preganja italijanski živelj, mu jemlje stanovanja, jih zapira, zlasti pa da sistematično spreminja italijanske šole s tem, da ((preganja učiteljstvo in ga nadomešča z novim«. Z obtožbo, da se pri nas zapirajo duhovniki in druga verska udruženja, skušajo dokazati, da pri nas ni verske svoj bode.
Okrožni odbor SIAU javlja v ime-nu vsega demokratičnega prebivalstva cone, da je vsa klevetniška kampanja reakcionarnega časopisja in Giuntinih kolovodij preračunana in zlobna.
1. Na teritoriju Istrskega okrožz ja je ljudska oblast zagotovila delo in kruh vsem prebivalcem. Hiter razvoj gospodarstva terja vedno večje vključevanje ljudi v proizvodnjo. Upravičene prednosti, ki jih ljudska oblast daje ljudem, ki delajo, pozdravljajo vsi pošteni ljudje.
(Nadaljevanje na 5. strani)
Izjava	ZHUacusa
naletel**	UB. v odmev
Zilliacus je znan mednarodni javnosti kot odločen nasprotnik zunanje politike laburistične vlade ter pristaš gospodarskega in političnega sodelovanja s SZ zaradi ohranitve miru
BEOGRAD, 10. (Tanjug, -- Izjava, ki jo je dal neodvisni laburistični poslanec Koamy Zilliacus 6. I t. m. dopisnikom agencije Reutei in AFP po svojem 12dnevnem bi-j vanju v Jugoslaviji, je naletela na zelo velik odmev v mednarodni javnosti. Tisk je na vidnem mestu objavil in komentiral Ziihacusovo izjavo, v kateri je le-ta poudaril moč in napredel: jugoslovanskega gospodarstva, vdane*, ljudstva Komunistični partiji Jugoslavije in njenemu centralnemu komitetu z maršalom Titom na čelu ter zve stobo Jugoslavije stvari socializma.
Zilliacusova izjava je naletela na tako širok odmev zato. ker je znan mednarodni javnosti kot odločen nasprotnik zunanje politike laburistične vlade ter pristaš ekonomskega in političnega sodelovanja s Sovjetsko zvezo zaradi ohranitve svetovnega miru in ohranitve neodvisnosti Velike Britanije. V letošnjem maju je bil Zilliacus izključen iz laburistične stranke, a v obtožbi, ki jo je dvignilo proti
njemu reakcionarno vodstvo laburistične stranke, je rečeno:
«V zadnjih dveh letih so imeli govori in pisanje Konnvja Zillia-ousa po večini obliko ostrih napadov proti zunanji politiki laburistične vlAde. Informbirojevski. tisk ga označuje kot vodilnega britanskega predstavnika »levili socialistov«, to je socialistov, katerih so-.glašanje s politiko Informbiroja mora na koncu privesti do popolnega soglašanja s komunisti.«
Zilliacus je dobil na kongresu laburistične stranke, ko so glasovali O njegovi izključitvi, pomembno števila glasov. — 714.000 članov' ni hotelo na kongresu odobriti sklepa izvršilnega odbora laburistične stranke o izključitvi Ziliiacusa, 4 milijoni 721.000 glasov pa se je izreklo za ta sklep. Zahtevo Ziilia-cusa, naj ga zasliši kongres stranke, je podprlo 1,999.000 glasov proti 3,023.000 glasovom, ki so bili proti tej zahtevi. Zilliacus je priče] svojo borbo proti reakcionarni zunanji politiki laburistične vlade z govorom med parlamentarno deba-
AL COMP. BRANKO BABIC SEGRETARIO GENERALE DEL P.C. T.LT.
TRIESTE
Noi lavoratori di Pirano, essen-do stati a visitare le fabbriche dclla Jugoslavija, ci siento con-vinti che tulte le calunnie mosse dai Pacsi a democrazia popolare e specialmente dali U.R.S.S. verso cjuesta giovane Jugoslavia popolare non corrispondono a verita, ma anzi ne slamo convintissimi che la Jugoslavia di Tito prose-gue veloce nella via del socia-lismo.
Con cio approviamo la sua condotta politica pure nei riguar-di dj certi sedicenti internazio-nalisti e adesso promettiamo di dare tutte le nostre ferze e ca-pačita r=’ nella produzione in
Due leNere di lavoratori
piranesi
onorc del II Congresso del P-C T.L.T.
EVVIVA IL II CONGRESSO DEL P.C. T.L.T.!
' Mortc al fascismo! —
Libertč ai popoli! Gli operal di Pirano che hanno visitato la Jugoslavia
• r »* •	.	•(
\ AL CITTADINO
VID ALI VITTORIO CASA PORTUALE - TRIESTE Noi operai di Pirano, avendo iri questi giorni visitato la Jugoslavia e le sue maggiori fab-
briche, ci siamo convinti che in questo paese, il quale rappresen-ta un cantiere di lavoro, si co-struisce sicuramente il sociali-smo. Tutte le calunnie e diffama-zioni contro il Partito comunista jugoslavo, i suqi dirigenti e tut-ta la Jugoslavia in generale, non sono nient’altro che un mezzo di manovra tenuto in mano da voi per calunniare un popolo che e rimasto e rimarra su quelle posi-zioni rivoluzionarie ed interna-zlonalistiche di lotta.
Con questo rinneghiamo tutte le valunnie che «U Lavoratore«
cita continuamente verso la Jugoslavia socialista.
Voi come sedicente capo del proletariato triestino continuan-do su queste posizioni non fate nienfaltro che indebolire il mo-vimento democrctico triestino, che a sua volta porta gia delle ripercussioni non indifferenti nei movimento democratico interna-zionale.
Morte al fascismo! —
Liberta ai popoli! Glj operai di Pirano che hanno visitato la Jugoslavia F.ti: Lugnani Armanda, Bartole Ferruceio. Tamaro Ar-mando, N padar o Edoard o, Tamaro Alessand.ro, Videli Piero, S.aitz Giorgio. Be-nedetti Alessandro, Medvešček Virgilio, Enato Giordano, M. Mario.
to v britanskem spodnjem domu že v marcu leta 1946. ko je odločno nastopil proti politiki pretiranih vojaških proračunov in oborožitve. Po izključitvi iz laburistične stranke je Konny Zilliacus napovedal borbo za demokracijo v laburistični stranki, poštenost v politiki borbo proti nacionalnemu bankrotstvu pred ameriškimi imperialisti ter proti vojni. On in še trojica izključenih poslancev iz laburistične stranke: Mills, Sollev jn Pritt so ustanovili skuj: in o neodvisnih laburistov. Zilliacus je hkrati tudi član izvršilnega odbora britanskega kc-miteta za mir. Zilliacus je bi] na čelu skupine laburističnih poslancev, ki so oktobra 1947 obiskali Sovjetsko zvezo in jih je sprejel Stalin.
Skoraj vsi angleški časopisi so prinesli Zilliacusovo izjavo na vidnem mestu. ((Manchester Guardian« poudarja, da je Zilliacus izjavil, da je «v Jugoslaviji mirno stanje in da je prebivalstvo složno z vlado kot nikdar poprej«. Časopis nadalje piše: ((Zilliacus je z druge strani navedel, da se je gospodarsko stanje države poprayilo od njegovega zadnjega bivanja v Jugoslaviji v minulem letu.
Dve dobr, žetvi in izredno dober ribolov sta letos izboljšali stanje prehrane. «V Jugoslaviji menijo —
Povedal je, da je 27.8. preiskal Zupančiča in pri njem ugotovil, da se je ponovilo vnetje srednjega ušesa. Na posebna vprašanja sodišča, kje je iskati vzroke za vnetje srednjega ušesa, j.e zdravnik Rubini razložil, da so vzroki predvsem v meteoroloških prilikah, da lahko povzroči vnetje tudi voda itd. Udi-rec na uho pa zelo težko in v red« kih primerih, mora pa pustiti 2^« nanje znake. Takih znakov pa pri Zupančiču ni bilo.
Nekompetentne ugotovitve Goatinovih poškodb
Sledila je druga priča obtožba angleški major Riclunan-Coggan, On je bil glan vojaške komisije, kj je preiskovala zadevo. Zaradi vazi nosti te priče, pustimo tudi njega, naj govori. Med drugimi j.e dejal;
Bil sem član komisije, ki je preiskovala dogodke v zvezi pretepanja šoferjev RASC. Pred to komisijo sta prišla tudi Sauli in Goatin, Goatin je takrat imel obliž pri I& vem očesu. Ne da bi ga kaj vpr«u šali, je slekel srajco. Mi smo ga prosili naj odstrani obliž. Pod obližem ni bilo nič nenormalnega. Pregledali smo mu tudi telo. Na desni rami je imel rahlo podplutbo, ki ni bila nedavnega datuma. Bila jč okrogla in modrikaste barve. Tudi na želodcu je imel rdečkasti znak, ki tudi ni bil nedavnega datuma. Dejal nam je, da so ga udarili tudi v desno stegno, vidnega znaka pa ni bilo. Tudi pri Sauliju nismo ugotovili nobenega vidnega znaka ria obrazu. V komisiji je bil še en častnik glavnega štaba in predstavnik SIB. To je bil Spencer. On je hotel zaslišati vse priče, ki pa na to niso pristale. Pred komisijo je bil tudi Zupančič, ki ni imel nobenih zna: kov, govoril pa je o ušesu.
Nato je priča na vprašanja vetnik^ Bertona, po čem je pozni in ugorovil, da znaka nista bila f davnega* datuma, kot kak izteuši zdravnik z dolgoletno prakso 5 povedoval, po čem je to ugotoj Dejal je, da med drugim zarac, rahle barve in hitrega regresa. Trn da zavisi od telesne konstitucije* Pri Goatinu pa da sta morala Ijjfi tista dva znaka stara kakih l(Ž-Hs dni.
Priča je govoril to s tako gotovostjo in prepričljivostjo, da smo ga vsi z zadržanim dihom poslušali. Ker pa so nam, ne samo naim temveč verjetno tudi sodišču ter drugim novinarjem in osebam, ki so bile predvčerajšnjim na razpra'-vi, ostale v ušesih besede, ki jifi je povedal zdravnik dr. Rubini Flavio, da se namreč znamenja udarcev pojavijo po različno dolgi dobi ter da je bila morda pri Gok tinu ta doba prekratka, smo upravičeno sami pri sebi spraševali, če ie morda priča zdravnik. Kakor se naši bralci, ki so čitali naše po-ročilo z dne 10. t. m., verjetno še spominjajo, je zdravnik dr. Rubini Flavio tudi ugotovil, da Goatin ni imel nobenih znakov, ne na rami, ne na želodcu. Ime*l pa je samb podplutbo na levem očesu, ki je bila ozdravljiva v 4-7 dni.
To protislovje med pričevanjem zdravnika dr. Rubinija Flavija in majorja Richman-Coggana pa sta ugotovila tudi branilca našega odg. urednika, kajti odvetnik Berton je vstal in vprašal:
«Ste morda zdravnik?«
COGGAN: «Ne».
Napetost v dvorani je s tem za-nikalnim odgovorom priče takoj popustila. Sam predsednik sodišča mr. Bayliss pa je z nasmeškom razložil. da je dobil major Richman-Coggan izkušnje iz lastnega življenja, in sicer na športnih igriščih pri igranju rugbyja itd. Poslušalci pa so se sladko nasmejali. Tožilcu kap. Dye pa so omahnile roke.
S tem je priča major Richman-Coggan končal s svojim pričevanjem, predsednik sodišča mr. Bay-liss pa ie prekinil razpravo za 15 minut, ker je b*l vojaški tožilec kapitan Dye zaposlen kot predsednik pri vojaškem sodišču za določevanje narokov.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Maršal Tito
bo no iBiooieslil Kardelja
BEOGRAD, 10. — Ra podlagi ukaza prezidija ljudske skupščine FLRJ je vladni predsednik in minister za obrambo maršal Tito sprejel začasno funkcije zunanjega ministra FLR.J za ves čas, ko bo zunanji minister Edvard Kardelj v inozemstvu n$ čelu jugoslovanske delegacije pri zasedanju glavne skupščine OZN.
(Nadaljevanje na 2. strani)'
Proces proti Rajhu
BUDIMPEŠTA, 19. — Danes so izročili tisku obtožnico proti bivšemu zunanjemu ministru Rajku in proti drugim obtožencem, ki jih spravljajo v zvezo z Rajkom. Teh je okoli 20 in so razdeljeni na dve skupini. V prvi skupini je 8 obtožencev: bivši notranji in pozneje zunanji minister Rajk, glavni inšpektor vojske Pallfy, bivši odpravnik poslov v Jugoslaviji Lazar Brankov, bivši šef urada za kadre delavske stranke Ibor Szonys, njegov namestnik Szulai, bivši madžarski agent vohunske službe Milan Ozyenovicz, bivši policijski častnik Bela Korondy in končno poslanec delavske stranke in podpredsednik budimpeštanskega radia Justus.
Obtožujejo jih, da so vršili vohunsko službo za razne tuje drža ve, med katerimi ZDA in Francija. K temu dostavljajo, še Jugoslavijo, češ da je podpihovala upor. Tako bodo zopet zmagoslavno kričali, da jc Jugoslavija «prešla v imperialistični tabor«. Da bo zadeva še bolj senzacionalna, pa zatrjuje obtožnica, da je ((zaroto proti republiki« vodil maršal Tito.
Poleg osem glavnih obtožencev navaja obtožnica 26 drugih, med katerimi je tudi pet članov jugoslovanske manjšine na Madžarskem. Uradno javljajo, da se bo proces proti tem obtožencem začel 16. sep. tembra.
Spencer še vedno tožite/j...
(Nadaljevanje a 1, strani)
_Ko smo vstopili v dvorano sodišča za določevanje narokov, »mo
v veliKo začudenje res opazili na
zatožni klopi tuai tri šoferje, lei so pričali za obrambo, --n sicer 3AULIJA, GOATiNA in LUCIJA. Dejali smo v veliko začudenje, ker smo že slišali, da so bili ti trije aretirani, vendar pa samo ušesom nismo verjeli. Tako pa smo se prepričali tudi z očmi.
Na zatožr,- ki°Pi je sedelo 7 oseb, med njimi ti soterjev m neki mladenič. Imena šoferjev so: Zelenka Karl, Cecchlni - Čehovin Mario, Mauri-Mavrič Ivan, Sauli Giuseppe, Goatin Angelo, Lucci Emesto in mladenič Sardos Angelo.
V tej dvorani smo zopet videli Spencerja, ki je za vsakega obtoženega od šoferjev povedal, zakaj so ptfed sodiščem, t. j., kaj so obteženi, in predlagal predsedniku kapitanu Dyeju o tem, če ostanejo v zaporu ali gredo lahko na svobodo. Za vseh 6 šoferjev je Spencer predlagal, da jih pridrži v zaporu.
Zelenka in Cecchlni, ki ju m zastopal noben advokat, sta obtožena, kakor vsi ostali štirje šoferji, tatvine bencina v RASC. Vrednost ukradenega bencina ni določena. Ker je Spencer dejal, da preiskava še ni končana in predlagal predsedniku, da ju pridrži v zaporu, bosta morala sedeti za zamreženimi okni še nadaljnjih 7 dni. Kapitan Dye je razložil, da bosta sedela ali 7 cfni, t. j. do takrat, ko bosta zopet prišla pred sodišče za določevanje narokov, ali pa do takrat, ko bo končana preiskava.
Slediil je Lucci Ernest, ki ga brani branilec odvetnik Bertom Branilec je prosil sodišče, naj njegovemu klientu podeli začasno svobodo. Dejal je, da je. bil Lucci oa takret, ko so bili dogodki v RASC, pa do sedaj, zaslišan in na svobodi ,SIB da ga je zaslišal samo enkrat In ga izpustil na svobodo. Ce bi bil medtem dokazan kakšen nov dokaz v njegovo škodo, du bi ga lahko že aret-rail. Ka isto stvar pa, da je bila podeljena začasna svoboda pred istim sodiščem tudi šoferjema Della Pietru in Genzu.
Predsednik Dye je odgovoril branilcu, da začasne svobode Luciju ne more podeliti, ker preiskava še ni končana, pri Genzu -n Della Pietru pa je biia preiskava že dokončana.
Nato so prišli na vrsto šoferji Sauli, Goatin in Mavrič. Tudi za te tri je Spencer predlagal, da jih pridrži v zaporu, ker preiskavo še ni končana .Te tri obtožence je branil odv. Zennaro. V začetku svojega govora je dejal, da zahteva začasno svobodo za svoje kliente iz istih vzrokov, kakor jih je navedel že njegov kolega, odvetnik Ber-tcn. Potem pa je nadaljeval, da so bili samo zasiUani, ne pa aretirani, Ce bi prišli na dan novi dokazi v njihovo škodo, da bi jih lahko aretirali. O teh dokazih, da ne ve, Če so prišli. Dejstvo pa je, da se je zgodila aretacija Lucija, Goati-na in Saulija po njihovem pričanju na procesu proti cPrimorske-mu dnevnikus. Potem je med drugim dejal: kTo bo morda slučajno, je pa zelo nesrečna sočasnost. Preveč zaupam v pravico zaveznikov, da bi lahko verjel, da je to maščevanje, ker so pričali, da Jih je pretepal tisti, ki Jih sedaj toži zaradi kraje. Na žalost pa je ta aretacija v zelo nesrečni zvezi.«
Potem je odvetnik Zennaro dejal, da se je dogodek v zvezi s tatvinami izvršil okrog 21. 8. t. 1. in jih je imela policija čas aretirati, če bi dobila kakšne nove dokaze, ki bi bili v škodo njegovih klientov. Kaj pa je novega glčae teh ljudi, da ne ve. To ie ^trivnost, če ni novih dokazov, ni vzroka, da bi bili aretirani. Zato je še enkrat zahteval začasno svobodo za svoje kliente, ker ne more verjeti, da gre za ogabno maščevanje.
Predsednik sodišča je vprašal, če morda misli, da je bilo to zaradi maščevanja. Odvetnik Zpnnaro je dejal, da tega ni rekel. Rekel da je, da je samo zelo nesrečna zveza med pričevanjem jn aretacijo.
Kapitan Dye je po teh besedah odvetnika Zennara vprašal narednika Spencerja, qe so bili Luci, Sauli in Goatin aretirani zaradi represalije. Spencer je seveda dejal, da bi bili vseeno aretirani.
Le kako je to, da jih ni dal aretirati že prej. Saj je vendar poteklo od pričetka dogodkov pa do takrat, ko se je pričela razprava proti odgovornemu uredniku ((Primorskega dnevnika« precej dni. Takrat pa on ni mogel le vedeti, če bodo ti ljudje pričali na procesu proti odgovornemu uredniku ((Primorskega dnevnika«.
Po odločbi predsednika sodišč« bodo tudi Mavrič, Sauli in Goatin sedeli za zamreženimi okni 7 dni.
t. j. do ponovnega prihoda pred sodišče za določevanje narokov ali Pa do zaključka policijske preiskave.
Sledil je še mladenič Sardos Angelo, ki so ga aretirali, ker je imel pri sebi revolver s 6 naboji. Njegovo zadevo je predsednik sodišča da! v razpravljanje rednemu sodišču. Razložil pa je tudi, da bo za začasno svobodo moral prositi redno sodišče.
Ko smo se zopet vrnili v dvora
no, kjer se vrši proces proti našem odgovornemu uredniku, je bi. la ura že 12.15 in je predsednik sodišča mr. Bayliss odgodll proces do ponedeljka zjutraj ob 8.45.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Protestna resolucija
tekraiičiiiii MIV. rajona proti kršitvam iieiikialičii sveiioščm
izjsua Zilliacusa a flrj
(Nadaljevanje s 1. stran.)
piše nadalje fa časopis — ko komentira izjavo Zilliacusa, ua bo nesporazum med KPJ in lnform birojem proces, ki lahko dolgo traja, in da bo rešen edinole s spremembo stališča ene ali druge stranke. Toda takšna sprememba ne bo prišla s strani KPJ«. Radio Pariz poudarja, da je ves francoski tisk objavil izjavo Zilliacusa o Jugoslaviji, da so to izjavo francoski levičarski krogi sprejeli s precejšnjim preienečenjem, vendar z veliko pozornostjo. «To presenečenje prihaja od tod, pristavlja pariški radio, ker je Zilliacus znan zaradi svojih simpatij do Sovjetske zveze«. Izjava Zilliacusa, ki prihaja po izjavi francoskega intelektualca in antifašista Jeana Cas-souja, ima namen pokazati, da obsodbo Tita s strani Moskve čedalje teže sprejemajo v zapadnem komunističnem svetu«.
Razen vladinega lista «L’Aube» skrajnega reakcionarnega časopisa «Matin» in komunističnega «Hu-manite’«, beležijo vsi pariški časopisi izjavo Zilliacusa. Časopis «Eoo-que» prinaša to Izjavo z debelim naslovom ((Zilliacus poudarja, da Tito nima nobenega namena podpirati zapadnj tabor«. uFranc Ti-reur« piše pod naslovom «Zvest socializmu«, da je Tito sedaj močnejši kot kdaj koli v preteklem letu«. Časopis «Lg Monde« piše pod naslovom «Zilliacus daje optimistične izjave o položaju v Jugoslaviji«. «Combat» posveča Zil-liacusov; izjav; daljj; komentar na prvi strani z naslovom «Z!lllacus naklonjen Titu«. — «Combst» piše:
((Jedro argumentov in opazovanj bivšega laburistična prvaka je v tem, da je pozicija maršala Tita trdna, da je ekonomsko stanje v Jugoslaviji manj zaskrbijivo, kakor trdijo v Londonu in Moskvi, da je politični položaj dober, da je priljubljenost Tita, med delavskimi množicam; vedno enaka in da se je dvignila življenjska raven«.
List nadalje piše, da ni potrebno poudariti pomena Zilliacusovih izpovedb, saj prav za prav že več let predstavlja bivši laburistični prvak in še nekateri drugi uradno «Pričo morale« sovjetskega stalinizma.
Glasilo levih socialistov rimski «Avanti» z Nennijem na čelu piše spričo Zilliacusove izjave:
«Po vrnitvi Jz Jugoslavije, kjer se je mudil 10 dni, je Zilliacus izjavil, da je jugoslovanski narod dobro razpoložen in da je proti krizi hladnokrven. To razpoloženje izvira iz ekonomskega položaja države, ki se je opomogla po obilni Žetvi. Kakor je znano, se je Zilliacus sestal z maršalom Titom, ki ga ie preteklo soboto zadržal pri večerji. «Corriere della Sera« poudarja v svojem posebnem poročilu iz Beograda, da ((Zilliacus rneni, da je Jugoslavija komunistična država in da nima namena preiti v tabor zapadnih velesil«. Izmed britanskih listov je edinole londonski «Daily VVorker« skušal z razburljivim komentarjem ovreči besede Zilliacusa, list KP Italije «Unita» p« ie kakor po navadi proglasil Zilliacusa za trockista.
Uspeli iiiieslDn. lita v Cannesu
PARIZ. 10. — AFP poroča Iz Cannesa, da go 6. septembra na festivalu filmske umetnosti predvu-jali kratkometražni barvni film ((Jugoslovanski narodni plesi«, ki so ga »prejeli z viharnim ploskanjem.
Dalje Javlja AFP, da so tudi mnogo cenil; jugoslovanski film, ki prikazuje partizansko borbo preti italijanskemu in nemikemu okupatorju. Posebno so cenili kvalitativno fotografijo in muzikalično spremljanje.
O
SIDNEY, 10. — Nogometna četa
splitskega «Hajduka» jp. danes premagala avstralsko selekcijo s 3-2. To je peta zmaga jugoslovanskih nogometašev med njihovim bivanjem v Avstraliji.
Slovanske in italijanske antifašistične žene, zbrane dne 9. t.m. na plenumu, odločno protestirajo proti kršenju demokratičnih svoboščin ter narodnostnih pravic Slovencev, ki jih ogrožajo ukrepi VU, kateri so vselej, še posebno pa zadnje dni naperjeni proti demokratičnemu listu ((Primorskemu dnevniku« in drugim demokratičnim časopisom.
VU je začela gonjo proti ((Primorskemu dnevniku« prvič, ker je to list, ki zastopa linijo Osvobodilne fronte, in drugič, da škoduje demokratičnemu tisku in njegovim predstavnikom.
Tudi drugi časopisi so prinesli resnična dejstva, toda le ((Primorski dnevnik« se mora danes zagovarjati pred vojaškim sodiščem, ker je dosledno demokratičen list in ki na Tržaškem ozemlju brani narodnostne pravice Slovencev.
To so težka dejstva, preko katerih ne moremo tudi me žene kot matere svojih sinov in hčera, v skrbi za njih bodočnost. Zato odločno protestiramo proti antidemokra-tičnim metodam VU in odločno zahtevamo odpravo takih metod in oprostitev ((Primorskega dnevnika«, preklic prepovedi Širjenja milanske «Unita» in ukinitev kazenskega po-stopa proti listu «11 Corriere di Trieste«.
(Sledijo podpisi)
Nekoliko bolj zamotano vprašanje rešitve zahtev pekovskih delavcev
Zastopniki sindikalnih organizacij bodo zahtevali sprejem na delo dveh odpuščenih delavcev Tovarne strojev
OBfESTILO STAFŠEM
Tržaški otroci iz okrevališč v Ponikvah in v Gozdu-Mar-tuljku v Sloveniji in otroci, ki so ostali še iz počitniških kolonij, se bodo vrnili v ponede-. Ijek 12. t.m. z vlakom, ki prihaja v Trst ob 29.30.
Starši naj jih počakajo na postaji.
AVVISO Al GEMITORI
1 bambini the si trovano nel-le case di cura a Ponikve e a Gozd-Martuljek in Slovcnia e i bambini che rono ancora rimasti nella colonie estive, torneranno lunedi 12. c. m. col treno in arrivo a Trieste allc ore 20.30.
I genitori sono pregati di at-tenderli alla stazionc.
V petek zvečer je bila na sedežu Enotnih sindikatov skupščina, zaupnikov in članov glavnega odbora pekovskih delavcev — članov te sindikalne organizacije. Na skupščini so razpravljali prav o vprašanju položaja, ki je nastal po raznih brezuspešnih pogajanjih z delodajalci, ki nikakor niso hoteli ugoditi zahtevani svojih uslužbencev. Bilo je določeno, da bosta obe sindikalni organizaciji poslali uradu za delo protestno pismo, v katerem bosta zahtevan 'rešitev tega vprašanja; toda čim so člani Delavske zbornice prečitali vsebino pisma, ga niso nikakor hoteli podpisati ter so izjavili, da se z njegovo vsebino ne strinjajo. Pač običajno zadržanje voditeljev Delavske zbornice, katerim so interesi delavskega razreda deveta briga. Enotni sindikati seveda pisma niso poslali, ker pričakujejo, kaj bodo odločili v tem vprašanju delavci sami, ki se bodo sestali na skupni glavni skupščin; 15. t.m. v ul. Con-ti. Ce se bodo navzoči delavci strinjali z vsebino protestnega pisma, potem ga bodo Enotni sindikati poslali uradu za delo, pa četudi bi ga voditelji Delavske zbornice ne podpisali.
Na vsak način se je rešitev vprašanja pekovskih delavcev zaradi takega zadržanja Delavske
zbornice nekoliko zavlekla, a delavci bodo v borbi kljub temu vztrajali ter s svojo odločnostjo prispevali h končni zmagi svojih pravic.
Predstavniki Enotnih sindikatov in Delavske zbornice so sklenili poslati k vodstvu Tovarne strojev svoje zastopnike, da v imenu teh
dveh organizacij zahtevajo ukinitev krivičnega ukrepa o odpustu dveh delavcev, uslužbenih v montažnem oddelku. Sklenjeno je bilo, da odidejo sindikalni zastopniki k glavnemu direktorju tovarne že v ponedeljek zjutraj. Delavci spremljajo z velikim interesom ta nov korak k razčiščenju položaja.
Zarjavelo orožje so našli
Včeraj ob pol dvanajstih so policijski agent; s policijskega okrožja pri Sv. Soboti našli v bližini Milj, v kraju La-urana, med grmič-jan precejšnjo zalogo orožja. Med temi 6 brzostrelk Breda, model 38, kalibra 8,8, 11 pušk Mauser kalibra 7,8, tri puške Enfield, 3 puške model 91 kalibra 6,5 23 nabojev, od teh 19 kalibra 7,8 in 4 kalibra 6,5. Vse to c-rožje Pa je nerabno, ker je popolnoma zarjavelo. Čistilci min, ki »o bili poklicani na kraj najdbe, so staro orožje oziroma železo odnesli proč.
Zalivala mater
Matere, organizirane v ASI2Z
IV. rajona, ki so poslale svoje o-troke v Slovcmjo na počitniške
kolonije, sg zahvaljujejo jugoslovanskim oblastem, Podpornemu društvu za STO v Trstu, osebju počitniških kolonij za nego in postrežbo, ki so jo bili deležni njih otroci v času letovanja v Sloveniji.
Posebna zahvala dr. Sonji .Mašer, jn tir. Anionu Danev za skrbno zdravniško nego otrok, nadalje vsem tovarišicam mestnega odbora ASI2Z, katere so skupno in z vso požrtvovalnostjo sodelovale pri organiziranju otroških počitniških kolonij.
Trst 8. septembra 1948’.
Slctle podpisi:
II ringraziamento delle mamme
mimm
Nedelja 11. sept#nbra
Prot, Milai«
Sonce vzide ob 5-37,
ob 18.2.-.. Dolžina J 12.48. Luna vzide 1#' ' I zatone ob 8.*».
Jutri, ponedeljek G- ?e|)1'
Trne Marijino^VeČedTO
SPOMINSKI DNEVI
1943 je bil nstanovljen NO svet za Slouensfco Primorje.
1943 so partizanske sile uničile na letališču pri Gorici 99 souraž-nih letal.
12.9.1683 je v bitki pred Dunajem padel Jurpj Križanič, najzna-menitejii Hrvat XVII. stoletja. Med svoji m bivanjem v Rusiji je napisal knjigo ((Politika in razgovor o vladanju».
PRESKRBA
Razdeljevanje ječmenovega drož-
ja (Trebče). Sreda od št. 66 do 100,
četrtek 101 do 140, petek 141 do 190, sobota 191 do 270.
Le mamme delFUDAIS IV. Klone, le quali hanno mandato i loro figli alle colonie In Slovenia, rin-graziano sentitamente il -Governo jugoslavo, il personale della Slo-venia aadettn alle colonie, 1’Asso-ciazione assistenziale per il T.L.T. di Trieste, nonche' il personale ad-detto per le cure e trattamento ai loro bambin; per il periodo tra-scorso nelle colonie.
Speciale ringraziamento espri-mono alla dott. Sonija Mašera e al dott. Antonio Dane,u per la amo-resa a.:sistenza medica e cura ai bambini.
Inoltre vada un ringraziamento alle attive compagne dell'UDAIS cittadino ,le qual; assieme alTAs-sociazlone assistenza hanno orga-nizzato e curato le colonie estive dei bambini del T.L.T.
Trieste, 8 settembre 1949.
t Seguono le firme:
Vsi delavci na javno zborovanje
DAROVI IN PRISPEVKI
Za Dijaško matico je darovala Vlasta Ukmar 1.000 lir ob obletnici rojstva svoje umrle in nepozabne matere Justine Tence.
Namesto cvetja na grob pokojnega ar. Maksa Jeriča daruje družina Olga Sosič z Opčin 1.000 lir za Dijaško matico. V isti namen daruje Karla L. 250 lir.
Obvestilo
Slovensko gospodarsko združenje
obvešča vse člane in včlanjene konzorcije, ki se nameravajo udeležiti zagrebškega velesejma, naj se čimpreje zglasijo v uradnih prostorih S.G.Z. v ulici Fabio Filzi 10-1, za potrebne informacije in za pravočasno ureditev.
SLOVENSKO NARODNO GLEDAM^
za Tržaška užKjfljjH
V PONEDELJEK D <•*' 20. uri gostovanje v kinM*
v Nabrežini
Z GOLDONIJEVO KOME®
Mircindolina
-O—
V okviru predsezone
vensko narodno
gledališki
JV
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Kot uvod nov. umetniško raz stavno sezono je galerija eScorpio-ne» 'Včeraj, v. soboto, ob 18. uri odprla svoje prostore enajstorici mladih slikarjev in kiparjev, ki nastopajo kot (iZelena skupina«, Poleg če znanih imen je tudi nekaj novih. Razstavili so: Marcello Ma-netii, Luciano Furlan, Ravalico Ireneo, Ferfoglia Nino, Riva Bruno, Černigoj Klavdij, Lui3a Renato, Maovaz Sigfrido, Fallada Dolores, Marijan Černe in Zuccheri Marino.
Izredno zanimiva razstava, o kateri bomo ie poročali, je doživela ob otvoritvi številen obisk.
Aretacija v zvezi z izginotjem policijskega agenta Carla
Sinoči jc policija oziroma njen
tiskovni urad izdal daljše poročilo aretacij v zvezi z zločinom, ki naj bi se bil zgodil 24. marca 1946 leta. Aretirani so bili: 39-ietni Bolsi Guldo s Škofij 253, 42-lctni Zupin Narcis prav tako Iz Škofij 221 in 46-letni Pecchiarf Ernest iz Škofij 160. Vsi ti trije so sedaj zaprti in na razpolago sodnim oblastem. O-čitajo jim umor. sequestro di per-sona, prikrivanje trupla ln tatvino. V omenjenem poročilu je na dolgo it; široko napisano, kako naj bi ti poeli na vesti življenje policijskega agenta Ivana Carta, rojenega na Reki 1925, službujočega na obmejnem bloku v Škofijah do dne, ko je izginil, in sicer 24. marca 1946. Poleg zgoraj omenjenih st«, bili ovadeni sodišču še dve drugi osebi, ki sta odsotni, V poročilu je nadalje omenjeno da je bil Carta označen kot fašistični element.
Kaj je resnice na vsem tem, bomo šele videli naprej med procesom. Stvar je namreč precej napihnjena.
Esui s samokresom v žepu
l(J-letni SardoZ Angel doma iz Montone v Istri je v Trstu po poklicu esul in se potika brez stalnega bivališča. Za vsak primer pa je fnnt oborožen. Takega so srečali včeraj ob 8 zjutraj policijski agenti glavne policijske postaje. Nanj so policisti naleteli v ulici Galatti. Ker je bilo fantovo vedenje jako sumljivo in prav za prav tudi nje-
gova zunanjost, so ga pobarali za dokumente. Istočasno pa mu tud) pretipali žepe. Tipanje Pa ni trajalo dolgo časa, kajti komaj so z roko pogladili po žepu, so videli da Imajo pred seboj tička. Iz žepa so potegnili nič manj kot samokres Berretta, kalibra 9 s sgržerjem. napolnjenim s sedmimi naboji, z enim pa že v cevi. Oboroženca so pospremili do glavne policijske postaje, kjer so mu izprašali vest. Sardoz je izjavljal, da ima samokres pri sebi že od kar je zapustil dom pred pol drugim letom. Orožje Pa da je dobil še za Časa nemške okupacije. Štorija je verjetno izmišljena; na vsak način pa dovolj jasno kaže, kaj vse se rkriva ped plaščem ezula. Fanta je policija pridržala, ker se 1 moral zagovarjati ored vojaškim sodiščem zaradi nedovoljene posesti orožja.
Kuhar si je vrezal prst
Scaramella Viktor je zaposlen kot kuhar v angleški vojaški menzi v ulici Unlverslta 8. Včeraj zjutraj je Scaramella med svojim običajnim delom v kuhinji pripravljal jutranjo malico. Spretno jc vihtel nož v rokah in rezal hlebe kruha na tanke kose. Nc, kljub njegovi izkušenosti in spretnosti v tem poklicu je včeraj imel smolo. Ostro n ah n) »en nož je krepko vrezal peti prst leve kuharjeve roke; rana je precej velika, saj si je deloma narezal celo mišice. Z vojaškim vozilom »O kuharja takoj peljali v bolnišnico-, kjer so ga pridržali na II, kirurškem oddelku. 20 dni ne bo mož mogel opravljati svojega kuharskega poklica.
tržaških upokojencev
Danes s pričetkom ob 9 bo na Garibaldijevem trgu veliko javno zborovanje vseh tržaških upokojencev, katerega je sklicala Zveza E-notnih sindikatov za to kategorijo delavcev. Na zborovanju bodo navzoči delavci, brezposelni in upokojenci protestirali proti zavlačevanju rešitve vprašanja povišanja pokojnin, s katerimi se 27.080 upokojencev nikakor ne more preživljati.
Upokojenci vseh kategorij, aktivni delavci in tudi brezposelni so vabljeni, da se v čim večjem številu udeleže tega zborovanja, da tako dokažejo svojo solidarnost z najbolj prizadeto kategorijo delavcev ter da dokažejo svojo odločno voljo braniti pravice do dostojne pokojnine, s katero se bodo lahko upokojenci vsaj skromno oreživ-ljali.
Kot strela je šinil mimo avta in nato v bolnico
26-letni Petoroso Libero iz ulice Izrabocchia 5 mora bit hud kolesarski dirkač. Posebno včeraj popoldne se mu je strašno mudilo. Podil se je s kolesom po istrski cesti. Tam pred pokopališčem pri Sv. Ani pa je naletel na oviro, pred njim jc vozil tovorni avto TS 7572. Ker se temu ni preveč mudilo in je zaviral pot Petorosu, je ta sklenil prehiteti avto. Rečeno storjeno. Kolesar je kot strel švignil mimo avtomobila in ga- pustil za seboj. Toda vrag je tičal v luknji. Cesta je tlakovana s kockami in ne v preveč dobrem stanju, posebno za kolesarjenje. Petoroso je imel smolo in se naenkrat sesedel na tla. To še ne bi bilo najhujše. Počasni tovorni avto je dosegel kolesarja z zadnjico na tleh in ga oplazil. Petoroso, k; je imel včeraj strašno naglico, bo sedaj počival v bolnišnici mesec dni. Na ortopedskem oddelku, kjer sedaj leži, so ugotovili, da ima fant zlomljeno desno lopatico in najbrže še zlomljeno četrto in peto desno rebro.
Jutri se pričnejo redne telovadne vaje
Jutri, 12 t.m. od 16 dalje bo vsak dan na stadionu pri sv. Ivanu red-
na telovadba za vse telovadce in telovadke, ki so nastopali 1. maja in 1. junija letos na stadionu «Prvi maj«. Zaradi gostovanj, ki so predvidene v najkrajšem času, vabimo vse, da se redno udeležujejo vaj.
V petek seja na uradu za delo
o zadevi šoferje? pri RASC
Včeraj zjutraj so se sestali na uradu za delo predstavniki obeh sindikalnih organizacij, da bj razpravljali o zadevi Šoferjev RASC. Sprejeli so jih major Cut Bush, svetovalec vojaške uprave polkovnik Humphrey in advokat Levitus. Predmet razgovorov so bile sledeče točke: 1) problem nepravilnega postopanja s šoferji RASC; 2) položaj nekaterih šoferjev RASC, ki so bili odpuščeni z dela; 3) delovni in normativni pogoji uslužbenih šoferjev; 4) ustanovitev posebnih sindikalnih komisij za delavce, u-službene pri vojaških silah.
Na prvo točko je odgovoril polkovnik Humphrey, ki je izjavil, da je to vprašanje v proučevanju pri gen. Aireyu; kar se tiče odpuščenih šoferjev, so bili nekateri izmed teh izročeni sodišču pod obtožbo, da so kradli bencin, drugi so bili ponovno sprejeti na delo; kar se po tiče tetjq in četrte točke veljajo še vedno pravila, ki so jih določili na zadnji seji z dne 14. avgusta in ki predvidevajo uveljavitev delovne pogodbe, ki je v veljav; za civilne uslužbence. Izjavil je tudi, 5-j bodo to delovno pogodbo v nekaterih točkah nekoliko iz-premenili, o čemer bodo pa še razpravljali.
S tem je bila v glavnem seja na uradu za delo zaključena. Ker nismo prejeli o poteku seje šc nika-kega poročila s strani Enotnih sindikatov, bomo o tej še poročali.
Civilne poroke: kotlar Moratto Bruno in gospodinja Lacosegliaz Gemma.
Cerkvene poroke: uradnik Boc-cali Nereo in šivilja Nadalut Anita, mg. dr. Kukanja Fulvio in gospodinja Cannellotto Livia, mehanik Špacapan Enrico in gospodinja Ljubič Qlga, uradnik Armani Mario in uradnica Kupec Lidia. uradnik Gecchele Giovanni in gospodinja Kobl Novella, uradnik Bachi Raoul in gospodinja Fassa Liliana. mehanik Staracedetto Bogomilo Emtlio in gospodinja Pettirosso Marija, delavec Michelazzi Ferruc. cio in uradnica Digianantonio Noe-mi, tesar Lissiak Aldo in frizerka Družina Angela, rokodelec Narduc-ei Giuseppe in šivdja Sanguanint Roza, uradnik Sesseg Giuseppe in uradnica Preslica Leontine. mehanik Zidar Josip in šivilja Železnik Marija.
Umrli so: 87-letni Picco Massimi-lano, 39-letna Srebot Marcella, vd. Spizzamiglio, 55-letna Chiussini Giuseppina, 62-letni Bensi Antonio, 79-letni Fragiacomo Andrea, 49-Iet-ni Petronio Fausto, 57-letna Pepec Marija Valentina, 77-letna Punter Alojzija, vd. Montanari.
zorilo na
stadionu „	,
(ul. Guardieiia 7) gledrf®s predstav na prostem:
V ČETRTEK 1S.IX. ob 21
CARLO GOLDONI:
Mirando!««!*1
(Srn IocandlerR)
V SOBOTO 17.IX. ob 2U'
MIRA PUCOVA'
Ogenj in
V NEDELJO 18.1X. 0!) "L A. D’USSEAU in J- 0 .,
Caloboko so
V SOBOTO 24. IX. ob
N. V. GOGOLJ:
Žunitev
V NEDELJO 25.lX. ob ' J. GAL3WOlVfU»'
Srebrna tobat'*
TRŽAŠKA BORZA
Zlati šterling 8400. ling 1750, telegrafski dola ^ J lar 030, švicarski frank , francoskih frar.-kov 180, šiling 26, zlato 1030.
Mii RADIO »J JUG. CONA
(Oddaja na srednjih val°v' * ali 1250 ko)
NEDELJA 11.9-1SČ9
7.l5;i
7.00: Jutranja glasou. 5; čila (v ital. in slov.)- 'g' n ja glasba. 8.30: Kmetija*1« slov. nato v ital.). 9-3 Škerjanc: Sonetni venec * j K Ijenje Hrvatov v Bu)šc
Našim ženam (v slov.h 'T/ 12.45: POM
Nočna služba lekarn
utfeileljjski šport
Prijateljska nogometna tekma v Kopru med Auroro (Koper) in Kvarnerom (Reka) ob 15. Lahkoatletski miting v Piranu ob
9. Tekmovali bodo atleti iz Trsta, Nabrežine irj Istre. Na sporedu je tek na 100 m, 200 m, 800 m in 3.000 m, skoki v višino in daljino ter met diska, krogle in kopja.
Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!  	.....
SPISAL:
ILUSTRIRA M. 'BAMBIČ
57
Teodora Je Se enkrat premislila vsako besedico, ki jo je ujela v pogovoru. Pretehtala Jih Je pO( a-si, z vso skrbnostjo, stavek za stavkom, dokler ni okamenela pred tistim trenutkom, ko se je nagnil Iztok k Ireni, 1o tesno objel in poljubil.
Stisnila Je drobno pest In odločno sunila proti stropu, kjer so razposajeni amoreti pleli kite iz cvetja in zelenja.
«Ne boš je več poljubljal, barbar! Tvoj ogenj ni za meniha, tvoja strast razgreje mene, de-spojno, ali pa požge tebe v prah...«
Izgovorila Je glasno, v kipeči razvnetosti; nato se Je dvignila v postelji in oprla na komolec in zopet kakor trudna utonila v blazine. Na licu se Ji je pojavilo ko strah pred lastno besedo. Domislila se je svojega veličanstva,
spomnila se je prestola in skrla-ta ter — njega, ki Jo je v blazni ljubezni poiskal med zavrženimi, raztrgal staro zakonsko pravo ln s carsko roko in vsemogočnostjo zapisal nov zakon, da je mogla z ulice na prestol. Spomnila se je njega, ki jo danes ljubi še z istim ognjem, ki poklada milijone k njenim nogam, ki bi ji izročil glave najboljših mož, če bi Jih zahtevala. In ta bedi vse noči, njegovo lice sahne, lasje mu sivijo v neizmernih skrbeh, ona pa vodi bakanal ln njena sla Jo tira v naročje barbaru. Za trenutek se je zgrozila, prijela bujne lase in si zakrila z njimi obraz.
Ko bi bila nosila v duši evangelij, kakor je nosila nlmb na glavi, bi se bila dvignila in šla v delavnico do Upravde ter mu z iskrenim poljubom osladila ure
I
£
\
dela in izbrisala črne slike v svoji
duši. Toda njen evangelist je bil Epikur (*). In njegovem spremstvu je prišla bleda ženska zavist, ki jo je podžigala z ognjem, vžganim v dušo in kri njenemu rodu: Ker ne uživam jaz In morda nikoli ne užljem, naj tudi Irena ne okusi!
Odločno je udarila s slonokoščenim kladivcem na zlato ploščo, visečo ob postelji. Zavese so se razgrnile in šest krasnih suženj je stopilo krog postelje.
«V kopel!« je velela, sc hitro dvignila in sedla v nosilnico.
Ko so Jo v zlati posodi objeli dehteči valčki mlačne vode, se je naslonila z na pol zastrtimi očmi na rob banje in se predala trenutku. Nemo so ji česale spletične valovite lase in jih mazilile. Živce sta ji omamljala vonj in gorkota, vzbujala se ji jc sla, pred njo so se snovale prelestne slike divjih noči, ki Jih Je prebila med mišičavimi rokoborci ln vozniki v hipodromu.
Strah je minil. Upravdo je pobila in njene misli so se zaplele ob Iztoku ter tkale skrivne niti, da ga omreži, iztrga Ireni, obvlada sama — potem pa pahne od sebe in uniči, da ji ne omadežuje pred svetom svetega nimba.
Davno so že končale sužnje svoj posel in stale kakor beli kipi iz alabastra ob kopeli, gledajoč v lice despojni, ki je zaprla oči, kakor bi zasnula. Toda vajene služabnice so brale z lica, da despojna ne spl. Ustnice ji je obkrožal smeh, izginil nenadoma,
|	,(*).	Epikur	^	mplik	uživanja.
na čelu se ji je zarezala temna črta, ki je zopet izginila in smeh se Je vnovič pojav ii kakor bi sonce posvetilo skozi oblak «K zajtrku! Pokličite takoj Spi-ridiona!«
Tako se je nenadoma oglasila Teodora. Prihiteli so evnuhi s škrlatno nosilnico in Spirldion je že klečal pred njo in prosil: ((Vsemogočna despojna je velela, da se ji približa najnevred-nejšl suženj.«
«'/a menoj!«
Ko so se skopljenci ustavili z nosilnico pred porfirno mizico, v kateri je bilo vdelano iz dragih kamnov grozdje, inasline in cvetje, je Teodora velela, naj vsi odidejo razen Spiridlona. Sedla je k mizici in segla po zlati čaši z zavretim vinom in govorila: »Spiridion, ali je že poslala Irena evangelij centurionu Iztoku?«
((Vsemogočna despojna, Spiri-dion bi rad umrl, ko bi ti mogel povedati. Ali zvedel je le toliko, da je poslala Irena sužnjo Cirilo h knjigotržcu.n «Dobro! Poslala je po evangelij. Spreobrniti hote barbara Iztoka, da bi veroval na Krista. Vrla Irena! Apostolsko delo vrši. Poizvedi, če mu je evangelij že izročila.«
Depangher, ul. Sv. Justa 1, tel. 84155; Gmeiner, ul. Giulia 14, tel. 6108; Tamaro-Neri, ul. Dante 7, tel. 7623; Sigr.ori, trg Ospedale 8, tel. 93006; Harabaglia v Barkovljah, tel. 5728 in Nicoli v Skednju, tel. 93245, imata stalno nočno službo.
Zaradi počitnic so do 17. t. m. zaprte sledeče lekarne: De Leiten-burg, Godina Enea, Prendini, Salu-te, Serravpllo, Vielmetti.
Kmo
KtiNO OB MORJU. 14.30: ((Rusko vprzšanjc«, sovjetski film.
ROS3ETTI. 15.45: «Klsmet», Colman, M. Dietrich.
EXCELSlOR. 15.30: «Sreča je opote-£a», Lana Turner. Robert Young.
FENICE. 15:	((Nepremagljivi	Mac
Gurk«, \Vallace Btery.
FILOORAMMATICO. Zaprt.
ITAL1A. 14.30: «ZapelJlva guvernanta« Maureen 0’Hara, R. Young.
iMPERO. 14: «Sin strele«, Uo(Wy Me Erol Flytm.
ALABARDA. 14:	«Cilj je Burma«,
Donall.
VIALIS. 14: «Vohun suličarjev« Dolores Del Rio, G. Sandcrs.
GARIBALDI. 14:	((Ujetnik«,	'fyrone
Powct, Dorothy Lamaur.
MASSIMO. 14.30: ((Karavana upornikov« Maria Montez John Hall.
ARMONIA. Zaprt.
NOVO CINE. 14.30: ((Dvoboj pri Sv. Anionu«. Film v barvah. A. Smith.
SAVONA. 14:	«Dobri	samaritan«,
Gary Cooper, Ana Sheritlan.
ODEON. 14:	«Sporen prehod«, D.
amour.
IDEALE. 14.30: eAzurni jezdeci«, M. 0’Hara, G. Montgomery.
MARCONI. 14.30, na prostem ob 19.15: ((Cirkus v krvi« H. Bogard.
RADIO. 14: ((Zgubljeni v haremu«, Glatini ln Pinotto.
VENEZIA. «ZIočincl v zadregi« in «Sejkov sin«.
V1TTORIA. 16, na prostem ob 19.15: ((Ljubši ml je moj mož« Errol Flynn ISlcanor Parker.
AZZURRO. 14: ((Asiški ubožec«,
ADUA, 14: ((Dumbo«.
BELVEDERE. 14: «Levičnik Bascomb«
GRAD SV. JUSTA. 21: «Srce» V. De Sica in M. Mercader.
AUSON1A. 21.30:	((Zgubljena	ljube-
zen«, Ingrid Bergman, G. Grand.
KINO V LJUDSKEM VRTU. 20.30; «Bili smo tako srečni« G. Rogers.
SKOLJET. • na prostem ob 20.45; ((Nezadržen! Peter« Gianni, Pinotto
GOSTILNA BROCCHETTA:	20.43:
((čudežna punčka«, Glnger Rogers, David Niven.
KINO NA OPČINAH. Danes ob 16, na prostem ob 20; ((Pomladni veter«. Jutri sovjetski film: «Vzgoja čustev«.
KINO V NABREŽINI. 20.30: Danes ob 20.30: (ip-dml križ«
vsakega nekaj. -----ital.) in slov.). 13.16* L il; željah (v ital. nato v slgjV, Oddaja za pionirje (v_s fe,-zabavna glasba. 17-431 ! KA popoldanska glasba. 16/ž*f.4 za podeželje ("v slov.). *
glasba. 19.00:	Glasben*	1'0':
19.15: Poročila (v ital
19.45: Slov. narodne P0^ai$K Roman Petrovčič. 20.00-' p1(, V
Simfonija št. 6. 20.40*
znanih valčkov. 20.00: Hia
mentar (v ital.). 21.00: M čer (v ital.) nato italiJ®n'(y 22.00:	Športni	pregled
22.10: Operne arije. 2 st; i*.
glasba. 21
arije. .00: iZadnje
in slov.). 23.15; Večerne ^ PONEDELJEK ?
6.30: Jutranja glasba.' -
v). 7.1f,- M
čila (v ital. in slov).
glasba. 12.00: OpoldansK ;f|L Čajkovski: Koncert za k a(iiJ kester v B molu. 12.30* f (j§|
ki. 12.45: Poročila (v i flnOPT
13.15: Pester spored 0
i ot i hnn n 1 rs c Ib o 1	ha
solistične glasbe. 13.45* er.} f sti (v slov.). 14.00:	e(tn
lasba. 14.30: Tiskovni v j, >3
n	! 1 n	(in 5^ i.n 1
poročila (v ital. in Zabavna in plesna
Iz Verdijevih oper. l8^ btoii dih (v itn!.). 19.00: I?r^l5*LJ
novlč s svojo kapelo la (v ital. in slov.). ^ nuroane pesmi in k°la:iin3 sini - Respighi: Fanta®* ,. i jalna. 2025: Pev'3ki s°**5 sambi i. 20.50: Sindikat ■ slov.). 21.00:	Iz zaklat* -
M IM
tol**:-sna
skladateljev:	“^".^osl.
22.00: Iz življenja jf*^f 22.20: Veder večerni sP,0v.)' Zadnje vesti (v ital. in Plesna glasba.	j,	g
TRST II g jj:
8.05: Jutranja gl**sD0' or^
i I c fl ‘JO. Cl^trarickn *
čila.
srni.
8.30: Sloveri5kc_^jg>-M
8.45: Glasbena
Kmetijska oddaja. 9.30- ^e9 j) nega repertoarja. lO.ou- .j.p. j|' še iz cerkve Sv. J,1S pVidilVk be za violino. 11-30:/5>2 tka elasba.
Nedeljska glasba,
željah'■ epJ
13.00: Glasba po 2elJ“‘'crbl stra glasbu. 14.30: Iz ta. 15.30: Zabavni_ o*'1' pi™. Sprehodi po našem. Qp; G 16.30: Lahka glasba. *8oO:j* vsakdo rad posluša- vC -/ veste? 18.15: KrcialeD.gOO* it 18.30: Plesna glasba- * jz/, in šport. 19.15:	^
skih koncertov.
20.00: Z narodno Fe*'
>1
H
ll,
-jrnij °H m
Sloveniji.’* 20.30: Z d°0- &
police
20.40; Glashe^ito1'1'!};
g«. -Afc-cL. *
21.00: Radijski od^rajbasj!ci
’ fSt
pan «Stvar Jurua * j"j9: ,’^jl
Večerne melodije 2.3.30: Kaj van) red. 23.35: Polnočm
MALI O
UPOKOJENKO, ki h* pf. *uC’ osebe sprejmem tako). ljsna, Vodovodua
ZAHVALA
Podpisana se iskreno zahvaljuje vsem, ki s°
na
k*
«Da ne morem sveti despojni odgovoriti, kakor bi rad! Čemu nisem umrl pred rojstvom, ničvredni! Sel pa je suženj Protos k Epafroditu, kjer menda biva Iztok, centurlo. In s seboj Je nesel droben sveženj!«
(Nadaljevanje sledi),
kol; način počastili spomin Pokojnega
Dr. Maksa Jerič*3
si-e:
Posebna zahvala osebnemu zdravniku dr OF, prijateljem in sovrstnikom, pevcem in vse,n ceni cvetja.
&
Trst 10. IX. 1949.
Družina
[STR8 K I D IV E V N I K
tfi£KUŽNICA UREDNIŠTVA
PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU . ULICA C. B ATT SS Tl 301/a PRITI. - TEL. 70
jgfatvai okrožnega odbora SIAU asa Isfrslko okrožje
le reahcimarnega in beninforaisličnela časopisja
j ® v ničemer vplivale na odnose med tremi narodnostmi v idrskem ikrsžja, Igeje medseheinn složno živeli in delati ter zvso odločnostjo hranili Ijadsko oisiast
strani)
lZT.aiai° tudi v tern, *“laiioiw' ’	1	delai°'	Primer-
tam> ^er tmajo svo-
* M4l!0I)L
j j	ta n
huct/n'?' Pri. zasledovanju IZ-*l obiasc 90 ci^a 30 organi Ijud-
n»mlZatrali' da je
"Vlitih !. se- tem umaknejo
:!!,:o od ’rm!t ^Ve ^rez de7a’ ver-"i tiitih P0tJpOr> ki jih dobivajo %j0’ J ”?s obtožujejo in ob-Kje p drugi neproduktivni ‘hžin i, ev nekaterih takih
&
“ie itvrWra na Periferijo, ki ■ "Stmo n Zadnie dni (in po-»I %>e„a ,:so zadnje), nima nič
flonjo
namerno obrekovalno
Jasopijjn	neoa reakcionarnega
^Hq •jwkisiinih' ukrepih v iaj,	fijanja etničnega sta-
li
Čudno, da ljudje, ki ne najdejo
besede graje, obratno se vesele in ščuvajo na izgon Slovencev, iz Trsta in Gorice, kar dejansko delajo i tržaške i italijanske oblasti v odnosu do Slovencev, imajo moralno predrznost napadati ljudsko oblast, ki ni izdala nobenega dekreta o izgonu iz cone. Kaj je «Giunta» storila zaradi izgona Venturinija, Vižintina, Udoviča, Kandusove in vrste drugih iz Gorice? Kaj je storila o izgonu učiteljice Trošt Klavdije in drugih iz Trsta?
2. Kot je naš tisk že poročal, je bilo pridržanih v preiskovalnem zaporu 22 oseb v zvezi z atentati na člane Jugoslovanske armade v bujskem okraju. Koliko je ta stvar povezana «s preganjanjem» Italijanov nam jasno pove dejstvo, da je med
pridržanimi 12 tipov hrvaškega porekla.
3. Kar se tiče italijanskega šolstva in skrbi, ki mu ga posveča ljudska oblast v vseh ozirih, nam priča zahvalno pismo, ki so ga italijanski profesorji sami poslali organom ljudske oblasti v priznanje za trud in pomoč, ki so ga dali za razvoj italijanskega šolstva v coni B. Da ne govorimo o novoustanovljenih italijanskih šolah, kot je gimnazija v Piranu, nižje srednje šole v šestih italijanskih centrih. Da ne omenimo novih šolskih poslopij za italijanske otroke, ki jih je ljudska oblast zgradila in jih še gradi, kot Ona v Marnjami, v Kopru itd...
4. «Giunta» smatra za potrebno, da brani špekulante in trafikante Z valuto, kot je duhovnik iz Ospa; podkupovalce in podpihovalce, kot
SIAU Iz 28 vasi bujskega okraja
uf prostovoljnega Pela na časi II. kongresu KP STO
JU Wb.	v- posameznih va-
f^volin	°kraja zel° velika
w tefl!>ua».1ela' Liudstvo ie V f • Pr; „ navdušeno sodelo-J%je P.ro^ovoljnih delih. To Jrd&icev povečano število * mo 384
a * >:as'	- prinašamo posa-
jenim-2 stevhčno udeležbo in
J urami.
iA ki v.11 delalo 54 članov
»etrov0 v 852 urail pripravili
s,15 (Meh	amenja. V Kaldaniji
J °v v nV 42 urah nalomilo 7 v Brtoi
avgusta do 4. sep-
tJ'ev v sr>l°nigli Pa 214 prosto-»i^ • 2a - urah 60 metrov ka-
h? JHdari?'TUŽni d°m ie y Novi ko Uo 12 ^ nikov V 107 urah pri->. k v MaPetr°V gradiva, medtem BNo'ulfi108 prostovoljcev 5S dni8 -u-r eri gradnji za-
. ltl do?3- Nadalje je v Garnelo 7m, . yceV v 30 urah pri-
Hi-	.	*
a metre kamenja, za
d,.*3 Ptot40rn y Novem gradu pa jh 1(122o ‘°Voljcev v 210 urah izlili 7 m»(tletroy kamenja in sko-\u‘5vV zem]ie- Sodelovalo te6t.iZ0V’ ki s0 opravili 30 *>lif V^aniu ce8te 30 24 ** Martinčičev do-« .v.ur* trije vozovi a (a VA 5 ur s prevažanjem
vseh štirih mest-
Oal° pri gradnii za‘
" "S 134 Članov SIAU, ali aktiy od 1103 ur. -i j. ■» nj.^eležili tudi name-H n^šil- ^i* 192 P° številu
fs**
i/‘‘Vršit- u*
4®* 135
ur. Nikol; utru-
4oii»rašice so se pri za'
j , oddolžili s 549 ura-9 ! 76 oseb nakopalo 1(	8 3'	30’ gramoza 2
NtaV'lo e. Heset vozov pa \ jflir v Prevažanjem še po-v v_ Marušičih je 90 čla-b.' Hitler, ■ Urah nakopalo 67 J1 «lsi°V Ps i- za zacJružni dom, i Si. al j provažalo gradbe-%(.,.•	0	nadaljnjih	296	ur.
S4>
u v dal da Krasu je 45 pro-349 ur za zadružni . V 3aio cLV Kašaniji 67 oseb
!,sa?a«U 6 387 ur-
0fbe Ustili ruševine izza NC to^.čamer je 150 tova-!^vSža iJ 15 žrtvovalo 891 ur, * M '-iu ruj. zaposlenih pri !.Vln 22 voznikov, ki k*vH Ur ! ani dodali »e 228 V je prostovoljnega dela. i ?i st nar, ovi3i Pri popravit h Ur ,pravii0 17 prostovoij-
au^ga VIencu le Pri grad kt>v i,„doma 157 oseb do-
delovnih ur.
1 l1
Ji06
KS Sov1 va,ALn'ja'h3 1 * 11
-
"2arjev
S in po-
sm • "	napaja-
ti1’ 2s Ut in 24 oseb doprine-lA]?etr°V hwtal° iz naPaia-Ct Lova a in zemlje. 5, 28n°este in JGV delajo pri Je 49 ljudi prispe-ran ^ 1« gra<inJi mosta čez H1 it, da]o ,q4prostovoljcev iz N Slatt Ur’ Za to delo >2 ur. blAU iz Brd prispe-
V1 b?f0stovnM dolcže"ucv je pri ^VN«Va)q)ni VdcUh na la ^ n Čagu •	delovnih
nal°mllo kame* V.vv Pesu!10 zemI3c 301 in
8^io«
gramoza. Po-
voznikov prispev
, . sna ilela
^SVIII Ifiifliiovgiijj]
v mcsUl
v**«« p., SSL
,?? v 150 prosto-
' Je k*. Uuiu r'-1'1 Urali skopalo z-4, !.,lal' Drugih 40
v'Vi Ur»k
»a. ,’n. T.aa nr)n„, . ,v J-’o prosi I« 'to v uit£> . Jale 40 metrov Cu' Iti h to;: " .ie 37 C'ist!.e‘ie v T,ah 1100
oseb po
Ih^U č^in^udcinaiai, j, fisb*1 Ur °Pravl 1’ }rz°v na
v>n' T m 'JV
,?eiavci	s°deli
‘W ''8rn^to kanu'1 uloPŠauju
SbJ^ir lužili', ga ljudskega
prinesli nameščenci mestnega 57 ur.
LQ
Pii gradnii žarnega doma v Marušičih so že presegli kongresne delovne obveze za S3.3 odslolkov
Čimbolj se bliža veliki datum, ko bodo voditelji naše Komunistične partije in njeni člani v dvodnevnem pregledu dela in v načrtih za naprej ugotovili, kaj je bilo žg napravljenega za delovno ljudstvo in kaj bo treba še napraviti, tem večja je delavnost na vseh objektih gradnje. Vsak bi rad doprinesel čim več k veliki stavbi novega življenja. Ni ga člana KP in ne SIAU, ki bi ne dal svojega delovnega prispevka.
Predvčerajšnjem smo poročali, da je podjetje «Edilit» y Bujah že preseglo za 5 odst. delovne obveze, nekatere druge Pa sp jih že dosegle 100 odst.
Daneg Z velikim zadovoljstvom ugotavljamo, da so še na drugih gradiliSčih in v podjetjih znatno presegli obveze. Tako so prebivalci vasi Marušiči pri gradnj; vasi zadružnega doma presegli za :-63.3 odst. . prevzete obveze. Bujski graditelji zadružnega doma so presegli obveze za 6 odst., v Krašici pa za 5 odst. Gradbeno podjetje aEdilit« v Bujah ima že 26.6 odst. čez obvezo, tovarna ščetk in metel Jaksetich v Kopru 4.2 odst. in tovarna Marzari za 4 odst. nad obvezo. Cestarji v Bujah so dosegli obveze 100 odst., piranske ladjedelnice pa 93 odst.
Vsi dohodi na ta delovna mesta so slavnostno okrašeni z napisi, slikami, zastavami in grafikoni. Ponoči žarijo na stolpih, dimnikih in nad vhodi rdeče zvezde z delovnim znakom srpom in kladivom.
Sv. Peter
Pri leknmiiiu v časi ri
Na čast II. kongresa KP STO-ja hoče tudi na|a vas nekaj doprinesti. Zato tekmuje Sv. Peter z ostalimi kraji okrožja. Do danes je napravil 4.286 ur prostovoljnega dela. Glede na nizko število prebivalstva naše vasi smo s tem vsekakor izpolnili svojo dolžnost. Tako smo tudi mi pokazali, da se zavedamo, da delamo rade volje in s ponosom pod vodstvom KP, ki nam je bila in nam je še vedno voditeljica .Pri vsem delu nas je vodila misel, da ne smemo pri do-prinašanju žrtev zaostajati za drugimi.
Na skupnem množičnem sestanku smo poleg drugega sklenili’ da se bomo do II, kongresa KP udeležili množično prostovoljnega dela pa cesti Šmarje—Nova vas in pri iiz-boljševalnih delih v Sičolah. Trdno smo prepričani, da bomo prevzete obveze izvršili 100 odstotno.
Tudi mladina naše vasi je začutila potrebo, da se pri gradnji ceste Šmarje—-Nova vas pridruži še cna ostalim tovarišem, ki dajejo s svojo aktivnostjo najlepži zgled
ur
delovne mladine. Do sedaj se ie 10 naših mladincev javilo za delovno brigado in gotovo se ho njihovo število še povišalo. Pri tem opozarjamo tiste, ki bi radi škodovali naši skupnosti in enotnosti, da V svojih nakanah ne bodo uspeli. Tudi v naprej bomo sledili načelom in idealom narodno osvobodilne borbe, tudi v bodoče bomo zvesti KP in njenim voditeljem!
Marijan Mahnič.
Krkavče
Moral smoieMiio otaa za 234 ar ia sa obvezali za naUaljnjlli 2300 ar
Najpreje moram pripomniti, da so. bili naši ljudje zelo veseli, ko so videli, da tekmuje tudi naša vas pri prostovoljnem delu v počastitev II. kongresa KP STO in da po vsej priliki pri tem tekmovanju ne bomo zadnji. Dne 29. avgusta smo se namreč zbrali na množičnem sestanku v Krkavcih, na katerem smo sprejeli svojo tekmovalno obvezo. Odločili smo se, da bomo napravili 4000 delovnih ur.
Tov. Degan iz Krkavč je očrtal pomen partijskega kongresa in da mora biti čim bolj aktivna. Ohraniti mora tradicije izza časa NOB, ko je dalo 10 njenih najboljših sinov svoje mlado življenje, samo da je bil strt fašizem, da je okupator moral zapustiti našo zemljo in da je bila našemu ljudstvu priborjena vsestranska svoboda. Kot tedaj, tako ščiti KP tudi danes ljudsko oblast in vse pridobitve NOB, ki so osnova za naje blagostanje.
V smislu teh vzpodbudnih besed, ki so dale našemu delu polet, je dala naša vas za to tekmovanje 70 tovarišev za gradnjo ceste Smarje-Nova vas, ki so prispevali 365 delovnih ur. Dalje je popravljalo 150 tovarišev vašlce ceste, s čemer so dosegli 1500 ur aktiva. Poleg tega so očistili vodnjake in napajališča, kar jim je vzelo 1770 ur dela. Pri tem delu smo izkopali nič manj kot 360 metrov zemlje. Samo z ročnim delom smo na ta način opravili 3636 prostovoljnih ur, h katerim je treba dodati še delo, ki ga je opravilo 10 vozov, ki so dali 600 ur dela. Tako znaša celotno prostovolino delo 4235 delovnih ur.
S tem smo prekoračili že do sedaj prevzeto obveznost .Vendar smo naknadno sklenili, da bomo v okviru tekmovanja na čast II. kongresa KP STO izvedli še 2500 prostovoljnih ur. Tudi to delo bomo deloma uporabili za izgradnjo ceste Smar-je-Nova vas, popravo vaških cest in nekaj za olepšan j e domače vasi.
Smatramo, da je to pozitivno delo ne le viden uspeh naše mladine in ostalega ljudstva, marveč istočasno tudi najboljši odgovor na klevete in spletke naših nasprotnikov. Dokazuje pa še, da je naša pot prava, da KP STO-ja zasluži naše popolno zaupanje, saj nam pripravlja za bodočnost boljše življenje.
J02EF DEGAN
je duhovnik iz Buj, ki je bil zasačen pri podkupovanju duš z me-trolirami v Bujah, ki jih je prejemal iz Trsta za nepoštene namene. Benediktince iz Dajle, o katerih je govoril proces, ter razne pobegle. Pripominjamo, da ljudje čiste vesti ne bežijo pred nikomur. Da bo laž verjetnejša, so dodali izmišljen uboj duhovnika iz Villagardossi, ki duhovnika sploh nikdar ni imela.
Tako je dejansko stanje v zvezi s potvorjeno zlobno klevetniško kampanjo, ki se vodi proti naši coni. Demokratično prebivalstvo Istrskega okrožja, Slovenci, Italijani in Hrvati, gradi z doslej nevidenim poletom sebi boljše življenje s polno zavestjo, da jim je ljudska oblast garancija, da gradijo zase in da bodo sadove tega požrtvovalnega dela uživali sami. Demokratični Italijani Istrskega okrožja se zgražajo nad to obrekovalno gonjo in odklanjajo take «zagovornike» in za-ščitniken kakršni so ljudje okrog «Giunte», ki dejansko izdajajo interese Italijanov sploh, zlasti italijanskega delovnega ljudstva Trsta ter ga izročajo na milost in nemilost ameriškemu imperializmu. Na področju Istrskega okrožja so Italijani, Slovenci in Hrvati že uredili sami medsebojne odnose. Hkrati poudarja, da ne bodo potvorbe in spletke v ničemer vplivale na odnose med Slovenci, Italijani in Hrvati, ki hočejo složno živeti in delati v okviru ljudske oblasti, trdno odločeni braniti to svojo oblast. Hkrati bodo pomagali demokratičnim delovnim silam Trsta, da se čimprej otresejo dvojnega izkoriščanja in takih ava-ruhov» ter ezastopnikovs kot so predstavniki «Giunte d’intesa».
Smrt fašizmu - Svoboda narodu!
Okrožni odvor SIAU za Istro
Koper, dne 9. septembra 1949.
Gradnja zadružnih domov v predkongresnem tekmovanju
Gradnja zadružnih domov v našem okrožju napreduje zelo hitro. Ljudstvo vidi, da bodo iz temeljnih kamnov, kateri so bili položeni zadnje čase, zrasle velike stavbe napredka in kulture. Sele ko bodo zadružni domovi zgrajeni, bomo šele videli, kaj smo z njimi pribobili. Kako občuti ljudstvo potrebo zadružnih domov, je videti ravno iz tega, da se v velikim številu in prostovoljno zbira s krampi in lopatami na gradiliščih. Poleg delovne sile pa prispeva naše ljudstvo tudi s prostovoljnimi denarnimi in materialnimi prispevki.
Za tiste kraje, kjer ljudstvo šele pripravlja gradnjo zadružnih do-mov, potrebno, da se ljudstvo zaveda, da gradnja ne bo lahka in
da bo treba doprinesti še mnoge žrtve. Zato bi bilo prav, da si ljudstvo ogleda gradnjo zadružnih domov tam, kjer so že skoro dograjeni. Tako na primer V Marezigah, kjer so tamkajšni prebivalci prispevali do sedaj že 51.061 prostovoljnih delovnih ur. V tej vasici bodo spoznali, kakšna enotnost in zavest preveva ljudstvo, videli bodo, da bo zadružni dom res središče vsega gospodarstva, kulture, napredka in vzgoje na vasi.
V mesecu predkongresnega tekmovanja so bili položeni temeljni kamni za nove zadružne domove v Dekanih, Bertokih in pri Sv. Antonu. V Kortah, na Škofijah, v Pučah, pri Sv. Mariji na Krasu in Sv. Lovrencu pa bodo položili temeljne kamne do 18. septembra.
m
Ca
Tretji zagrebški velesejem, ki bo letos od 17. septembra do 2. oktobra, bo kot že prejšnja dva prikazal velik razvoj v Jugoslaviji in državah, ki bodo razstavljale svoje izdelke. Taki velesejmi služijo za spoznavanje možnosti neke države v pogledu zunanje trgovine.
2e lani je bil razstavljalni prostor skoro premajhen, zato je upra. va velesejma letos dala povečati površino za 80 odst. Na tem prostoru so bili zgrajeni razstavni paviljoni z vsem; potrebnimi pripravami, dvigalnicami, telefonom, razsvetljavo, kar omogoča razstav-ljalcem, da brez napora namestijo svoje razstavne predmete.
Lanski zagrebški velesejem je obiskalo nad 300.000 ljudi. Razstavljalo je 1148 razstavljalcev iz 15 držav.
Letos bo Jugoslavija razstavljala pridelke zemlje, ribarske industrije, gozdarstva, rudarstva, prehrambne industrije, tobačne industrije, tekstilne industrije, usnja in gume, kemične industrije, kovin-
Napovedana propast komunalnega podjetja „Miraa" in njegov procvit
ske industrije, gradbene industrije, steklene industrije, sadja yi zelenjave, ročne in umetne obrti, uvoz. ne in izvozne industrije.
Obiskovalci velesejma bodo imeli na razpolago sobe z vso oskrbo. Na željo obiskovalcev bodo dobili tudi sobe izven Zagreba v letoviških krajih. Za prevoz bodo vzpostavljene posebne prometne zveze. Obiskovalci velesejma bodo imeli priliko obiskati naravne lepote Jugoslavije in druge zanimivosti.
Vsa pojasnila o izletih in obiskih raznih krajev bodo obiskovalci dobili pri Mestnem turističnem uradu, Zrinjevac 18 in pri «Futniku», Praška ulica 5.
Obiskovalci iz inozemstva dobijo posetnice (legitimacije za obisk) pri trgovskih zastopstvih FLRJ svoje države, ali pr pri Upravi velesejma, Savska cesta 25. Zagreb. Vizum za obisk dobijo vsi obiskovalci brezplačno pri diplomatičnih predstavnikih FLRJ v inozemstvu.
Vsi razstavljalci in obiskovalci velesejma imajo 50 odst. znižano vožnjo po železnicah in parnikih.
Dolina reke Mirne, ki je bila nekoč last 4 do 5 fašističnih funkcionarjev, je bila po uvedbi agrarne reforme razdeljena med kmete okoliških krajevnih LO.
Pričakovati je bilo, da bo razkosanje nekdanjih velikih poljedelskih podjetij z odpravo lastnine veleposestnikov povzročilo zmanjša-nje-čeprav neznatno-proizvodnje žita. Toda vsakdo se tudi zaveda, da so časi od fašizma propagirane avtarkije in «žitne bitke« že davno minuli, in da nova kmetsko-delav-ska struktura ljudske oblasti v Istrskem okrožju nalaga način načrtne proizvodnje .Prav tako je obče znano, da je manjša proizvodnja žita v dolini reke Mirne le trenuten pojav.
Edino učinkovito sredstvo za rešitev tega bežnega vprašanja je bilo to, da tehnični voditelji pozovejo interesirane kmete, da spremenijo prvoten način obdelovanja in kulture, ki se naslanjajo izključno samo na koruzo ter žito, v boljše kulture, ki so donosnejše, v prvi vrsti pa na vrtnarstvo.
Del teh kmetov ni hotel sprejeti nasvetov ljudske oblasti, čeprav so imeli vse pogoje za izvedbo preureditve svojega gospodarstva in so raje nasedli ,propagandi kulakov, ki so imeli interes, da razkrojijo enotnost kmetov, in kot odkriti nasprotniki vsake pobude, ki zasleduje dobrobit širokih ljudskih množic.
Tako je nastalo komunalno podjetje «Mirne», ki je vzelo v zakup razne kose zemlje, katere so nekdanji gospodarji iz umljivih razlogov izločili iz vrtnarske obdelave. Nasprotna propaganda je seveda od vsega začetka napovedovala propast tega podjetja, češ da mu manjkajo potrebna sredstva za pobijanja škodljivega mrčesa, poljedelski stroji, poljedelski strokovnjaki in podobno.
Toda komunalno podjetje »Mirna« je z vztrajnim delom že prvo leto uspešno izvedla boj proti mrčesu, zmagalo pa je tudi proti ((zajedavcem na dveh nogah«. Kljub tej !#orbi na dve strani je «Mirna» vselej izpolnila prevzete obveznosti. Pri vsej omejenosti ozemlja in slabih podnebnih razmerah, zlasti
pri vsej trajni suši, ki je povzročila toliko škode, je »Mirna« močno napredovala.
Na prostoru, razsežnem približno 7 hektarjev, je pridelala do sedaj 400 stotov krompirja, 50 stotov graha in nad 450 stotov paradižnikov. Teh pridela sedaj povprečno 10 stotov dnevno. Enako bo imela razmeroma primerno ugodno letino sončnic .Pri tem pa je nasadila še okoli 90.000 sadik glavnatega kapusa.
((Mirna« je za enkrat zgradila nove svinjake z 88 predeli ter je povišala število prašičev na 250 glav. Pri živinoreji je nadalje nadomestila sedanje govedo s simentalsko in rjavo alpsko pasmo, ki se našim krajem bolje prilega
Vse to pomeni prvo etapo novega gospodarskega načina, ki sloni na novem kolektivnem in socialnem redu in ki se bo razširi], čim bodo kmetje spoznali, da bodo dosegli v prvi vrsti z njegovo pomočjo pravo blagostanje. Povratek v preteklest-sanje kulakov in izkoriščevalcev je nemogoč. O tem pričajo ukrepi naših oblasti, ki pomenijo odkrit boj proti vsem nasprotnikom brez razlike njih barve. To je hkrati najboljši odgovor vsem obrekovalcem in brca vsem Vidalijevim modrijanom.
Le z izvajanjem opisanega gospodarskega načina bo dolina reke Mirne kot produkcijski činitelj izpolnila svoje naloge, ki jih pričakuje od nje naše ljudstvo. Tako bo pomagala doseči gospodarsko izboljšanje, ki je vsak dan stvarnejše.
VISENTIN P.
Slovenska nižja gimnazija v Portorožu
Razpored izpitov v jesenskem roku:
1) Razredni izpiti: od 21. do 22. septembra. 2) Popravni izpiti: od 23. do 24. septembra. 3) Sprejemni izpiti: 26. septembra. 4) Nižji tečajni izpit: od 27. do 28. septembra.
Prošnje za pripustitev k izpitom se sprejemajo do 20.9.1949.
Ravnateljstvo
Teden demokratičnega tiska
v Istrskem okrožju
>,
11 iiu > v	de
V i«i. notr»njem po-t namen sq do-
Od 11. do 13. septembra bo v vsem okrožju teden demokratičnega tiska.
Da bo leden liska, imel res listi poudarek in pomen, kot ga danes zasluži naš tisk, bodo izvedene po vseh vaseh akcije za čim hitrejšo dostavitev demokratičnega tiska. Pri tem bodo sodelovale vse množične organizacije, posebno Pa mladina, kmečke na-baVnd-prodajnc zadruge pa bode poskrbele za izložbe po vaseh. Prav tako bodo po vaseh množični sestanki, kjer bodo predavanja o pomenu liska. Na teh sestankih i tudi govora o velikem. pomenu dopisništva.
Vzporedno z vsemi temi manifestacijami bodo v obalnih mestih razstave tiska in knjige. Danes v nedeljo bo ta razstava v Bujah, kjer bo prišla še do večjega poudarka, ker bo prav ob zaključni kulturni manifestaciji Tedna hrvatske kulture. V ponedeljek bo razstava, p N.ovepi gra-
du, v torek v Umagu, v sredo v Portorožu, v četrtek v Piranu, v petek in soboto v Kopru, in prihodnjo nedeljo v Izoli.
Posebni članki, ki jih bodo v tednu tisku objavljali vsi naši listi, bodo govorili o razliki, med demokratičnim in meščanskim tiskom, o veliki vlogi tiska za časa NOB, o razvoju tiska v zgodovini, kako se Piše, sestavlja in razširja časopis ter podobno.
Slovenska gimnazija v Kopru
Ravnateljstvo slovenske gimnazije v Kopru javlja, da se bodo vršili popravni izpiti 15. septembra t.l. od 8. ure dalje. Razpored Izpitov na oglasni deski zavoda. Vpisovanje bo 25. septembra t.l. Pričetek pouka bo 1. oktobra 1949.
GORIŠKI DNEVNIK
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - SVETOGORSKA ULICA 42 - TEL. 749
Jugoslovansko-italijanski
trgovinski sporazum prehaja v stvarnost
Carinski uvoz in izvoz brez dovoljenja ministrstva za zunanjo trgovino
Zbornica za poljedelstvo, trgovino in industrijo sporoča:
Ministrstvo za zunanjo trgovino je dalo navodila za izvedbo splošnega italijansko-jugoslovanskega trgovskega sporazuma, ki je bil podpisan 4. avgusta.
V primeri s prejšnjim sporazumom so se vnesle znatne spremembe pogojev za menjavo kontingentov, za katere so se sporazumeli. Tako za nekatero blago, za uvoz kateregr je ministrstvo že prej izdalo dovoljenje, je sedaj dovoljen carinski uvoz in obratno. Med blagom, za katero je dovoljen carinski uvoz (brez ministrskega dovoljenja) je tudi naslednje: koruza, alkohol, hrastova debla, ote-san gradbeni les, drogi, hrastova, jesenova, brestova in orehova debla ter drugih , ploščatolistnih rastlin, Žagani les ploščatolistnih rastlin, mehki žagani les, bukovi žagani les. Ministrsko dovoljenje je pa potrebno za železniške pragove, drva za kurjavo, kuhani les, parketne deščice, oglje, suhe gobe, goveje in telečje meso, slanino in mast, prašičje in kože divjega prešiča.
Plačilni sistem ostane dosedanji. Prošnje za blago vezano na ministrsko dovoljenje, bo ministrstvo za zunanjo trgovino pričelo preučevati dne 15. t. m. Podrobnejša navodila za izvedbo omenjenega sporazuma so vsem interesentom na vpogled na Trgovski zbornici soba št. 7.
Glede morebitne sklenitve trgovskega sporazuma s Koroško, Trgov, ska zbornica naproša prizadete trgovce, naj ji pismeno sporočijo, katero blago se jim zdi primernejše za uvoz ali izvoz, ker se bo na tej podlagi namreč sestavil seznam blaga za uvoz ali izvoz ;z Koroške.
Ob tej priliki zbornica sporoča, da kar se tiče rokodelske, industrijske in poljedelske stroke, je že zbrala potrebne podatke. Omenjena sporočila sprejema Zbornica do sobote 17. t- m.
ka in otrok: poročni list, mrtvaški list ali izjavo, da je vojak izgubljen; zdravniški list o vzrokih sme ti, če smrt ni nastopila pri izvrševanju službe; notarski akt, iz katerega je razvidno, da med zakoncema ni bila nikoli izvedena ločitev.
Sirote: svojih in staršev krstni list; poročni list staršev; mrtvaški list staršev; dokumente, iz katerih je razvidno, da mati ne more prejemati pokojnine.
Starši: Njihov in sinov list; svoj poročni list in morebitni poročni
list sina; mrtvaški list sina; rojstni list ostalih otrok; spričevalo o družini, o gospodarskih' pogojih, v katerih se družina nahaja itd.
Bratje ali sestre: Svoj, umrlega brata in staršev krstni list; poročni list staršev; brata; mrtvaški list staršev; spričevalo o družini in gospodarskih pogojih, v katerih se nahaja.
Prošnje in vsi pripadajoči dokumenti so oproščeni takse. Za vsa pojasnila se tisti, ki se jih stvar tiče, lahko obrnejo na občino, v kateri stanujejo.
m m
V Italiji prednjači v brezposelnosti pred Gorico samo Brescia z razliko 0,02 odstotka
Pokrajinski urad za delo je objavil nekatere številke, ki so za Gorico prav malo razveseljive. Gre namreč za število brezposelnih v goriški pokrajini. Urad za delo objavlja podatke za brezposelne, moške in ženske, razdeljene po raznih kategorijah, in sicer po stanju 31. decembra 1948 in 31. julija 1949. Tako je bilo med zaposlenimi in upokojenimi, ki so iskali še kakega dodatnega zaslužka 254 (195) moških, 11 (8) žensk; skupno 265 (203).
2) Gospodinjske pomočnice, ki so iskale delo: 1175 (1650).
3) Mladina pod 21 leti ali demobiliziran«, ki so iskali prvo zapo-
Rok vlaganja prošenj
za vojno pokojnino poietic v bližnjih dneh
V bližnjih dneh poteče rok za vlaganje prošenj za vojno pokojnino. Prošnje se morajo vložiti na finančno ministrstvo, glavna direkcija za vojne pokojnine v Rimu. Pri tem je treba paziti, da je prošnja podpisana in datirana ter da vsebuje točne podatke o prosilcu in o vojaku, ali vojnemu ponesrečencu (če prosilec ne dela prošnje zase). Navedeno mora biti tudi naborno okrožje. V prošnji mora biti nadalje navedeno, kje je vojak služil, kakšne so njegove poškodbe oziroma bolezni, ki jih je pretrpel (kje in kdaj), in končno za ponesrečence tudi okoliščine, v kateri se je pripetila nesreča. Prošnji se morajo priložiti vsi zdravniški in administracijski dokumenti ter navesti tudi osebe, ki bi lahko s pričevanjem potrdile resničnost navedenih dejstev.
Ce prosjjo za pokojnino svojci pokojnega, je treba priložiti naslednje dokumente:
Vdove: rojstni list vdove, v.oja-
IZ SVOBODNIH KRAJEV
DeKrani kmeKiiu Trimoria" viiuui Gmci prejel
prehodno delovno zastavo ministrstva za gradnje LRS
Podvojili bodo napore za izpolnitev načrta 20 dni pred rokom
Delovni kolektiv »Primorju«, ki gradi Novo Gorico, je kljub izdatnemu pomanjkanju delovne sile in nekaterih objektivnih težavah izpolnil skoraj ves polletni gradbeni načrt. Kq pa so prišle stalnim delavcem na pomoč še frontne gradbene brigade, so izpolnili že 62 odst. letošnjega načrta.
V nedeljo je bil v Novi Gorici velik praznile delovnega ljudstva. Gradbeno podjetje «Primorje» je namreč dobilo prehodno zastavo ministrstva za gradnje LRS in glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije; hkrati pa je dobilo tudi naslov ((Zaslužni delovni kolektiv«. Prehodna zastava izvršilnega odboru OF Slovenije pa je dobila najboljša frontna brigada «Ivana Regenta«, ki jo sestavljajo brigadirji iz okraja Ilirska Bistrica. Ta brigada je presegala delovno normo povprečno za 15 qdst. Kot najboljše gradbišče v Slovenskem Primorju pa je dobilo gradbišče Nova Gorica v trajno last lepo zastavo. Poleg 23 delavcev, ki so bili proglašeni za udarnike, je še večje ite-vilo delavcev, frontnih brigadirjev in nameščencev prejelo diplome, nagrade jn pohvale. Med temi so se Posbbno odlikovali šef gradbišča Vinko Križaj, štirikratni udarnik A.ojz Simšič in trikratni udarniki Miro Vrčon, Jožef Cigoj in Justi Bobe.
Svečanosti v nedeljo so ,se udeležili delavci in brigadniki ter Veliko število delovnih ljudi. Prišel Pa je tudi pomočnik ministra za gradnjo LRS ter predstavniki glavnega odbora ZSS, ljudske oblasti in vojske ter množičnih organiza-cij. ki so čestitali delovnemu kolektivu »Primorja«.
Pr‘ te) svečanosti so sc delavci, ki grade novo gospodarsko, politično in kulturno središče goriške oblasti, zavezali, da bodo svoje delovne napore Že podvojili jn predčasno izpolnili letni plan. Po zgledu, kj jim ga je ponazoril zidarski
delavec iz Prestranka, ko je pokazal, kako so po novem načinu zidanja sezidali na državnem posestvu v Prestranku hlev za 50 krav v 36 urah, so tudi delavci gradbišča Nova Gorica sklenili, da bodo pri novogradnjah povsod začeli uvajati nov način zidanja. Uvedli bodo tud, povsod brigadni način dela in še bolj utrdili delovno disciplino. Zavezali so se, da bodo letni načrt izpolnili 20 dnf pred rokom. Frontne delovne brigade, ki trenutno delajo na tem gradbišču, pa so sklenile, da podaljšajo svoj delovni rok do 15. septembra, to je do dneva druge obletnice priključitve Slovenskega Primorja k Jugoslaviji.
Uspešno posredovanje DFS za zgraditev vodovoda
Prebivalstvo v Pedroži, Pod-cerkvi in Vili se že dolgo obrača na oblasti, da bi poskrbele za to, da bi dobilo primeren vodovod, saj plačuje dovolj visoke davke. Vse te prošnje pa so bile dolgo časa zaman, fašizem je celo skrbel zato, da so slovenske vasi gospodarsko jn kulturno zaostale.
Sele ko se je leta 1947 DFS zavzela za naše prebivalstvo, se je stvar nekoliko premaknila. Dokler ni bilo namreč DFS, se itak nihče za nas nikjer ni zavzel. Tako so 1947 začeli graditi vodovod ob izvirku pod hribom Ivanac. Toda čez leto se je pokazalo, da je bilo vse to delo preračunano kot volivna propaganda, ki naj bi preskrbela krščanski demokraciji čim več glasov. Ko so se končale volitve, so kmalu prenehali tudi z delom.
Tukajšnji odbor DFS pa je pričel ponovno posredovati, da se obnovi z delom, in te dni so se res ko-pet lotili gradnje vodovoda. Ljudje so sc razveselili, ko so zaslišali eksplozije prvih min. Upamo, da se bo pričeto delo sedaj nadaljevalo do konca, da bodo tako vedno
minili tisti časi, ko si čestokrat nismo mogli privoščiti niti dovolj pitne vode, kaj šele, da bi je imeli dovolj na razpolago za ostale potrebe.
Občinski odbor razpravljal o uvedbi družinskega davka
Občinski odbor je imel 8. t. m. sejo, na kateri je predvsem razpravljal o uvedbi družinskega davka. Odbor je preučil razne spomenice in predloge, ki jih je prejel župan, zlasti predloge treh sindikalnih organizacij, ter je sklenil, da jih bo v kratkem natančneje pretresal ter da bo zaslišal tudi predstavnike sindikalnih organizacij. Občinski odbor in svet bosta potem sprejela dokončne odločitve. Za sedaj je ostalo pri sklepu, da je rok za prijave do 20. septembra 1949, kot je bilo že določeno.
Odbor je nato razpravljal o raznih zadevah upravnega značaja, kot so razne dobave za službo eko-nomata, nadalje odločitev, da se odpošlje predstavnik občine na državni kongres italijanske zveze za higieno, ki bo v K. Remu, itd.
slitev; 1645 (1817) moških, 1109 (1334) žensk skupno 2754 (3151),
4) Brezposelnih, ki so bili preje zaposleni: 4195 (4030) moških, 1309 (1161) žensk skupno 5504 (5191). Skupno torčj 6094 (6042) moških in 4204 (4153) žensk; ali skupno vseh brezposelnih 10.298 (10.195).
Glede na število prebivalstva goriške pokrajine je znašalo število brezposelnih 31. 12. 1948 7.70 odst., oziroma 7,62 odst. 31. julija 1949. Malenkostno razliko na boljše ni mogoče pripisovati kakemu izboljšanju razmer.
Ce primerjamo brezposelnost v goriski pokrajini z. brezposelnostjo v raznih pokrajinah severne Italije, potem je Gorica na kaj malo za-vidnem drugem mestu za Brescio, ki prednjači pred Gorico samo z dvema stotinkama odstotka (7.64). Za Gorico sledi kmalu Vicenza s 7.29 odst, nato Padova s 6,46 in Rovigo s 6,45. V ostalih pokrajinah pa je odstotek znatno manjši. Tako v Torinu 3,47, v Aosti 1,80, v Bergamu 4,13, v Milanu 3,38’, v Bocnu 0,94,. v Trentu 3,71, Bellunu 2,87, v Trevisu 4,76, v Benetkah 4,18, v Vidmu 4,48 in v Bologni 2,68.
Razdeljevanje živil proste cone
Trgovska zbornica sporoča.
V torek 13. t. m. se bo pričelo za potrošnike iz Gorice in Sovodenj. ki imajo osebno nakaznico za živila proste cone, razdeljevanje kave, in sicer na osebo po 400 g surove kave ali pa 320 g pražene, ki jo bodo potrošniki prejeli proti oddaji odrezka št. 12.
Razdeljevanje se bo zaključilo 5. oktobra. Vsi trgovci na drobno naj dvignejo nakazila za kavo na Trgovski zbornici soba št. 6.
Razdeljevanje sladkorja se bo pa pričelo čim bodo premostili nekatere težave carinskega značaja, ki ovirajo uvoz velike pošiljke inozemskega sladkorja, ki so jo tukajšnji trgovci že pred nedavnim naročili.
Sprememba urniJ<a
rentgenskih pregledov
Zaradi pomanjkanja električnega toka bodo odslej rentgenski pregledi na proti tuberkuloznem dispanzerju v Krminu v ponedeljek, sredo in petek ob 7. uri zjutraj.
urnika
prem
ZAHVALA
in h?«t!Ž1 n!( PREMP0f7 SC ob nenadomestljivi izgubi sina m biala najtopleje zahvaljuje vsem prijateljem m znancem za iziažeho sožalje in tolažbo.
Zahvaljuje se dijakom Dijaškega doma in slovenskih Svetli h»0|i *a IPpa Ven°a kal<or tudi vsem darovalcem
*i*k”in ™". “
JURKA
do prezgodnjega groba. Poslovilne besede njegovega Bog. Qa>ia naj poglobe čustva med nami.
Gorica 8. septembra 1949.
2alujoča družina PREMROU.
PARTIJA
nas je učila
Neizmerno veliko dolgujemo antifašistične žene Komunistični partiji. Naučila nas je ljubiti domovino in svobodo s tisto vsežrtvujočo ljubeznijo, pred katero se rušijo vse pregrade. Razgalila nam je njene odkrite in prikrite sovražnike. Prve, da smo jim pogledale v dno njihove umazane duše, druge, da smo zaznale, kaj nosijo v sebi za navideznim domoljubjem. Pokazala nam je obseg in globino besede in pojma svoboda. Ni svoboden narod tedaj, ko zmaga samo nad okupatorjem svoje dežele, temveč še le tedaj, ko zmaga tudi nad tlačitelji, ki so izšli iz njegovih lastnih vrst. Prilaščajo se vodstva nad njimi. Peščica jih je, ki združuje v svojih rokah vsa bogastva in oblast ter svojevoljno gospodari nad delovno množico.
Partija nas je v najtežjih dneh zgodovine našega naroda učila, da se osvobaja domovina z narodnoosvobodilno borbo in ljudsko revolucijo. Budila je v nas zavest, ki jo mora imeti vsak prekaljen borec. Njeni najboljši pripadniki pa so tudi nam antifašističnim ženam z zgledom samopožrtvovanja kazali pot. Ta zgled je nujno pustil v duši sleherne svoje sledove. Bil je kot živa, izprašujoča vest. Zdelo se nam je, da slišimo glas tistih, ki so prvi orosili s svojo krvjo tržaške ulice, ki so prvi padli v naši gozdovih: «In ve, žene, ali boste stale samo ob strani, ali se boste omejile samo na tisto drobno delo? Velika doba zahteva velikih dejanj od vsakogar in tudi od vas v isti meri. In ni razlike, kajti svoboda, ki jo bomo izbojevali, bo prišla za vse.»
Sledile smo temu glasu. Ničesar več se nam ni zdelo pretežko, nič več se nismo čutile šibke in nemočne. Odhajale smo v gozdove in borbene edinice. Delale smo pod težkimi pogoji v partizanskih tehnikah, tiskarnah in bolnicah. Delale smo na terenu, na osvobojenem in pol osvobojenem ozemlju ter v samih okupatorjevih postojankah. Pri delu nas ni bilo strah gestapovske, fašistične, skvadri-stične, belogardistične in vseh drugih vrst policije, ki se je kot temna senca vlekla za nami. Partija nas je hrabrila, spremljala nas je na vseh naših potih, da smo razločno videle njene cilje.
Znana nam je te cilje približati, j'h napraviti naše. Pomagala nam jih je ostvarjati že med vojno, s tem da smo si poleg ljudske vojske pričeli graditi tudi svojo ljudsko oblast, ki je dala tudi nam ženam možnosti vsestranskega udejstvovanja, razvoja in sodelovanja v njej. Partija nas je učila ljubezni in spoštovanja do te oblasti, ker je bila naša, ker smo si jo sami gradili in postavljali in ker je bila trdni porok naše svobode. Istočasno ko nam je prikazovala vrednost ljudske oblasti, ko nas je učila, kako se je treba zanjo boriti, nas je učila, da morajo biti pozabljena nasprotstva, ki se jih poslužujejo sovražniki delovnega ljudstva, da laže vladajo. Zaradi tega nas je vzgajala v duhu bratstva med Slovenci in Italijani tega ozemlja. Kalila je v nas revolucionarnost, ta pa se je ostrila v borbi in v poglabljanju v teorijo marksizma in leninizma, v njeno analizo dogajanja na temelju resnice, katera je ena in edina in izven nje druge biti ne more.
Dala nam je tako vse moralne osnove za nadaljnje borbe, ki so nas čakale po zmagi nad nacifaši-sti in njihovi udinjanci ter za borbo, ki jih moramo zaradi anglo-ameriškega imperializma biti še danes. Cc bi teh moralnih osnov ne imele, bi se žene cone B nikoli ne mogle z istim uspehom udejstvovati na političnem, ekonomskem in kulturnem polju in bi pomoč, ki jo dajejo antifašističnim ženam cone A, še daleč ne bila taka. Te pa ne bi jnogle pomeniti tega. kar v resnici pomenijo v tržaškem demokratičnem gibanju.
Toda tista Partija, ki nas je učila v osvobodilni in proti-impe-rialistični borbi požrtvovalnosti, delavnosti, discipliniranosti, bratstva, prave domovinske ljubezni in proučevanja dogodkov na podlagi dejstev ne praznih besed, nas vsega tega uči tudi danes. Njeni nauki imajo zaradi gnilega oportunizma, likvidatorstva in neresnice, ki jo je Kominform zanene->ei v demokratično gibanje toliko višjo ceno.
MARA SAMSA
«Mama, lepo je bilo!« ta vzklik slišim, tolikokrat iz ust moje male, odkar se je vsa razigrana vrnila domov iz počitniške kolonije na Viču. Toda kaj je bilo tako lepo? jo vprašujem, povej mi, o-piši mi, da bom tudi jaz s teboj doživljala to lepoto. «Ah, saj ti ne razumeš, da se ne da vsega tega opisati, ker je bilo preveč lepo». Zavrti se po kuhinji, za-gostoli pesem, po premolku zamišljeno obstane in sama ne ve, kdaj mi začne razkrivati prekipevajočo notranjost svoje dure. Tako se je zgodilo, da sem v odlomkih končno le tudi sama zvedela, kaj je bilo tako lepo in zakaj se stalno povračajo v tiste dni njene misli.
«Veš, mama)>, me nenadoma nagovori. «Zjutraj smo se prebudili, še predno nas je zvonec poklical. Ce bi bili smeli, bi najrajši kar takoj vstali. Tako smo se veselili novega dne, ki je bil pred nami. Vsak je bil tako pester, vsak nam je prinesel s seboj toliko čudovitih stvari. Ti si ne moreš zamisliti, kako dolge so bile tiste minute pred zvonjenjem in kako smo planili radostni kvišku, čim
v.w.v.v.w.w.,.v.w.
smo ga zaslišali. Nato smo hiteli s pospravljanjem. Osem naših čet se je merilo med seboj, katera bo prva, katera bo sobo najlepše uredila. Prva in četrta sta bili v tekmi vedno v ospredju.»
«Cemu sta si bili v tekmi vedno v ospredju », se vtaknem nehote v njeno pripovedovanje. «Joj, kako si nerazsodna! To je bilo zato, ker so bili v prvi in četrti največje deklice in največji fantje vsi z opravljeno malo maturo in šlo nam je vendar za prestiž. Potem smo imeli na dvorišču razgibalne vaje. Ali si lahko zamisliš, kako uživaš nad tem, ko občutiš, kako se ti vsak dan bolj krepijo mišice, kako postajajo vse bolj prožne in kako ti je koža kar rjava od sonca in zdravja». Oči se ji iskrijo tako, kakor da bi se tisoči luči prižgalo v njih. Potapljam se vanje in vidim j'h vse, kako. korakajo po dvorišču in vdihavajo jutranjo svežino, ki prihaja iz.gozda na Rožniku. Ona pravi: sTudi komisijo smo imeli, za snago namreč- Morali smo jo izvolili med seboj, ker je bilo
vodstvo že v zadregi zaradi poklanjanja prehodne zastavice. Naša komisija je bila v ocenjevanju silno natančna. Ničesar ni spustila iz vida. Peti četi ni dala ne« koč prav dobro oceno samo zaradi tega, ker je našla na cknu košček niti. Ti mi vedno praviš, da mora biti v hiši red. Kaj pa misliš, kako bi bilo z redom, kjer živi v eni družini nad sto ljudi? Mi smo bili taka družina in zato smo tudi morali imeti ocenjevalno komisijo, ki je k redu pripomogla in pravično razsodila. Prva četa, dečki naše starosti so pošteno ugnali našo četrto dekliško četo. Ob uri opoldanskega počitka, ko smo vsi spali in je imelo vodstvo kolonije sestanek, so na skrivaj poribali svojo sobo, samo da bi bila lepša od naše. Me deklice seveda nismo mogle dopustiti, da nas osramotijo v naših gospodinjskih zmožnostih in takoj drugi dan smo jim dokazale, da nočemo zaostajati.)) Temu se moram seveda jaz od srca smejati. «No, bila je ena korist
več, da si odšla v kolonijo,» pravim, sin te sem jaz vesele.»
Ubrala sem pravo strutio. Beseda se ji razveže in žubori iz nje.
«Se zato .je. bilo lepo, ker smo spoznali Ljubljano. Ti je gotovo ne poznaš tako, kot jo poznam sedaj jaz», se pohvali. «Poznam jo, a težko je reči, koliko jo poznam, mnogokaj nisem videla, ker ni bilo nikoli prilike. Vidiš, jaz sem pa videla vso. Videla sem slovenske kulturne ustanove in kulturne spomenike, ki jih hrani)>, mi pravi kar nekam preveč učeno. Taka je. odkar se je vrnila in vsa zavzeta prisluhnem še z večjim zanimanjem temu, kar mi pripoveduje. «Bili smo na Rožniku,« pravi, «u listi sobici, kjer je živel in delal Ivan Cankar. Na mizi leži njegov rokopis.» «Po Rožniku sem že hodila, toda v Cankarjevi sobici še nisem bila,« piTpominjam jaz. Toda ona, kakor da me ne sliši, niza misel za mislijo, spomin za spominom. V Moderni galeriji smo bili na razstavi slik slikarja Božidarja
MOJ MIRCEK
lililllll! lili l|!lll!!l!il!!l!;illlill!!lilll|]!lllll!llllllli!il:!:illllfl||||||!!lllllil||!i!!Ill!ll|lill!||||i|l!Vlllll!l|{li|ll!lllii lil !lll|l!ll||!lll{|||lllll!llllllll!lllllimi!lllllllllllllllllll||lllllllllllll!llllil,ililllllllllll!llllllllllllllllll
II li III111IIIIIIIII1III Milili 11 IlilllllHI 11 lil lili llllllllll lil lili II lllillllllll IIIIII Hill Hill IIIII Hill Hi llllli II llillllllllllll 1111III llllumilllllllllll IIIIIII lllllill IIIII11111111111111 llllll||l!ll!l!l|l||||||||||||l!lllll||||||||!!llll||||||||||l
Slonim nad Primorskim: dnevnikom, nad, člankc-in nesrečne matere, ki toži, kako ponuja dan za dnem svojega sina raznim rokodelskim mojstrom v učenje. Zaman so njene prošnje, povsod zadenejo na gluha ušesa, ker njen sin ni kot so 'drugi, njegovi sovrstniki, njen sin je namreč — zaradi težke bolezni duševno zaostal. Prav zato je materina želja, da se njen fant priuči nekemu delu, ker zaposlitev, delo je ono sredstvo, ki take otroke oču-va slabih nagnjenj in jih uvrsti med poštene, človeški skupnosti koristne ljudi.
Kako, da s«n prav ob tem članku tako dolgo obstala? Zakaj me vsaka njegova beseda bega in plaši? Kaj sta mi neki nesrečna mati in njen sin? Kaj me toliko vznemirja vsaka misel na nio in njega na svetu? Je še mnogo bblj nesrečnih mater in otrok!
In vendar stremim še vedno in edinole v ta članek! Čudno je le to, da mi ob vsakem stavku stopa pred oči mej Mirček, moj najstarejši sinček, ki se v šoli tako slabo uči, čeprav se trudimo z njim učitelji in vsi domači. Nemaren je, brez volje in slabega
spomina je moj revček. Dan' za dnem vpijemo vsi nad njim, preostri smo s kaznijo — to vem!
Mari je tudi on zaostal? Ne, ne, odvračam to grdo misel, ker nočem delati krivico svojemu otroku. Ne gre, pa ne gre, da bi-svojega Mirčka primerjala onemu fantu, o katerem govori članek, da je duševno zaostal in je seveda zaradi tega tudi manj vreden od drugih enako starih otr. k. Pa vendar! Kakor mi je oni dan rekel učitelj?
«Mirček spada v pomožno šolo, a Slovenci v Trstu je še nimamo. V pomožni šoli so strokovnjaki. ki take otroke na poseben način učijo in jih s posebnimi pripomočki učijo in vzgajajo k delu.« Tako obširno telažijivo je govoril učitelj z menoj. Ce globlje razmištjuiem, mi postaja v?c bolj jasno. Torej tud; moj Mirček ni. kakor drugi otroci njegove starosti, manj vreden je od njih, ker y. učenju za njimi zaostaja. Domači, sosedje in sorodniki, vsi vidijo resnico.. Le jaz zapiram oči pred njo. Iščem poti, da bi Mirčku pomagala samo. da b; prevarila sama sebe. Učitelj je sicer pripomnil, da no-
bena kazen ne pomaga, nasprotno, le velika ljubezen vzgojiteljeva reši takega otroka, da ne zaide ha stranpot, kamor ga vlečejo slabe sile njegovega bolestnega notranjega sveta.
Danes bom pogledala resnici globlje v oči, od danes naprej nočem več lagati sama sebi. Objela bom svojega sinčka še bolj ljubeče, pomagata mu kakor koli, samo da ga rešim propasti, ki je namenjena takim ctrckom, ako žive zapuščeni, pozabljeni ali jih nepravilno vzgajamo. Toda kam naj ga dam? Slišala sem že mnogo o pomožni šoli, kakor io Mirč-kov učitelj imenuje. Tudi v Trstu je taka šola, toda le italijanska. V italijansko, če je tudi pomožna, ga pa ne dam. Saj ne mogoče iz kake mržnje, o ne! Ljub in drag mi je vsak pošten Italijan, zlasti še tu v Trstu je potrebno mimo. bratsko sožitje med italijanskim narodom in nami.
Spet strmim v članek in mislim na svojega Mirčka. Mari so v Trstu sajno dve tako nesrečni slovenski materi? Vem, da ne, saj smo bili vsi deležni vojnih strahot, tako ali tako smo bili
i
prizadeti vsi. posledice so še vidne na mnogih ljudeh in še posebno pri otrokih, ki so v vojnem času doraščali ali komaj prijokali na. svet. Ne moreva biti nikakor tako osamljena!
Ve;n, da obiskuje italijansko pomožno šolo v Trstu tudi nekaj slovenskih otrok. Vsekakor to ni prav! Nikakor ne dvomim nad težko misijo, ki jo gotovo z velikimi uspehi izvršuje učiteljstvo te šele, a jaz in gotovo vsaka slovenska mati želi, da bi se njen otrok, pa četudi največji revček na umu, izobraževal in vzgajal v besedi in v glasu svojega naroda. Mislim, da bi someščani italijanske narodnosti živeli v lepši slogi, ako bi oni znalj ločiti tuje od svojega, ako b; enkrat za vselej opustili pohlep po raznarodovanju našega človeka. Vem. da sc to ne bo tako kmalu zgodilo, ker ’je italijanska šola is šovinistična in učiteljstvo v veliki večin’} fašistično. Vsak otrok, pa naj bo še tako slabo nadarjen, prav vsak. samo če je zmožen prejeti, četudi najmanjšo mero znanja, tudi ta mora biti vzgojen v materinem jeziku. Ne bi mogla v miru umreti, če bi vedela, da bo moj Mirček enkrat sovražil svoj nared in se sramoval svojega jezika, torej tudi mene m svojega očeta. Italijanska šola bi ga tako prekva-sila. pa tudi če bi bil slep in gluhonem.
Vdala sem se v usodo. Iščem zato matere, ki so kot jaz nesrečne, in one. ki se resnici nočejo ukloniti. Tudi mene je zanašala misel visoko nad obleke. Videla sem svojega Mirčkp učenjaka,, nad vse imenitnega in nad vsemi najrazumnejšega. Zal take smo vse. ali večina mater. Danes, ko gledam resnici v obraz, gojim le eno edino željo in ta je: Mirček mora v pomožno šolo, da se nauči. kolikor se naučiti more. in potem na delo. da ga ne bosta zmotili ne cesta in ne slaba tovarišija, ki takega otroka z nevidno spretnostjo povlečete k sebi. Priden delavec naj postane moj sinek, da bo s poštenim delom koristil sebi in skupnosti, ljubil bo svoj narod, spoštoval in cenil druge po vrednosti.
Članek, ki Ježi še vedno pred menoj, mi je strgal kopreno z oči. Vsak stavek, vsaka beseda me opominja, naj Mirček nikar ne zamuja časa v osnovni šoli, ker leta bežijo. Združimo se matere takih otrok, obrnimo se do šolske oblasti!
Mirčkova mati.
Jakca. 498 jih je bilo. Nam so najbolj ugajale tiste iz osvobodilne borbe. Zdelo se nam je kot da je na njih upodobil to, kar smo sami doživeli. Tako blizu so nam bile in tako domače«. «Pa v muzeju ste bili?«, jo prekinem. eKako si pa predstavljaš oz gled kulturne Ljubljane, ne da bi obiskali muzeje? V dveh smo
bili iv Po vseh oddelkih. Tam v
v Šl
pri Gorici izvršuje
vse vrste novih tovornih kasonov za avtomobile
M 11 ;i r H kmeloveSci
0e,f:e *mrt' j
s-uoue inh , tr#
v najkrajšem času. Vse nadaljnje informacije daje «Avtoobnova» St. Peter pri Gorici.
tistem, kjer so žival j smo obtičali najdalje. Prevzela nas je tudi soba, v kateri je žive! Prešeren. Popolnoma je ohranjena in iz njegovega stanovanja p Kranju so jo pripeljali v Ljubljano. Blizu tiste stavbe je Univerzitetna knjižnica. Njen upravnik tov. Rupel je bil tako ljubezniv, da nas je peljal povsod. Videli smo čitalnico, ki ima 160 sedežev, skladišča, oddelek za rokopise, oddelek za časopise in oddelek iz narodnoosvobodilne borbe. V njem je 4000 originalov brošur, ki so izšle tedaj. V vsej knjižnici pa je nad pol milijona knjig. Tudi mi smo si nakupili knjig v knjigarni Cankarjeve založbe, ki je najlepša in najmoderneje urejena v vsej Srednji Evropi.» -vin spomenike naših pesnikov ste videli?)) «Da, ko smo šli mimo njih, smo se ustavili pred Gregorčičevim, Vodnikovim in Prešernovim spomenikom. Cankarja, Ketteja, Murna in Zupančiča pa smo obiskali na pokopališču, zapeli smo na njihovem grobu. Od tam pa smo šli na grobove talcev.'- kjer srno tudi zapeli.»
«V'eš, mamica», prične neki drugi dan. «Tudi v Celju in Savinjski dolini smo bili. Tam raste hmelj na tako strašno dolgih preklah. V Žalcu so nam razkazali hme'jarno in povedali, da ga iz voz {-'o za 120 milijonov na lete. V 16 dneh, ko so dobili naročilo iz Brazilije, so ga že cdposl V tia. Poskusi l smo. kako se hmelj obira. Nekaj ur smo delal: skupno s Pionirsko brigado iz Slovenije. Zdaj vemo. da je hmelj potreben za pivo. ki ga izdelujejo tudi pri nas v Trstu. Obstali smo Pred lepbto Savin Te, kjer teče skozi CHje. Kopali smo se v njej in razen Ivaha smo bili vsi tako veseli». «Cemu Ivan ni bi! vesel?.« Miranu se je tožilo po mamici kakor vedno«, e,Tu je tako lepo», je rekel učiteljici, ko ga ie izpraševalo. kaj mu je, iisumo mame ni«. Na postaji v Celju pred odhodom se je tudi on razživel. Začeli smo peti in plesati kolo. Drugi ljudje, ki so kot mi čakali va vlak na postaji, so se nam kar pridružili in skupno . smo peli in plesali, dokler ni vlak prisopihal«, «Kako pa ie bilo na Gorenjskem?« jo vprašujem, ".Tako kot na Štajerskem, SH smo do Bohinja, k. slapu Sav:ce in mimogrede smo videli Bled. Žirovnico in industrijo na Jesenicah«. «To je bilo takrat, ko je Klelja pisala svoji mami v Trst, da j: videla tako čudovite kraje, k jih ona še v sanjah ni videla«. «Da, takrat je bjo. toda tudi tedaj. ko nismo bili na 'zletu, nam je bilo lepp. Adrijan nas je vsak dan učil petja, Neva in- druga dekleta, ki so z/zala klavir, po so igrala za časa naše zabavne ure. Vsake počitnice bi hottla tako preživeti. Če bom0 pridno študirali, jih bomo gotovo, kajti sam minister za prosveto, ki je na naše povabilo prišel skupaj s tovarišem pisateljem Bevkom ' ? z ministrom Regentom na zaključno akademijo, nam je to obljubil. «Kakšna pa je bila zaključna akademija?« vrtam vanjo. «Ah, mama. ali si ti čudna, da me to vprašuješ. Saj veš, da smo se potrudili, da bi- ' 'la čim lepša. Bila je vendar naša dolžnost, da se z njo vsaj malo oddolžimo in da pokažemo, da smo zavestni tržaški mladinci«. Moje zadnje vprašanje je bilo odveč. Dotaknilo se je njene upravičene samozavesti. Toda jaz sem. zdaj vedela, zakaj mi je bilo lepo in nisem drezala dalje.
Ena izmed mnogih mater
Krojaška delavnica
lesov,
vezs.se
iiflii | e tiii
šče, turnir, parkete in dtti najugodneje
tri
181
TRST - ULICA VALDIRIVO 35
izdeluje moške obleke, ženske plašče
OBRA.CA, POPRAVLJA
PO IZREDNO NIZKIH CENAH.
MLADINCI PRI GRADNJI NOVEGA BEOGRADA.
  um  ...........................................................................................................................  im...
DANILO KORENIKOV
Rako sem bi «amerikanski
dvakrat
padalec»
Ulustriru ti. Hluvaty)
Bolj ko sem izvijal iz trte dokaze za gotovost in tolažbo, bolj me je kmetica verno poslušala ter končno dejala:	«Rrda
bojn pomagala, da .srečno prideta preko vrtov vasi Forino. Morda mi bo bog milostljiv ter pošlje tudi mojemu sinu koga, da mu pomore. Najbrže nam bo lahko nemoteno priti onstran vasi, ker so včeraj Nemci ubili neko dekle ter ie vsa vas zbrana prod njeno domačijo zaradi žalnih obredov in pogreba. Nemci pa so že včeraj odšli in le še kake pa-trole prihajajo tu pa tam in nas plašijo na vse načine.«
Sc in še je vzdihovala ženica y vsem svetnikom in končno smo
se domenili, da ona pogleda po vasi ter potem da znamenje dečku, ki naju bo vodil po stranskih poteh preko vrtov na ono stran vasi, kjer se je zopet začenjal kostanjev gozd. In res je čez nekaj časa priskakljal k nama deček, ki nama je hitel zatrjevali, da sva lahko gotova, da bova neopazno prišla preko vrtov, nakar prekoračiva glavno cesto ter sva kmalu v gozdu. Mali je vzbujal zaupanje in urnih korakov sva mu sledila in res bila kmalu v bližini glavne ceste, onstran katere sc je pričenjal gozd. Vezelo sem stisnil malemu nekaj denarja v roko in mu dejal, da naju lahko pusti naprej sama. Njemu v čast
pa moram povedati, da denarja ni hotel sprejeti in sem mu ga po sili stlačil v žep, nakar je fantalin urno odcepetal proti vasi ter nama preje zopet pojasnil, kje je varen prehod preko ceste, Globoko sva se oddahnila, da sva zopet sama in Franc si ni mogel kaj, da ne bi špiknil;
»Orkafiks, ti si .pa res zgrešil, da nisi žel za fajmoštra, nisem mislil, da boš tako hitro uveril kmetico, dg nama pomaga. Kje vraga si se naučil vsa tista imena raznih «mater pomočnic« in svetnikov? Sai da mi ni drugo rojilo po glavi, bi bil skoro še mene ganil.«
»Kaj misliš? Kam bi se midva dejala, ako se sedaj kdo pojavi na tej cesti, ki je ograjena s to gosto živo mejo, skozi katero se morda komaj mačka prerine?«
Kakor da bi mi črna slutnja navdahnila to misel, se je nama na cesti izza ovinka nenadoma oglasil ropot motornega kolesa. Spominjam se samo, da sem slišal krepki «risk raask« in že sva sedela vsa opraskana in razce-fedrana za neko kmečko hišo in dve preplašeni dekleti sta molče
buljili vame, ki sem držal prst na ustih, v znak, da molčita, ter hitel s Francom brskati po velikem kupu jabolk, ki sta jih dekleti verjetno odbirali pred najinim burnim prihodom. Začela sva normalno dihati šele potem, ko je motorno kolo odbrzelo mimo ter ste v daljini izza žive meje
tu pa tam pokukala dva nemška šlema, ki sta pokrivala na motorju brzeča osvajalca sveta. Zopet sva spravila v tek vso najino sposobnost v govorjenju na-poletanskega narečja in kmalu sva imela natlačene žepe raznih dobrot, ki sta nama jih ponudili Napoletanki, prepričani, da po-
&L
dve pleplašeni dekleti sta molče buljili vame, ki sem držal prst na ustih v znak, da molčita ...
magata dvema izmed onih slavnih nosilcev «osem milijonov bajonetov«.
Cim sta odšli dekleti v hišo, da pokličeta še mater, je Franc zopet zagodrnjal: «Orkafiks, anti-nisva prišla sem, da se ženiva in se ne bi hotel, še kdaj tako prekieto nerodno prerivati skozi to frdamano živo ograjo, saj sva oba podobna bolj cvetočemu grmu kakor pa poštenemu človeku«.
«Ročakaj, naj nama ti dve vili odrešenici ponudita še kaj piti, da bova imela korajže seznaniti se s njiju materjo, potem jo čim-prej mahneva v gozd«.
Res sem uganil: dobila sva požirek vina in sc seznanila s čokato kmetico, o kateri je pozneje Franc trdil, da je imela umu-štace« in da je bolj bežal pred njo kot pa pred Nemci. Iztresla sva z rokava vse poklone in zahvale, ki sva jih znala, ter se po kratkem slovesu kmalu znašla nad cesto v gozdu.
(Nadaljevanje sledi)
Dr. G A ETI
ZOBOZDRAVNIK
Izdeluje proteze v iefcl«, ‘ kavčuku in plastiki. Nojvec- j rancija. Sprejema od IH
- slOffr
in od 15 do 19. (Govort:
TRST, UL. TOR REBI ANCA »I VOGAL UL. CARP^,
KINO IVA OPČINA?
i ot11
predvaja samo še DANES v NEDELJO 11 t. m. 7 začetkom
smeha. tn dobre »Pomladni veter"
V glavnih trl/voaoVi ^In	-»rooni	Izf**?
POZOR!
vlogah nastopajo priljubljeni svetovno znani Igr*!
POZOR!	P°Z°\
KAJ BOSTE VIDELI PRIHODNJI TEDEN?
Samo v PONEDELJEK so- ,,	.	- »atf11
vjetski tiim  »Vzgoja custev
V TOREK
Siki film
in SREDO sovjet-
»MLADA GARDA" I.
V ČETRTEK in PETEK
»MLADA GARDA" II.
Prihodnjo SOBOTO in NEDELJO pa. veliki amerik. film:
PRIDITE VSI!
»GOSPA PARKINGflff
pridite ^
Obrnite
Zagrebški
11 il ili 1111 lil ‘Ulil I Ulil I i I! II r Utllllli !i | !|| til ill Iti il III111 !| 111 tli 1 HI
17. septembra do 2. oktobra m
Železniški
Informacije pri Gospodarski delegaciji FLRJ Trgovinski oddelek, ul. Ciceroir
__	—	■’	«.	a	* . mn «% *
Kmetovalci, pomnite!
KMETIJSKA NABAVNA in PRODAJNA ZADRUGA
ZO.j
Urad in skladišče: ULICA U. FOSCOLO št. 1 — TEL- 1 Prodajalna v TRSTU: UL. S. MERCADANTE 4 — t£L" Proda ialna v MILJAH: ULICA G. MAZZINI 1.
14-3*!
Tu je gusiiuiiarska uKtanui/a luni: lin diimači«ol!;!!L kupujte pri njej i/se svoje kmetijske «iotrt:b*c’
pl«
uje
ijslte potrt:'
CENE UGODNE
BLAGO PHV
i
m..
TRGOVINA
Oglejte si z°
Ulica Vasari
Odhod parnikov >n motorne jadrnice izpreo pomota veljaven od 29. avgusta do 30, septembra 1949
VOZNI RED OB NEDELJAH;
OB DE!
Sl
'Ni1'	.
Iz Trsta 8.00*
9.30 11.00*
13.00 14.00*
Gornji red
potrebi, medtem ko velja urn!/;, označen z kem vremenu
Iz Sv. Nikolaja: 12.45*
18.30*
19.00 "1.00
lz Ti-ta: 10.00'» 11.00* 32.03» 1.145 15.00*
lz SV
Si"0'
:,C*
i»
jv-45’
I9.«°
voženj velja v celoti ob lepem Vre,nC''ot>
zv e Z'
dico'
TRST
Redna avtobusna proga TRST Sv NIKOLAJ
OB NEDELJAH IN DELAVNIKIH:	.	J?-35’
12.10 111
Iz Trsta: ob 8,30 in 13.30. — Iz Sv. Nikolaja ob
MANNA St. 39 — Telefonska Številka «3-31.
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1 štev. 6. JU. nad. — Telefon štev. 93-808. - UPRAVA: ULICA K-OGLASI: od 8.30-13 m od 15-18. tel. 83-51. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini l stolpca: trgovski 40, finarično-upravm 60, osmrtnice 70 lir.
Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 Din. urednik STANISLAV RENKO. — liska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž,: Gorica, Svetogorska ul. 42, Tel. 749 - Koper, ul. Battistl 30/a, Tel. 70.
Odg
NAROČNINA:	Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna
Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trsi
1400, celoletna 2600 lir; Cona B hi FLRJ: 55,
11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega InozeM*
Ljubljana, Tirševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1.90603-7. - izdaja Založništvo tržaškega tiska