!ENA 40 din - Leto XXXVIII - Št. 51 |V 78896 KRANJ, torek, 2.7.1985 8R GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Borci ob svojem prazniku Štiriinštirideset let je od tedaj, ko je politični biro centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije 4. julija 1941 v Beogradu sklenil, naj osvobodilno gibanje preide iz priprav v oboroženo vstajo. Osnovna začetna oblika vojaške organizacije naj bodo odredi, ki se bodo bojevali na partizanski način ... Mogočna borbena sila je vstala iz naših narodov in v štirih letih težke in krvave borbe, ki je zahtevala milijon in sedemsto tisoč žrtev, domovino osvobodila. Strašna žrtev je to bila. Če bi ne bilo narodnoosvobodilne borbe in bi, kot so predlagali izdajalci, le čakali in Nemcem skočili za vrat takrat, ko bi ti odhajali, bi bilo prepozno. Nemški uničevalni stroj bi do takrat zmlel vse slovensko. Težke čase smo preživljali po vojni. Čase pomanjkanja, obnove dežele, gradnje industrije. Vse sile so prav ti borci, ki so osvobodili deželo, dali od sebe, jo na novo zgradili. Zato danes ne morejo razumeti, da po 40 letih svobode tonemo v dolgovih. Tehnobirokracija spet dviga glave in se krepi, napake posameznikov se skrivajo za. kolektivno odgovornostjo samoupravljanja. Ni poštenja, ni morale. In ne najde se ne tožnik ne sodnik, ki bi nas spravil v red. Borci so jezni, ogorčeni: take socialistične družbe si ne v borbi ne po njej niso ne zamislili, ne pričakovali, še manj želeli. Ivan Jan, partizanski pisatelj: »Nekateri desni in drugi opozicionalisti nam podtikajo, da vse današnje slabosti in napake, tudi zadolževanje, izvirajo že iz narodnoosvobodilne borbe. Ampak resnica je ravno nasprotna. Opuščanje stališč in linije naše borbe je pripeljalo do te negotovosti. »Neodgovornost, zapravljanje milijonov! Mar to ni izdaja domovine?!« Anton Kvaternik, predsednik zveze borcev v Škofji Loki: »Če bi se ljudje odgovorno obnašali do družbene lastnine, spoštovali, kar je dogovorjeno, bi ne bilo treba ničesar novega, ničesar spreminjati.« Rudi Hrovatič, predsednik zveze borcev v Tržiču in Medobčinskega sveta zveze borcev za Gorenjsko: »Borca danes boli marsikaj, predvsem pa neodgovornost in to, da ne živimo več vsak od zaslužka svojih rok. Če bi bolje delali in ne samo govorili, bi ne lezli takole v močvirje in bi že kdaj prišli na trdna tla.« Ivan Košir, podpredsednik občinskega odbora zveze borcev Kranj: »Borci želimo, da bi za naprej v naše družbene in samoupravne organe prišli ljudje, ki znajo in so voljni delati, zlasti pa pošteno delati. Posebej pa bi morali odpirati možnosti tistim mladim ljudem, ki že danes nosijo bremena dela in razvoja.« Slavko Staroverski, predsednik občinskega odbora zveze borcev Radovljica: »Vse, za kar se danes borci zavzemamo, nima in ne more imeti prave vrednosti, če to ni sprejeto od mlajših rodov. Njihova mnenja in stališča naj bi bila preverjanje našega dela.« D. Dolenc 18. plavalni miting Dan borca Najkakovostnejše jugoslovansko tekmovanje Miting se bo začel v soboto ob 16.45 in nadaljeval v nedeljo ob 17. Uri. Kranj — V počastitev dneva borca bo v soboto in nedeljo, 6.-in 7. julija, Ha letnem kopališču v Kranju 18. mednarodni plavalni miting Dan borca — najkakovostnejše jugoslovansko tekmovanje, ki bo prihodnje leto dobilo mesto tudi v koledarju Mednarodne plavalne zveze (FINA). Miting bo v imenu pokrovitelja Zve-*e združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije odprl v soboto ob 16.45 sekretar republiškega odboja Marjan Lenarčič. Ob 17. uri se bo začelo tekmovanje s preskušnjami 2a moške in ženske na 400 in 100 metrov kravi, 100 metrov hrbtno, 100 Metrov delfin, 200 metrov prsno in 400 metrov mešano. Miting se bo na daljeval v nedeljo ob 17. uri s tekmo Panjem na 1500 metrov kravi za moško m 800 metrov za ženske, 200 metrov hrbtno, 100 metrov prsno, 200 Metrov delfin, 200 metrov mešano in «00 metrov kravi. I Na tekmovanju bo nastopilo 80 Plavalcev in plavalk iz Slovenije in •Ugoslavije ter prav toliko iz tujine: J2 Belorusije, Zvezne republike Nemčije, Madžarske, Poljske, Velike Britanije, Avstrije, Italije in morebi I tudi z Danske in iz Združenih dr-*av Amerike. Prireditelj — Plavalna /-"\ Naslednja številka Gorenjskega glasa bo izšla zaradi praznikov v torek, 9. julija Višje obrestne mere zveza Slovenije in organizator — Plavalni klub Triglav, sta dovolila nastop na letošnjem mitingu le tistim plavalcem in plavalkam, ki so na kateremkoli tekmovanju že dosegli 16. čas lanskega mitinga v Kranju. Sicer bi bila udeležba še številčnejša. Med tujimi plavalci je tudi več tekmovalcev, ki so na evropski lestvci najhitrejših med prvo deseterico; zanimiv pa bo vsekakor tudi nastop vojaka Darjana Petriča. Plavalni klub Triglav brez podpore združenega dela in Zveze telesno-kulurnih organizacij Kranj tekmovanje ne bi mogel izvesti, še posebej zato ne, ker je treba vodo dodatno ogrevati spričo slabega vremena. V času mitinga bo v kiosku pri Globusu razstava, s katero bodo ponazorili razvoj mitinga ter prikazali plavalne dosežke kranjskega Triglava, predvsem bratov Petrič. C. Zaplotnik Čestitke za 4. julij, Dan bor ca, vsem naročnikom, bral cem in sodelavcem! ČP Glas V_J Petdesetletnica zleta Svobod v Celju Celje — V četrtek, 4. julija, bo v Celju proslava ob 50-letnici zleta Svobod. Na osrednji prireditvi, ki bo ob 11. uri v dvorani Golovec, obenem bo to priložnost za srečanje borcev in mladine Jugoslavije, bo slavnostni govornik Marjan Orožen, predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Prireditve ob jubileju so se začele že včeraj s koncertom tambura-škega orkestra France Prešeren, danes, v torek, pa nastopa tudi pihalni orkester štorskih železar-jev. Jutri, v sredo, bodo v muzeju revolucije v Celju odprli spominsko sobo Franca Leskoška-Luke in razstavo o delavskih prosvetnih društvih. Zvečer bo slovesna akademija ob dnevu borca v Narodnem domu. V četrtek dopoldne pa bodo v Narodnem domu podelili priznanja veteranom »svobodašem« in zaslužnim kulturnim delavcem. Organizator proslave pričakuje, da se bo proslave ob jubileju zleta Svobod udeležilo okoli 8000 ljudi iz vse Slovenije. Kranj — Izvršilni odbor Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjske je konec junija na osnovi samoupravnega sporazuma bank o politiki obrestnih mer ponovno uskladil obrestne mere s stopnjo porasta proizvodnih cen v preteklih 3.mesecih in ocenjeno stopnjo za junij in julij. Tako so se obresti za vezane vloge občanov in gospodarstva povišale za. 3 odstotke in velja za vloge vezane Srečanje invalidov slovenskih železarn Lesce — V soboto, 22. junija, je Veriga iz Lesc gostila invalide, udeležence osmega srečanja invalidov sozda Slovenskih železarn. Gostje so si ogledali Bohinj in Bled, pomerili so se tudi v treh športnih disciplinah, streljanju, šahu in kegljanju. V vseh treh panogah je bila prva ravenska Železarna, druga jeseniška, tretja pa ekipa iz Štor, zaradi česar si je absolutni prvak priboril tudi prehodni pokal. Srečanje so invalidi nadaljevali z zabavnim programom v športni hali na Bledu. Prek 400 gostov se je razšlo zadovoljnih s srečanjem, ki ga bodo v Lescah ponovili znova čez štiri leta. Jože M rovi je nad 3 mesece, obrestna mera 70 %, nad 12 mesecev 72 % in za vloge, vezane nad 24 mesecev, 73 %. Prav tako so se za 3 odstotke povišale obrestne mere za potrošniške kredite in veljajo s 1. julijem 70 % za kredite do 1 leta in 73 % za kredite nad 1 leto. Po 2 odstotka so se povišale tudi obrestne mere kreditov za selitvene namene, kot na primer za kredite za izvoz, odkup in zaloge kmetijskih proizvodov in podobno. Obrestne mere za kredite za prednostno investicijsko poslovanje, so se povišale le za 1 % (od 38 % na 39 %), prav tako so se za 1 % povišale tudi obrestne me re za investicije v inozemski turizem, v primarno kmetijstvo in ribištvo, v raziskovalno delo in opremo, investicije, ki pomenijo varčevanje z energijo in sicer od sedanjih 43 % na 44 %. Za 2 % pa so se dvignile tudi obrestne mere za investicije v drobno gospodarstvo in sicer od 49 % na 51 %. Nove obresti veljajo s 1. julijem 1985. D. D. r Jubilejni izseljenski piknik v Škofji Loki Tokrat še posebej slovesno Škof ja I^)ka — V soboto, 6. julija, bo Škof ja Loka spet zaživela ob vsakoletnem srečanju izseljencev, njihovih potomcev in prijateljev, ter ljudi iz vseh koncev naše domovine. To bo že trideseto srečanje in osemnajsto v Škofji Loki. Glas o izseljenskem pikniku je že zdavnaj presegel meje naše domovine, saj so se minula srečanja v Škofji Loki vtisnila v spomin velikemu številju ljudi slovenskega rodu in drugih narodnosti po Fvropi ter onstran oceanov v Ameriki in Avstraliji. Tradicionalni izseljenski piknik si je takšen pomen pridobil predvsem zato, ker je poleg družabnega dogajanja v svoj program znal vključiti najrazličnejše kulturne vsebine, OdJNlovenske narodne glas be, folklore, prikazovanja starih običajev cu^okušanja domačih jedi. Program letošnjega izseljenskega piknika pa bo Se posebno bogat. Organizatorji, skupščina oočine Škofja Loka, so se namreč odločili, da del programa prikažejo na Mestnem trgu v Škofji Loki. Tam bodo že dopoldne pripravili sernenj izvirne domače obrti s ponudbo domačih kulinaričnih posojilosfi/Jhupoldno pa hodu na grajskem vrtu nastopi le folklorne BKUmrre, i/.NuWmjška m /domska društva in domači narod no zabavni ansfoihlLjJ^aa/.om etnografskih običajev In licitacijo Loškega kruhkCgojPniča^šopoldanski program, ki ga bo letos vodil Marjan Kralj. Zt^fijer pa hfW> vsi udeleženi i piknika zaplesali ob glas bi ansambla Oglarji?*««^ * V. Primožič Priznanje za brniško letališče Brnik — Komisija britanskih uslužbencev potovalnih agencij (TOGS) je lani ocenjevala kvaliteto in delovanje vseh služb na evropskih letališčih, rlasti na tistih z velikim turističnim prometom. Po podrobni analizi so za »letališče leta« razglasili londonski Gatwick, posebno priznanje za kvaliteto storitev pa sta dobila letališče Brnik in aerodrom v španskem Alicanteju. Vaš turistični servis Majhna sem bila, piske pasla. (Andrejšarjeva dekleta s Tomaževega), ho t o: t. 1'erdan KOMPAS JUGOSLAVIJA tel.28-472 28-473 KOMPAS JUGOSLAVIJA GLAS 2. STRAN_ NOTRANJA POLITIKA TOREK. 2. JULIJA 1 Cariniki poslali pismo Zisu Stanovanj ni, plače pa majhne Cariniki po vsej Sloveniji prejemajo nizke osebne dohodke, zato so o tem obvestili Zvezno carinsko upravo — Zaradi praznih skladov skupne porabe le 20 dinarjev mesečno za topli obrok Jesenice — Vse slovenske Carinarnice so Zvezni carinski upravi v Beogradu in Zveznemu izvršnemu svetu poslale sporočilo o neustreznem materialnem položaju carinskih delavcev. Carinarnica Jesenice, v okviru katere so vsi gorenjski cestni mejni prehodi in železniški prehod Jesenice, je o tem obvestila tudi občinski sindikalni svet, ki je problematiko obravnaval na razširjeni seji predsedstva občinskega sveta in podprl carinike v njihovem prizadevanju. Cariniki ugotavljajo, da je stanovanjska problematika v delovni skupnosti postala tako kritična, da jo je skoraj nemogoče rešiti. V Carinarnici je zaposlenih okoli 200 delavcev, razpolagajo pa le s 40 stanovanji. V zadnjih petih letih iz proračuna niso dobili niti dinarja za stanovanja in imajo nerešenih 30 primerov. Mladi carinski delavci so brez stanovanj, posebej tisti, ki prihajajo iz drugih republik in v novem okolju nimajo niti sorodnikov niti znancev in zelo težko najdejo podnajemniško stanovanje. Osebni standard delavcev je v zadnjem času tako padel, da se problemi pojavljajo vsepovsod. Osebni dohodki carinikov zaostajajo za osebnimi dohodki v gospodarstvu Slovenije, posebno pa za dohodki delavcev, s katerimi cariniki vsak dan delajo in sodelujejo. Za lani je znašal njihov osebni dohodek 33.000 dinarjev in se je povečal v primerjavi z letom prej za 36 odstotkov, čeprav je bilo uradno povečanje osebnih dohodkov v Sloveniji za več kot 50 odstotkov. Ob koncu lanskega leta je bil očiten razkorak med dohodki carinikov in delavcev špedicij, skladišč, uvozno-izvoznih organizacij in želez-niško-transportnih organizacij. Tako se je povečal osebni dohodek šefa špediterske filiale, ki bi ga lahko primerjali s šefom carinske izpostave lani med 70 tisoč do 90. tisoč dinarjev; v enakem obdobju je bil osebni dohodek višjega referenta na špediciji 68 tisoč dinarjev, referenta 48 tisoč dinarjev do 55 tisoč dinarjev, čistilke pa 28 tisoč dinarjev. Cariniki so bistveno slabše plačani — do 40 odstotkov manj. Če k temu dodajo še to, da ne dobivajo denarja za topli obrok, da so skladi skupne porabe prazni — v sklad skupne porabe bi morali prejeti za vsakega carinika 25.968 dinarjev, dobili pa so le 39 odstotkov zneska, ki ga določa dogovor — se pač ne morejo znebiti občutka, da za njihove težave in probleme Zvezna carinska uprava nima nikakršnega razumevanja. Vzrok tiči v tem, ker se ne uresničuje dogovor o skupnih merilih in osnovah za pridobivanje in delitev dohodka za delitev sredstev osebnih dohodov in dogovor, po katerem bi moral kot osnova za izračun sredstev za osebne dohodke v Sloveniji veljati povprečni osebni dohodek delavcev v gospodarstvu Slovenije v minulem obdobju. Cariniki se sprašujejo, zakaj se to ne uresničuje, saj so jim v prvem polletju letos odredili osnovno povprečje 21.642 dinarjev, povprečni osebni dohodek v gospodarstvu Slovenije pa je bil 31.124 dinarjev. Ob zvišanju življenjskih stroškov jim je občutno padel osebni standard, zato se pojavljajo problemi tudi pri samem delu, ki ni dovolj družbeno vrednoteno in spoštovano, saj carinsko službo vse prepogosto jemljejo kot klasično administracijo. D. Sedej Najtežji je sedmi razred Škof ju Loka — V petek dopoldne so se v prostorih skupščine občine v Škofji Loki zbrali osmo-šolci petih osnovnih šol v občini, ki so bili vseh osem let odlični. Priznanja za njihov uspeh jim je podelil predsednik občinske skupščine Matjaž Cepin in jim zaželel še veliko uspehov pri učenju in delu. V škofjeloški občini je bilo osmošolcev, ki so bili odlični vseh osem let, tokrat oseminšestdeset. Ob sprejemanju čestitk so povedali: Jasna Hartman iz OŠ Cvetko Golar na Trati: »Tudi meni se je zdel najtežji sedmi razred. Dobili smo nove predmete fiziko in kemijo. Vendar mi je bila fizika všeč, predvsem pa sem se rada učila angleški jezik in zemljepis. Zato sem se tudi vpisala na srednjo družboslovno šolo v Škofji Loki. Do sedaj sem se učila največ pred kontrolnimi nalogami ali spraševanjem, sedaj pa vem, da bo učenja še več.« Sašo Greblo iz OŠ Peter Kavčič Škofja Loka: »Nikoli nisem imel občutka, da bi se zelo veliko učil. Vendar me je vedno zanimala matematika, fizika, pa tudi kemija. Čeprav nisem imel nikoli te- Božena Starman iz OŠ Padlih prvoborcev Žiri: »Mislim, da je pri dobrem učenju pomembno, da se snov naučiš sproti, tako se je včasih treba tudi precej učiti. Zame je bil najtežji sedmi razred, takrat je bilo največ učenja. Naprej bom šla na srednjo medicinsko šolo v Ljubljano.« žav z učenjem, se tudi meni zdi najtežji sedmi razred, takrat sem imel tudi največ štiric v spričeva lu. Jeseni bom šel na srednjo elektrotehnično šolo« V. Primožič Namesto sladkorja čevlji Tržič — V prostorih tovarne sladkorja v Ormožu je v petek, 28. junija, tržiški Peko odprl obrat za šivanje zgornjih delov obutve. Znano je, da ormoška tovarna sladkorja že od začetka obratovanja ne dela s polno zmogljivostjo in da se je pridelek sladkorne pese zadnja leta še celo zmanjševal, ogromni skladiščni prostori pa so ostajali prazni. Po drugi strani pa je Peko iskal prostore in delavce za šivanje zgornjih delov obutve. Lani je en tak svoj obrat že odprl v Benediktu pri Lenartu. Tovarna sladkorja je dala Peku na voljo halo s 1200 m2 prostora, Peko pa je vložil vanjo 260 milijonov dinarjev, da jo je obnovil in opremil s stroji in tako je nastala tovarna v tovarni. Delo je dobilo 95 ljudi, do konca leta pa bo tu zaposlenih 310 delavcev. Pametna rešitev, ni kaj. Verjetno še obstojajo takšne možnosti in ko je zgled tu, bodo ob današnjih težkih pogojih novega investitorja tudi izkoriščene. Otvoritvi nove Pekove proizvodne hale v Ormožu je prisostvoval tudi predsednik slovenskega izvršnega sveta Dušan Šinigoj. D. D. Sklep o nagradah in priznanjih Kranj — Občinska skupščina je na zadnji seji konec junija sprejela sklep o podelitvi letošnjih nagrad in priznanj kranjske občine. Nagrade občine Kranj za letos dobijo Anton Gros, direktor Planike; Špiro Niko-vič, komandant garnizije JIA. v Kranju; Igof Veter, Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj; Delovna organizacija Sava Kranj in Krajevna skupnost Besnica. Priznanja občine Kranj za letos pa dobijo Alojz Čimžar, predsednik KS Poženik; Danila Gril, na pobudo občinskega sveta zveze sindikatov; Marija Mlakar, iz Tekstilindusa na pobudo občinskega sveta zveze sindikatov; Tine Zaletel, na predlog komisije za odlikovanja pri občinskem odboru ZZB NOV; Jože Zorman, predsednik KS Preddvor; Delovna organizacija Elita Kranj in Sozd Iskra-Srednja šola elektrotehniške in kovinsko predelovalne usmeritve v Kranju. Nagrade in priznanja bodo podelili na slavnostni seji zborov občinske skupščine v počastitev občinskega praznika 1. avgusta. A. Ž. Tržičani na Bistriško planino Tržič — Občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Tržič prireja v četrtek, 4. julija, na Bistriški planini 20. tradicionalno srečanje borcev, mladine in občanov. Začetek proslave s kulturnim programom bo ob 11. uri. Nepravi ključ Tržič — Kot vse občine v Sloveniji, so tudi v Tržiču te dni dobili od medobčinskega sveta socialistične zveze severnoprimorskih občin Nova Gorica pobudo za pristop k družbenemu dogovoru o zaščiti, urejanju in predstavitvi partizanske bolnišnice Franje in tiskarne Slovenija. Podpisniki družbenega dogovora naj bi bili občinske konference socialistične zveze, kulturne in zdravstvene samoupravne interesne skupnosti. Po nekakšnem ključu so na občine prispeli tudi predlogi, koliko naj kakšna občina prispeva. Na tržiško po njem odpade 170.000 dinarjev, kar pa v Tržiču smatrajo za odločno preveč, kajti veliko bolj razvite občine kot tržiška, kranjska in jeseniška na primer, naj bi prispevale le po 30.000 dinarjev več. Seveda so za to, da se ohranita ta dva enkratna zgodovinska spomenika, partizanska bolnišnica Franja in tiskarna Slovenija. Zanju so pripravljeni prispevati, pravijo člani sveta za ohranjanje tradicij NOB, spomeniško varstvo in proslave pri predsedstvu občinske konference socialistične zveze v Tržiču, le ključ bo treba popraviti. D. D. Priznanja borcem Kudovljica — V počastitev 4. julija, dneva borca, bo v torek, 2. julija, ob 10. uri v Radovljici svečana seja Občinskega odbora zveze borcev Ha dovljica. Ob tej priložnosti bodo po delili 49 priznanj borcem Gorenjske ga odreda, 1J. brigade VDV, več priznanj Medobčinskega sveta zveze borcev za Gorenjsko ter jubilejno knjižne nagrade posameznim bor- NAŠ SOGOVORNIK Spodbujanje za turizem Vinko Jenko, ravnatelj osnovne šole Matija Valjavec Preddvor: »Letos se je za pouk turizma odločilo 14 učencev osmega razreda. Upamo, da nas bo prihodnje šolsko leto podprla tudi izobraževalna skupnost. Takšen pok nameravamo organizirati tudi za učence sedmega razreda.« Preddvor — Eno pomembnih in v prihodnje prav gotovo še perspektivnejših turističnih območij v kranjski občini je Preddvor. Tu že vrsto let deluje dokaj močno turistično društvo. Pred približno petnajstimi leti pa je bil v okviru društva ustanovljen tudi turistični podmladek, ki deluje v šoli Matije Valjavca. Letos so za učence osmega razreda organizirali krajši pouk iz turizma. O tem smo se pogovarjali z ravnateljem osnovne šole Matije Valjavca v Preddvoru Vinkom Jenkom. »V7 turističnem podmladku naši šoli delujejo učenci od 5. do 8. razreda. Število članov je iz leta v leto drugačno. Podmladek je štel največ 150 članov, najmanj pa 50, odvisno pač od generacije in mentorjev. Vendar pa število članov podmladka nikdar ni bilo merilo za delo.« »Letos ste uvedli tudi fakultativni pouk turizma.« »Ocenjujem, da je bil Preddvor včasih bolj turističen. Več je bilo zani manja za oddajanje turističnih sob. Razmere za to so danes res drugačne, vendar pa zaradi tega ne bi smeli podcenjevati oziroma zanemarjati turizma. Mislim, da bomo morali zaradi nove avtoceste vložiti v to še več naporov. Tako smo v pravkar iztekajočem se šolskem letu organizirali tudi fakultativni pouk turizma za učerice osmega razreda. Prijavilo se je 14 učencev, pri programu pa so sodelovali učiteljica geografije, predstavniki turističnega društva iz Hotela Bor. Gre za prvi takšen poskus v kranjski občini. Več izkušenj imajo na tem področju že v Škofji Loki.« »Nameravate prihodnje šolsko leto s to obliko nadaljevati?« »Škoda bi bilo pozabiti na nekatere uspehe, ki jih je že dosegel turistični podmladek v šoli. Poleg rednih očiščevalnih akcij, ocenjevanja najlepše hiše in prikazovanja kamnov spotike skupaj s fotokrožkom sodelujejo člani podmladka na vseh tekmovanjih Gorenjske turistične zveze. Letos so v okviru akcije Mi mladi Pionirskega lista sodelovali pri raziskavi ljudskih jedi in izdelavi turističn°ga vodnika v našem šolskem okolišu. Izdelava turističnega vodnika je bila tako celovita in temeljita, da je podmladek dobil nagrado, Turistično društvo Preddvor pa se je odločilo, da ga bo celo tiskalo. Zaradi tovrstnih aktivnosti in uspehov bi bilo seveda prav, da bi s turizmom kot fakultativnim poukom nadaljevali tudi v prihodnje. Upamo, da nas bo prihodnje šolsko leto pri tem podprla tudi izobraževalna skupnost. Takšen pouk namreč nameravamo organizirati tudi za učence sedmega razreda. Zdaj se vsako leto dva do štirje učenci z naše šole odločijo za gostinski poklic. Tovrstno poklicno usmerjanje pa bi radi še bolj spodbudili.« A. Žalar Največja taborniška akcija MARIBOR — Minulo soboto, 29. junija 1985, se je v Mariboru začel 9. zlet Zveze tabornikov Slovenije. Prireditev, s katero bodo taborni- * ki označili 35-letnico delovanja svoje organizacije, 40-letnico osvoboditve mladih in mednarodno leto mladih, bo trajala do 7. julija. Po prvem letu delovanja je ZTS izvedla 1952. leta svoj prvi partizanski pohod v Dolenjske Toplice, nekakšen uvod v poznejše zlete. Prvi zlet je bil 1953. leta na Okroglici pri Gori ci, zatem pa so se taborniki leto za letom zbirali na Ostrožnem pri Celju, v Ljubljani in Kumrovcu. Sledili so zleti leta 1960 na Šobčevem bajer-ju pri Lescah, leta 1965 v Metliki, leta 1977 na Muti in leta 1981 v Ilirski Bistrici. Zlet, največja taborniška akcija, je vsestranski pregled dela tabornikov. Vse svoje poglavitne dejavnosti pokažejo vsake štiri leta na enem prostoru. Letos so se zbrali v Stražun-skem gozdu v Mariboru. Kar dva tisoč tabornikov se bo na 9. zletu izkazalo z znanjem, ki so ga pridobili v nekaj letih. Program zleta je zelo pester. Kot so zapisali k vabilu za zlet v glasilu Tabor, je zlet prava smrt za dolgčas. Poleg taborniških tekmovanj so predvideli številna športna srečanja, kulturne nastope, oglede znamenitosti bližnjih krajev in še kaj. Veselo bo tudi v družbi, pa čeprav ob pomi vanju posode in pospravljanju tabora, saj so taborniki znani šaljivci. Med skupnim bivanjem se bodo spletla nova znanstva in prijateljstva, udeleženci bodo bogatejši za nove izkušnje. Letošnji zlet so odprli 29. junija opoldan. Sobotni večer so taborniki preživeli ob tabornih ognjih, nedelja je bila namenjena medsebojnemu spoznavanju in urejanju tabora, včeraj pa so priredili taborniško tribuno o onesnaževanju okolja in revijo taborniških filmov. Današnji dan mineva ob bolšjem taborniškem sejmu, tribuni o obnovi gozdne šole v Bohi nju, reviji taborniških filmov in drugih kulturnih dejuvnostih. Jutri bo partizanski pohod na Osankarico, kjer bodo podelili najboljšim tabornikom priznanja in najboljšim organizacijam nazive Partizanski odred. V sredo dopoldan je načrtovana tudi akcija Ilegalec. V četrtek dopoldan ^od<^ lal)i>riuki_skusj|>rv^>tvah ^ Maribora udeležili osrednje proslav« ob dnevu borca. Popoldan se bodo začeli republiški mnogoboji za vs« kategorije tabornikov, odprli bodo razstavo taborniške fotografije I zvečer priredili taborniški ples. V Ve tek zvečer bo srečanje klubovcev, i soboto popoldan bodo razglasili te zultate mnogobojev, program pa bo do 6. julija sklenili ob skupnem tff bornem ognju." S. Saje Več za zdravstvo, šolstvo in otroško varstvo Jesenice — Tudi letos bodo sred' stva interesnih skupnosti družbeni) dejavnosti za 10 odstotkov zaostaja la za rastjo dohodka v občini. Vred nost programov bo znašala milijard* 815 milijonov dinarjev. Zaradi drugačnih razmer na pOJ dročju socialne varnosti in uveljavi' tve samoupravnega sporazuma ( uresničevanju socialnovarstvenil1 pravic je bil del sredstev otroškeg' varstva za otroške dodatke izvzet i* omejitev ali 10-odstotnega zaostaja nja za rastjo dohodka v občini. V }e seniški občini ocenjujejo, da bo$ zaradi nizkih osebnih dohodkov I primerjavi z republiškim povprej jem morali zbrati znatno več sred stev kot so načrtovali — na področj*1 otroškega varstva še enkrat več d? narj.i kot lani, prav tako tudi na p° dročju socialnega skrbstva, pri st* novanjskem gospodarstvu pa vr kopalna. Ponudb,- , Ionu zdaj razširjajo še z dodatni opremo bivalnih prostorov: preprO gami, zavesami, posteljnim perilom-HUM tnim kiznom, svetili in drugim*' podobnimi detajli. Glavni novosti s»' Iona pu bosta strokovno svetovanj' in preskrba opreme po posebnih M ročilih. Za primer povejmo, da H kupec lahko v salonu naročil tudi pO hištvo za opremo podstrešnega sta nova nja in podobno. Posebna značilnost Lesnimneg' salona na Primskovem pa bo še na' prej raznovrstnost ponudbe i.a vsafc žep, kot temu pravimo. Trenutni imajo na zalogi kvalitetno in cenertf pohištvo pa tudi najnovejše iz jug0" slovanskega izvoznega programa To je na primer, pohištvo Evrop* 2000, namenjeno francoskemu kup" cu. Lesnina ima ekskluzivno pravico prodaje tega programa na domačei* trgu. V bogatejšo in kvalitetnejšo p& nudbo !>>snininega salona Pohištv* na Primskovem pa sodita poleg sve* tovanja in preglednejše predstavitvi tudi brezplačna dostava in montaž* na domu A. Žalar I TOREK, 2. JULIJA 1985 KULTURA 5. STRAN @®JE31Sfc3J©ISSGL^ Nova zbirka pesmi Mihaela Cenca Se ena Breča Kranjčan Mihael Cene z novo pesniško zbirko, žal v sila majhni nakladi samozaložbe, dokazuje, da se spozna na pravo poezijo r Domala ne mine mesec, da ne bi na Gorenjskem izšla kakšna nova samozaložniška pesniška knjiga. Ob tem nedvomno razveseljivem pesniškem »boomu« pa se kritičnemu spremljevalcu porodijo tudi nekateri pomisleki. Kaj te knjižice prinašajo novega, svežega in vznemirljivega v slovenski literarni prostor? Koliko so beročemu občinstvu sploh dosegljive, glede na to, da jih je zaradi nizkih naklad in neiznajdljivosti avtorjev praviloma sila težko dobiti tudi v gorenjskih knjigarnah in knjižnicah., kaj šele v Ljubljani in drugje po Sloveniji? Zakaj izhajajo v samozaložbah izključno pesmi? Ali je res samo Y poeziji ponudba tolikšna, da je naša založniška podjetja ne morejo pogoltniti — kar naj bi pomenilo, da pisanje poezije zahteva manj napora kot proza, dramatika in esejistika? Ali ni prišlo do absurdnega položaja, da imamo več pesnikov kot bralcev poezije? Nekaterim od teh knjižic se namreč že na prvi pogled vidi, da njihovi avtorji nimajo dovolj širokega razgleda ne po domači ne po svetovni pesniški tvornosti, kaj šele po literarni kritiki in teoriji. Nekateri »pesniki« si lahkomiselno predstavljajo, da je mogoče pisati pesmi kar na pamet in da pesniku poleg najosnovnejše pismenosti zadošča biti bodisi mlad in zaljubljen, bodisi star in razočaran. Vendar pa vsa ta vprašanj in pomisleke kar pozabimo, ko dobimo v roke »Rdečo brečo«, novo zbirko pesmi (prva, »Breča« je prav tako v samozaložbi izšla leta 1983) kranjskega pesnika Mihaela Cenca. Branje Cenčevih pesmi nas hitro prepriča, da imamo pred seboj pravo poezijo in ne nekaj, kar bi to hotelo biti ali se dela, da je.-Te pesmi so — vsaj večina od njih — daleč od kakršnekoli cenenosti, diletantizma in epigon-stva, kar žal vse prepogosto zaznamuje podobne izdelke drugih piscev. Nekje v prtu je, stokrat zmečkanem, strokrat zlikanem platnu, prvotna zgradba lanu. Teh verzov pač ne bi mogel zapisati nihče, ki v svojem bistvu, ni pesnik, ki sveta in življenja ne doživlja kot čudež in skrivnost, v vsakem, na Prvi pogled še tako obrobnem in zanemarljivem pojavu. S češplje se zvonko, ro-zpasano oglaša kos, niso obrali nabreklih, zametno modrih plodov, x* poče se sladkor cedi. Če smo pri Cenčevi prvi zbirki ugotavljali, da se mu »besede zatikajo in celo spotikajo, pa se spet ujamejo v duhoviti domislici, natančno izrisani podobi, kot solza jasnem in čistem preblisku razuma (razumevanja), na pol polne ognja na pol polne ledu, zmeraj (ali skoraj zmeraj) v pravšnji razdalji od prevročega čustva in prehladnega intelekta ...« (Glas, 14. dec. 84), bi lahko k njegovim novim pesmim dodali samo še to, da je v njih manj »domislic« in več poezije kot v prvi zbirki, da se besede manj spotikajo in zatikajo in se večkrat ujamejo v srečnem so-skladju med vsebino in obliko, kar vse pripomore, da pesem zares zapoje, ne da bi se odrekla drugim elementom — sporočilnosti, čutni nazornosti, itn. Nekatere pesmi iz »Rdeče breče« (Semena, Prijateljeva pesemsol, Vešče in luč, Na Telovo ...), so prave male mojstrovine, ki se jih ne bi sramovale tudi osrednje literarne revije in založbe. Zato lahko le obžalujemo, da je zbirka izšla v tako nizki nakladi (120 izvodov!), ki praktično že vnaprej onemogoča vsako širšo komunikacijo s kritiki in bralci. Knjigo je natisnila Delavska univerza Viktor Stražišar Jesenice, opremil jo je avtor sam, ilustrirala pa Zlata Volarič. Edo Torkar Srečanje amaterskih likovnih ustvarjalcev Trebnje — Med 28. junijem in 6. julijem 1985 poteka v Trebnjem 18. tabor likovnih samorastnikov Jugoslavije. Udeležujejo se ga amaterski likovni ustvarjalci Mladen Biželj in Jutta Borchert iz ZR Nemčije, Gonzala Endara Crovv iz Ecuadorja, Ilona Csarejsne Hrabovszki iz Madžarske, Vasile Frunzete iz Romunije in Jan Hruška iz ČSSR ter jugoslovanski umetniki-naivci Josip Falica, Ivica Fišter, Hamdija Hadžič, Zlatko Huzjak, Franci Lesjak, Sandi Lesko-vec, Janoš Mesaroš, Dobrosav Milo-jevič, Stane Novak, Bruno Paladin, Ivica Propadalo, Lucij an Reščič, Željko Seleš, Dobrivoje Stevanovič, Sava Stoj kov, Franc Tavčar, Pero Topljak, Ante Vukič, Slobodan Živa-novič in Boris Žohar. Slikar iz Brna Jan Hruška, dobitnik velike zlate plakete tabora, bo razstavil svoja dela med 6. in 27. julijem v trebanjski galeriji samorastnikov. Slavnostni sklep tabora s kulturnim sporedom bo v domu kulture v Trebnjem v soboto, 6. julija 1985, ob 18. uri. Na svečanosti bo zbranim spregovoril sodnik ustavnega sodišča SR Slovenije Bogdan Osolnik. (S) Boris Kuburič: Prejeli smo: Koliko v resnici daje Veriga kulturi V 46. številki Gorenjskega glasa je Jjl objavljen pogovor novinarke P« Z. Žlebirjeve s predsednikom Kul-turnoprosvetnega društva Veriga iz ^sc Jožetom Hozjanom. Ker podatki v članku niso pravi, prav tako pa tudi ton, v katerem je članek napi-^an, prosim, da objavite to pismo kot dopolnilo razgovoru. Prispevek tovarne Veriga za kul-j^rni skupnosti republike in občine ,° znašal letos najmanj 4000 dinar-^ev na zaposlenega ali skupaj ^•400.000 dinarjev. Prispevek iz sklada skupne porabe društvom in sindi-*Qtu za kulturo pa bo letos »50.000 dinarjev. Sindikat dobi od te-?a 35 starih milijonov, godba na pihala 50 starih milijonov, razen tega j?a so minimalne dotacije med 5 in "tisoč dinarji prejeli zbor Lipa, pevski zbor osnovne šole Lesce in Glasina šola v Radovljici. Članek v Gorenjskem glasu in ti Suhoparni podatki terjajo seveda komentar. , Mi res, da nameni vodstvo tovarne kulturi- le 110 tisočakov, pač pa P«0 tisočakov razen rednega prispevka SIS za kulturo, ki ga, če pristane P^O na slog pogovora, vodstvu »fabri-£°'< poberejo. Nisem prepričan, da ^Ulturno društvo v Verigi tudi od te-ga nič ne dobi. Napaka v članku je °semkratna in naenkrat bi lahko tr dih, ki — Skoraj osemsto prebivalcev krajevne skupnosti Reteče-Gorenja vas je lani ostalo brez prepotrebne telefonske govorilnice. Vas s skoraj osemsto krajani in le nekaj telefoni v stanovanjih je pred leti zbrala sredstva za telefonsko govorilnico, ki pa so jo lani neznanci zažgali. »Naši krajani potrebujejo telefonsko govorilnico, ker je marsikdaj treba ponoči poklicati zdravnika, živinozdravnika. Takrat je namreč težko buditi redke lastnike telefonov (okrog deset jih je v vasi), tudi vratar Iskre ni vesel tistih, ki ga prosijo, da bi telefonirali,« je povedal podpredsednik krajevne skupnosti Danilo Kosmačin. Krajani ne morejo razumeti, da so ostali brez telefona. »O požigu telefonske govorilice smo obvestili postajo milice in pošto, vendar so iz pošte odgovorili, da nimajo priključka za nas. Mislim, da bi krajani zbrali sredstva, samo da dobijo telefon,« je še povedal predstavnik krajevne skupnosti. Vinko Plevel, referent za vzdrževanje javnih central in telefonskih govorilnic na Gorenjskem pravi, da je priključek v Retečah še, da ga niso demontirali, vendar letos nimajo denarja za montiranje novih govorilnic, ki trenutno stanejo okrog 700 tisoč dinarjev. Telefonske govorilnice v Retečah in tudi drugih niso zavarovali zato, ker je tako velika zavarovalna vsota, da daleč presega škode na telefonskih govorilnicah. Požig v Retečah je menda prvi požig katere izmed telefonskih govorilnic v Sloveniji. Če Di torej krajani Reteč zbrali denar za novo govorilnico, jo lahko dobijo takoj, drugače pa bo treba počakati še kakšno leto, saj so pri montiranju težave tudi zaradi uvedbe novih kovancev. V. Primožič Krajevna skupnost Reteče-Gorenja vas praznuje — Danes, v torek, 3. julija, praznuje krajevni praznik krajevna skupnost Reteče-Gorenja vas. V počastitev praznika so že odigrali nogometni turnir, poštari'i mlaje pred kulturnim domom, v nedeljo pa so pripravili pohod na Osovnik. Danes zvečer bo slavnostna seja organoo KS in D PO v kulturnem domu, zvečer pa bodo zakurili kres na Frtičovem. V preteklih letih so krajani asfaltirali krajevne poti, uredili so tudi kanalizacijo. Trenutno poteka akcija za izgradnjo telefonskega omrežja. V. Primožič, Foto: G. Šinik Na Zlatem polju gradijo parkirišča Kranj — V krajevni skupnosti Zlato polje v Kranju so se že lani lotili gradnje parkirnih prostorov v bližini stanovanjskih blokov. S prostovoljnim delom, prispevki interesentov in deloma združenimi sredstvi so na sedmih različnih krajih v krajevni skupnosti zgradili 91 parkirnih prostorov. Letos pa s tovrstno akcijo in deli nadaljujejo. Na sedmih različnih krajih prav tako ob stanovanjskih blokih nameravajo zgraditi še 79 parkirnih prostorov. Tudi letošnje urejanje poteka s prostovoljnim delom in prispevkom interesentov oziroma krajanov. Urejanje parkirišča na Gosposvetski ulici na Zlatem pa je pred nedavnim povzročilo tudi nekaj nezadovoljstva. Ker je pri urejanju parkirišč domala povsod potreben poseg v zelenice, so se nekateri stanovalci začeli pritoževati. Marsikomu se je zdelo škoda, da je bilo treba v Gosposvetski ulici podreti tudi štiri drevesa. Povprašali smo o tem v krajevni skupnosti. Povedali so, da je ustrezno strokovno mnenje in tudi soglasje za to dal upravljalec zelenic in sicer KŽK Tozd Kmetijstvo. Strinjali pa so se, da mora še naprej v krajevni skupnosti prevladovati osnovna skrb nad varstvom zelenic in dreves na njih. Menili so, da sedanji poseg ni bil nestrokoven in tudi ne prehud. A. Ž. Poštna kočija, s kakršno so prevažali tudi potnike v prejšnjem stoletju, vsaj do leta 1860 (25. zapis) »Pri puščavniku« se je reklo pekariji in gostilni v hiši, ki nosi sedaj tablico Prešernova ulica št. 15. Po katastru pa je bilo to Mesto št. 140 oziroma Zgornji trg št. 114 po starejši ulični oznaki. Lokal pa je bil prav nasproti hiše, v kateri se je Prešeren naselil. Semkaj, k Puščavniku ali k Puhlinu, kakor se je tudi reklo, je vodil dobrosrčni pesnik šolarje in jih gostil s pecivom in slaščicami. Pa tudi sam je tu kdajpakdaj po-sedel pri poliču dolenjca in se pogovarjal z razborito gospodinjo, vdovo Punti-gam, ki je bila tudi zapisana med kli-enti doktorjeve pisarne. — Gostišče je opravljalo svojo obrt in nosilo staro ime prav do leta 1945, ko se je vanj nato vselila špecerijska trgovina (sedaj Bonboniera). Gostilne »Bekselj« ni več. L. 1960 so jo morali podreti, ker je postala prometu v oviro. Stala je na Blejski cesti in imela številko 2. Prej je bilo to Kokr-ško predmestje št. 39. Sprva je bila tu pristava, v Prešernovem času pa je bila furmanska krčma s številnimi hlevi. Tu so vozniki izmenjavali priprego, »prebekslali«; odtod ime gostišču. Pesnik je bil čestokrat med glasnimi originalnimi možaki in se šalil z njimi. Šifrerjeva gostilna, danes »Prešernov hram«, je bila v Prešernovem času last pivovarnarja Leopolda Maverja. Stoji prav nasproti župne cerkve, na • glavnem, Titovem trgu, št. 14. Po katastru je imela hiša štev. Mesto 110, ulica pa je bila Župniščna št. 42. Zdaj je gostinski lokal prenovljen po načrtih pokojnega arhitekta Plečnika. Izvesek nad vhodnimi vrati pa je nekaj prav posebnega: umetno kovan železen kranjski orel. Na to gostilno veže tradicija tudi najdbo pesnikovega ustnika za cigare. Še bolj znana pa je anekdota: da je prav v tej krčmi, ob mizi pri oknu, s pogledom na trg pred cerkvijo, ob nedeljah dopoldne posedal naš Prešeren in plačal cerkovniku srebrno dvajsetico, da je šel namesto njega k maši. Češ, če duhoven za denar mašo bere, jo sme kdorkoli tudi za denar poslušati. Gostilna »Pri stari pošti«, tako tesno povezana z vestmi o pesnikovem življenju v Kranju, je bila prav po nepotrebnem žrtvovana urbanističnim idejam in podrta do tal v 1. 1964. Stala je vrh Jelenovega klanca in prav spodobno odpirala pot v staro mesto. Po katastru je imelo stavbišče št. 1 v Kokr-škem predmestju, sicer je bila zadnja tablica na hiši: Koroška cesta št. 2. Pred vojno pa je nosila hiša oznako . Mencigerjev trg št. 1. Gostilna je dobila ime po nekdanji poštni postaji. Tu so bili hlevi s spočitimi konji, tu so bila tudi prenočišča za potujoče tujce — skratka, nekak prometni vozel je bil pri tej gostilni, bi rekli po današnje. Važna poštna postaja med Ljubljano in Tržičem je imela tudi svojega, od države pooblaščenega upravitelja. Izza 1. 1770 vemo za »poštarja« Jurija Kodermana. Za njim je prevzel postajo doseljenec s Koroškega, iz Glinj v Rožu, Janez Krstnik Mayr. Ta pa ni bil le cesarski poštar, pač pa tudi vodja mestnega sodišča. Za Krstnikom je prevzel postajo njegov sin Emanuel. Ta je gospodaril »Pri stari pošti« do 1. 1827, ko je umrl, zapustil imetje in dober gla*s sinu Janezu Nepo-umku Maverju. Vendar ta ni več hotel imeti opravka s pošto in sodiščem, pač pa se je rajši ves posvetil krčmi, ki je postala ena najimenitnejših na Slovenskem, na Gorenjskem pa gotovo prva med najboljšimi. To dobro, slavnozna-no ime, je hiša ohranila prav do izbruha druge svetovne vojne, torej celih 175 let! Prešeren je rad zahajal v to starosla-vno gostilno. Bil je tu prav tako domač kot pri Jalnovih. Krčmarju Nepoumku Maverju je celo zložil prav posebno slano pesem-zbadljivko, vendar ne tako hudo kot hčeri njegovi, ki je raje šla na tuje, kot da bi si izvolila moža doma. V tej gostilni se je ustavila tudi Ana Jelovškova, ko je z otrokoma ob novem letu 1849, obiskala že močno bolnega pesnika. Tu se je obupana in premra-žena nezakonska mati z otročičema okrepčala in pogrela pred dolgo potjo do Ljubljane. In še prav posebno trda zima je bila tedaj ... Ob tej priložnosti je krčmar Nepo-umk Mayr prav po človeško skušal potolažiti nesrečno Ano, češ, da mu je doktor pravil, da bi otroka rad vzel k sebi in skrbel zanju, če bi le odurna Katra to dovolila . . . V tej gostilni so se tudi sestali po-grebci, potem ko so zagrebli pesnikovo neiztrohljivo srce. Tu so sklenili, da bodo pričeli z zbirko za nagrobnik. Ognjeviti domačin Bučar je na tej žalostni pogrebščini recitiral sonet o Vrbi. Ob zadnjih stihih ga je premagalo ga-notje in se je razjokal. Prisotni so nato vstali, trčili s kozarci in izpili do dna, v Prešernov spomin ... Gostilna pri »Stari pošti« v Kranju je prišla tudi v hrvaško literaturo. Avgust Senoa (1838 — 1881), slavni romanopisec, je 1. 1878 objavil prelepo novelo »Karanfil s pjesnikova groba«, v kateri opisuje svoj obisk pri prijateljevih sorodnikih, ki so bili prav Maverji s »Stare pošte«. Tako toplo in čustveno ni še nihče dotlej pisal o našem pesniku, njegova novela je zares kar »dehteča počastitev« Prešerna in »Poezij«. 7. STRAN &SSSSSiSSSSi RADIJSKI SPORED KINO SOBOTA, 6. julija Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Pionirski tednik - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine -10.05 Sobotna matineja - 11.05 S poti Po Jugoslaviji - 11.30 Srečanja republik in pokrajin -12.10-14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -14.05 Glasbena panorama -15.00 Radio danes, radio juto - 15.10.-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak in EP -17.00 Studio ob 17.00 Zunanjepolitični magazin 18.00 Škatlica z godbo 18.30 Mladi mladim -20.00-23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Od tod do polnoči - 00.05-5.00 Nočni program - glasba NEDELJA, 7. julija Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - 9.05 Še pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja - 11.00-13.00 Naši Poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.10 Obvestila in zabavna glasba -13.20 Za naše kmetovalce - 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.30 Humoreska tega tedna - 15.30 Nedeljska reportaža - 15.55 Pojo amaterski zbori - 16.20 Pogovor s poslušalci i6.30-17.50 Priljubljene operne melodije - 17.50 Zabavna radijska igra - 19.45 Glasbene razglednice 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.20-24.00 Glasba za pri-i jeten konec tedna 00.05-4.30 Nočni program -glasba pesmi in besedi - 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 21.05 Radijska igra - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Mozaik lahke glasbe -00.05.-4.30 Nočni program -glasba' SREDA, 10. julija Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Popotovanje od strani do strani - 8.20 Počitniški pozdravi - 8.30 Zabavni zvoki - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za ... - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25-15.25 Popoldanski mozaik - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 +glasba - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času - 18.30 S knjižnega trga - 20.00 Šentviški tabor pevskih zborov 1985 - 21.05 Giuseppe Verdi: Odlomki iz opere »Aida« - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Zimzelene melodije - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Jazz za vse - 00.05-4.30 Nočni program - studio Maribor) RADOVLJICA — 6. julija: hongk. barv. film GOSPODAR ZMAJ ob 18. uri, franc-nem. barv. KATERIN ŠERI ob 20. uri, 7. julija: amer. barv. krim. film POLNOČNI MORILEC ob 18. uri, hongk. barv. film GOSPODAR ZMAJ ob 20. uri, 8. julija: franc.-nem. barv. erot. film KATERIN SERI ob 20. urL 9. julija: amer. barv. krim. film POLNOČNI MORILEC ob 20. uri BLED — 6. julija: amer. barv. film SREČEN BOŽIČ GOSPOD LAWRENCE ob 18. uri, amer. barv. film RAMBO ob 20. uri, 7. julija: amer. barv. film RABMO ob 18. uri, amer. barv. grozljivka ŽEJA PO KRVI ob 20. uri, 8. julija: hongk. barv. film GOSPODAR ZMAJ ob 20. uri, 9. julija: ju-gosl. barv. film SLADKA VODA ob 20. uri BOHINJ — 6. julija: amer. barv. film ŽEJA PO KRVI ob 20. uri, 7. julija: amer. hnm, film SREČEN BOŽIČ GOSPOD LAWRENCE ob 18. in 20. uri, ŠKOFJA IJOKA SOBA - 5. julija: franc. avant. film VELIČASTNI ob 20.30, 6. julija: amer. barv. risani film LARI FARI, ZAJČEK ob 10. in 17. uri, hongk. barv. film LETEČA TOLPA ob 18.30 in 20.30, 7. julija: amer. risani film LARI FARI, ZAJČEK ob 10. uri, hongk. barv. film LETEČA TOLPA ob 18.30 in 20.30, 9. julija: amer. komedija NAJBOLJŠA MALA JAVNA HIŠA ob 20.30. ŽELEZNIKI OBZORJE - 5.julija: amer. risani film LARI FARI, ZAJČEK ob 16. in 18. uri, hongk. barv. film LETEČA TOLPA ob 20.30, 6. julija: franc. barv. film ^&l^m!likLb£ii ™rmorja v hotaveljskem Marmorju. J SPET SEM SAMSKI ob 20.30, 7. julija: franc. avant. film VELIČASTNI ob 18.30, in 20.30 POLJANE — 5. julija: franc. barv. komedija SPET SEM SAMSKI ob 20. uri, 7. julija: amer. akcij, film SUPERAGENTA ob 18. uri v__-,-.--- > ČE STE NAROČNIK. BERETE GORENJSKI GLAS ZA 60 ODSTOTKOV CENEJE! TOREJ, NAROČITE SE NA GORENJSKI GLAS! v------■-- NAGRADNA KRIŽANKA _____ PONEDELJEK, 8. julija Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Počitniško popotovanje - 8.40 Pesmice na potepu - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Znano in priljubljeno -U.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 "Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru -13.50 Ponedeljkov križem-kraž - 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.30-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP -. 17.00 Studio ob 17.00 +glasba -18.00 Na ljudsko temo -18.25 Zvočni signali - 20.000 Kulturni globus - 20.10 Zaplešite z nami - 21.05 Češka K»c?>iLe z nami - zi.ua rešiva iumu - ivinim« «. -------- filharmonja in dirigent Lo- tov: Borodino - 23.05 Paleta vro Matačič - 22.15 Infor- popevk jugoslovanskih av- ČETRTEK, 11. julija Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za šolarje -8.35 Igraj kolce - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za . . . - 11.05 Znano in priljubljeno - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Znane melodije - 12:40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 -Iz naših krjev - Iz naših sporedov - 14.05 Za mlade poslušalce -14.45 Naš gost -15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 +glasba - 18.00 Lahke note - 18.30 V elegičnem tonu - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer -21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini (po-nov.) - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Večerna podoknica - 22.50 Literarni nokturno - Mihail J. Lermon- IGRALEC NA ORGLE Rt.NOVA- CUA. REMONT mativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Zimzelene melodije - 00.05-4.30 Nočni program - glasba TOREK, 9. julija Prvi program 4-30-8.00 Jutranji program glasba - 8.05 Za šolarje -8-35 Mladi koncertant - 9.05 g glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano ?a ... - 11.05 Znano in pri-^ubljeno - 11.35 Naše pesmi in plesi 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Po domače - 13.30 Od melodije do melodije - 13.45 Mehurčki -14.05 V korak z mladimi -1S-10.-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja ln EP 17.00 Studio ob 17.00 +glasba 18.00 Sotoč-la (prenos iz studia radia Maribor) 18.45 Glasbena medigra - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča ^°00 Slovenska zemlja v torjev - 00.05-4.30 Nočni program - glasba PETEK, 12. julija Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za šolarje -8.35 Počitniški pozdravi -9.05 Z glasbo v dober dan -9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Znano in priljubljeno - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 14.05 »Od pravljice do pravljice ...« - 14.30 Človek in zdravje - 14.40-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 +glasba -18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela ... - 20.00 To imamo radi 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22.25 Iz naših sporedov -22.30 24.00 Iz glasbene skrinje - 00.05-4.30 Nočni program Radio Koper GL. MESTO ŠVICE SVETNIŠKI SIJ, ŽARNI VENEC OSSIP ZAOKINE SOD SLOV PESNICA (SAŠA) FTALU. ŽENSKA REVUA SMER V SODOBNI SLOV. LITERATURI VOZ S PLOHOM OLESENELA RASTLINA ZAPONKA Z VZMETJO KDOR SE ŽENE ZA KARIERO UMRLI SOVJETSKI POLITIK PESNIŠKA STOPICA HRV. ŠAHOV. VELEMOJ- DELEŽ DRU STER I ZABN1KA (BRASLAV) SPODNJI DEL GOBE IGRALKA MIRANDA REKA SKOZI MUNCHEN VOJAŠKA STOPNJA IZOBRA ŽENKA VRSTA OPICE MAJHNA SMREKA STROKOVNJAK ZA PERZIJSKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST EVROPSKI POLOTOK I VOLIVEC KI DAJE VOLILO FR. SLIKAR. iMPPr-sio NIST (AUGUSTE) ANTON GRAD Rešitev nagradne križanke pošljite do l0- juiija, do 9. ure, na naslov: ČP Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako — Praznična nagradna križanka. L nagrada 1.000 din 2. nagrada 600 din 3. nagrada 400 din in pet nagrad po 200 din f»RAt>m.Bi VALEČ ITALIJE SKLADBA I BEETHOVNA (MISA ) TURK MAJKO REVMAT BOLEČINE V MIŠICAH TRAM ZA SO DE V KLETI SOVRAŽNICA ŽELEZA REKA NA KAVKAZU VRH V (TAL ALPAH ČEŠKO MOŠ IME 3 PRRDSED NIK ZDA SPHfVOD V PUŠČAVI NAJNIŽJE LEŽEČE ME STO, OB MRTVEM MORJU NEKDANJI TURŠKI CEH IRENE JOLIOT NIKOLA TESLA HRANA. JESTVINE GLAS NAŠ DENAR HLOD. ŠTOR PANJ PROSTOR ZA SONČENJE NAPAD NA POLITIKA MAJHNA URA ZDRAVILNA TRAVNIŠKA RASTI INA DOBITEK NA TOMBOLI MIHA MARINKO PREBIVA LEC ANTIČNE Al .Ni \ UGANDSKI DIKTATOR (101) ŽLAHTEN LES ZA OBLAGANJE SAMOSTAN SKI PREDSTOJNIK REKA V TIT VELENJU EMIL NOLDE MESTO V SEVERNI ITALIJI IZRABLJANJE UPORABA TOVARNA V ZREĆAH GL ŽILA OD VODNICA BRANKA SESTAVIL R N NEKD SAH SVETOVNI PRVAK (EMANUEL) VODNI VRTINEC IGRALEC GABIN MANJŠI JADRANS KI OTOK PREMOGOV V ISTRI VRSTA /ACIMlsr BURT LANCASTER ŽITNO SOCVETJE OKLEPNO BOJNO VOZILO PREBIVA LEC OB BALTIKU (g©gyg&&5MEnGLAS 8. STRAN REPORTAŽA — ZANIMIVOSTI TOREK. 2. JULIJA 198! Jezersko razvija kmečki turizem Na Jezerskem se je sedem kmetij odločilo za kmečki turizem — Poleg lastnih in bančnih sredstev se je za pomoč tej usmeritvi odločilo tudi GG Kranj, TOK Preddvor z dobrimi 5 milijoni din — Za novih 140 postelj, ki bi jih ponujali kot apartmaje, se najbolj zanima Kompas — Po zgledu Jezerskega naj bi kmečki turizem razvijali še v nekaterih drugih krajih kranjske občine Jezersko — Včasih od veliko govorjenja ni ravno posebnega haška. Vendar pa zdaj kaže, da se je od toliko besed in prelitega črnila glede razvoja turizma na Jezerskem vendarle nekaj premaknilo. Morda je bil pravi vzrok za znova oživljene načrte kako spodbuditi razvoj takšnih naravnih danosti, kot jih ima ravno Jezersko, prav ponovno odkritje mineralne vode. Lani maja je iz vrtine nad Ankom ponovno pritekla slatina, ki so jo pred vojno na Jezerskem sicer že pili, nato pa se je voda zaradi premikanja tal porazgubila. Tudi kemijska analiza vode daje slutitida bi se slatina na Jezerskem dala koristno uporabiti za zdraviliški turizem. Vendar pa bo do tega, da bi se zbralo dovolj denarja za kaj več kot je le sedanja pokušina slatine, ki prosto odteka, trajalo še kar nekaj časa; čeprav ni mogoče zanikati, da se za slatino na Jezerskem zanimajo Radenska iz Radencev in še nekatere večje turistične organizacije. Torej — premaknilo se je in to pri kmečkem turizmu. Kaže, da bo tradicija oddajanja sob na Jezerskem oživela, vendar na dosti višjem nivoju kot pa pred desetletji. V kranjski občini so se namreč odločili resneje razvijati kmečki turizem; začeli naj bi prav na Jezerskem, nadaljevali pa na Ambrožu pod Krvavcem, Šenturški gori, Vo-klem, Trbojah in Podblici. Kajti ni le dovolj, da razvoj turizma zapišemo v srednjeročne plane, treba je bilo dela, da se od ideje naprej tudi nekaj naredi. Ideja, da. bi ponovno zagreli Jezersko tudi za kmečki turizem je nastala pravzaprav pri Gozdnem gospodarstvu Kranj, Temeljni organizaciji kooperantov Preddvor, ki naj bi bila že po sedanji zakonodaji nosilec razvoja kmečkega turizma. »Lani smo tako kot vsako leto naše kooperante popeljali na izlet, tokrat na avstrijsko Koroško na ogled njihovega kmečkega turizma,« je povedal dipl. ing. Janez Po-nikvar. »Več Jezerjanov si je lahko ogledalo, kaj naj bi bila sodobna ponudba kmečkega turizma. S krajevno skupnostjo smo se dogovorili, naj poišče resne interesente. V naši hranilno kreditni službi smo namreč pripravljeni vložiti v razvoj kmečkega turizma na Jezerskem dobrih 5 milijonov din, s katerimi bo možno posodobiti nekaj kmetij. Doslej smo vlagali bolj v gospodar ske objekte, zdaj pa menimo, da ima tudi kmečki turizem veliko možnosti.« 80 let škofjeloškega čebelarstva Tudi čebele nosijo v sebi bogastvo Škofja Loka — S sprevodom konjenikov, osemdesetih čebelic, narodnih noš, godbo na pihala, čebelarskim vozom ter množico čebelarjev Ing. Janez Ponikvar: »Za kmečki turizem na Jezerskem namenjamo 5 milijonov din v obliki kreditov.« Na Jezerskem je zdaj sedem kmetij, ki bodo obnovile s kreditom Gozdnega gospodarstva svoje stavbe, velik del denarja pa bodo vložili tudi kmetje sami, pomoč pa ni odrekla tudi Ljubljanska banka. Za prve štiri so projekti že nared, tudi zanje je prispevala denar krajevna skupnost, GG, nekaj denarja pa je tudi iz združenih sredstev za razvoj krjevnih skupnosti. Projektantska skupina, ki jo vodi ing. Marko Šenk, bo pripravila še preostale načrte do jeseni. Predvideno je, da bi vsaka kmetija po obnovi lahko imela 20 do 25 ležišč za turiste. »Zavedamo se, da sodobni turist ni Več zadovoljen le z dobrim zrakom, sobo in kopalnico na koncu hodnika,« pravi Ivan Muri z Anco-vega, ki namerava v dveh letih približno polovico svoje nove hiše preurediti v apartmaje namenjene kmečkemu turizmu. »Mislim, da se nam na Jezerskem zdaj ponuja prava priložnost, ne kaže je izpustiti. Povsem brez skrbi res nismo, treba bo odplačevati kredite, obresti so visoke, tako da nam obljubljajo tudi nekaj regresa za obresti. Toda če bodo potem postelje zasedene bomo tudi kredite lahko odplačali.« Ivan Muri: »Že letos bi radi začeli preurejati hišo, da bi bila v dveh letih — če bo vse po sreči — že nared.« Z novimi ležišči, računajo, da bi jih povečalikar za okoli 140, bi Jezersko pridobilo več kot tretjino novih zmogljivosti. Komaj je verjetno namreč, da je imelo Jezersko, ki je še leta 1967 imelo v družbenem in zasebnem sektorju 423 ležišč, v letu 1983 le še 280 ležišč. Zgovoren podatek, da turizem ne nastaja kar sam od sebe, pa če so še takšni naravni pogoji. Za te nove zmogljivosti Jezerskega se še posebej zanima turistična agencija Kompas. Le-ta že zdaj zagotavlja, da bo zlahka našla goste za vse nove zmogljivosti jezerskega turizma. Celo več: pri Kompasu obljubljajo tudi nekaj kreditov za opremo novih apartmajev. Jezerski turizem in s tem napredek kraja ima — kot zdaj kaže — svojo veliko priložnost. Seveda se na Jezerskem zavedajo, da nimajo še vseh pogojev, ki jih vedno bolj zahtevni turist hoče. Toda prav zdaj napeljujejo telefonski kabel po vsem Jezerskem, tudi do kmetij, ki so se odločile za kmečki turizem. Že nekaj časa se pripravljajo tudi na ureditev Planšarskega jezera, pa tudi nekatere ceste so še takšne, da bi marsikateri voznik raje nesel svoj avto, kot pa da bi peljal po njih. »V Kranju si prizadevamo, da bi Janez Gradišar: »Jezersko naj bi postalo zgled za razvoj kmečkega turizma tudi v drugih krajih kranjske občine.« turizem na Jezerskem ponovno zaživel,« pravi Janez Gradišar, član izvršnega sveta občine Kranj. »Začenjamo s ponovnim oživljanjem kmečkega turizma, ki ima na Jezerskem tradicijo. Vendar pa ne bo to turizem le za dva meseca na leto, pač pa tudi pozimi, saj je treba izkoristiti sedanjo vlečnico. RTC Krvavec pa načrtuje še eno kilome-tersko vlečnico na Mlinarsko sedlo. Verjamem, da bo k tej novi podobi Jezerskega znala tudi trgovina kaj dodati. S sedanjimi in novimi turističnimi zmogljivostmi pa dobivajo nove naloge tudi jezerski turistični delavci, saj bo treba poskrbeti tudi za propagando, za čistočo in lep videz kraja ter za kup tistih podrobnosti, brez katerih turizem ne more. Veliko pa je na krajanih sumih.saj je treba gosta ne le enkrat povabiti, pač pa tudi obdržati.« L. M. in njihovih prijateljev, se je pričelo nedeljsko praznovanje ob osemdeseti obletnici čebelarske družine Škof-ja Ix)ka. Sonce, ki prejšnjo nedeljo ni hote lo sijati in so zato praznovanje prestavili za en teden, je bilo tokrat prirediteljem bolj naklonjeno. Tako se je na prostoru grajskega vrta zbralo veliko čebelarjev, predstavniki lepu-bliške in medobčinske zveze čebelarskih družin, predstavniki družbeno političnih skupnosti v občini in prijatelji čebelarjev. Ob ustanovitvi je škofjeloška čebelarska družina štela le dvajset članov, danes pa jih je sto petnajst. V 1975 panjih pridelajo približno 25 ton medu, ki ga prodajo Medeksu in znancem. Predsednik zveze čebelar-, skih družin Andrej Petelin jo na praznovanju poudaril, da se devet tisoč slovenskih čebelarjev zaveda velike vloge čebelarstva, ki postaja vedno opaznejši del našega gospodarstva, saj daje velike količine najrazličnejših čebeljih pridelkov. Proslava 80. obletnice ustanovitve čebelarske družine v Škofji Loki je bila tudi priložnost zu podelitev priznanj najzaslužnejšim čebelarjem. Vinko Krajnik, predsednik medobčinske zveze čebelarskih družin je podelil odlikovanja Antona Janše II. stopnje. Prejeli so jih: Ludvik Ho- žnar, Matevž Demšar, Ciril Lapaj-nar, Dušan Podobnik, Vito Berton-celj, Vito Lotrič in Lovro Rant. Odlikovanja Antona Janše III. stopnje, ki jih je podelil predsednik čebelarske družine Skofja Ix)ka Franc Mi-klavčič pa so prejeli: Janez Žontar, Franc Miklavčič, Marjan Novak, Štefan Čadež, Janez Košir, Maks Fojkar, Anton Kokalj, in Porenta Peter. V. Primožič Krajani pod Storžičem Z delovno zmago sklenili praznovanje V Tenetišah je v soboto Miha Sajovic, predsednik delavskega sveta Ibija, svečano odprl Dom krajevne skupnosti — Na slavnostni seji štirih krajevnih skupnosti podelili priznanja in Martina Koširja proglasili za častnega krajana Tenetiš TENETIŠE — »Danes predajate svojemu namenu nov kulturni dom. Čeprav še ni dokončan, pomeni ta pridobitev novo zmago moči in hotenj krajanov Tenetiš. Hkrati pa se ta delovna zmaga vključuje v skupno slavje vseh štirih krajevnih skupnosti pod Storžičem ob krajevnem prazniku. Za to pridobitev ima še posebej veliko zaslug predsednik krajevne skupnosti Tenetiše Leon Štrukelj. Njemu in vsem, ki ste sodelovali pri izgradnji tega objekta, ob tej priložnosti vse priznanje in iskrena hvala,« je v govoru na slavnostni seji svetov vseh štirih krajevnih skupnosti (Golnik, Gorice, Trstenik in Tenetiše), ki je bila v dvorani novozgrajenega doma, poudaril Martin Košir. Z otvoritvijo doma so v Tenetišah, kjer so bili letos nosilci praznovanja krajevnega praznika krajanov pod Storžičem, tako z veliko delovno zmago tudi sklenili praznovanje. Za gradnjo doma so se odločili na referendumu in pred štirimi leti so zanj postavili temeljni kamen. Zgradili so ga s samoprispevkom, prostovoljnim delom in* v lastni (gradbeni) izvedbi. Zdaj imajo že dvorani garderobo, skladišče in sanitarije in v kratkem bodo uredili še bife. Že v bližnji prihodnosti pa bodo v njem še trgovina, zbiralnica mleka, pisarne ter sejna soba krajevne skupnosti in organizacij. S tem so si tudi v tej krajevni skupnosti zagotovili osnovne pogoje za še boljše družbeno in društveno delo. Po sektorski gasilski vaji in svečanem koncertu Pihalnega orkestra Kranj je dom v imenu pokrovitelja odprl predsednik delavskega sveta Ibija Miha Sajovic. Na slavnostni seji svetov vseh štirih krajevnih skupnosti so Martina Koširja imenovali za častnega krajana Tenetiš in mu izročili listino. Podelili pa so tudi priznanja krajevne skupnosti Tenetiše in krajevne konference socialistične zveze. Priznanja so podelili delovni organizaciji Ibi, delovni organizaciji Živila, Kmetijski zadrugi Naklo, delovni organizaciji Rog, Tozd Cevarna Križe in Vzgojno varstveni organizaciji Kranj. Krajevna organizacija socialistične zveze pa je podelila priznaje Darki Kern za delo s cicibani in pionirji v krajevni skupnosti. A. Žalar Po otvoritvi domaje bila v dvorani slavnostna seja svetov vseh štirih krajeV nih skupnosti (na sliki). Po podelitvi priznanj in imenovanju Martina Košif ja za častnega krajana Tenetiš so v kulturnem programu nastopili predŠcU ski in šolski otroci iz Tenetiš, učenci osnovne šole iz Goric, instrumentalni skupina Svobode iz Goric in nonet s Trstenika. Osemdeset čebelic je simbolično pospremilo sprevod čebelarjev skozi mesto Foto: G. Sinik Točenje medu je značilno čebelarsko opravilo, k številnim obiskovalcem prikazali loški čebelarji. Obiskovalci so na prazniku čebelarjev lahko potkušM m tudi med, ki so jim ga čebelarji natočili iz čebelarske? voza. . 2. JULIJA 1985 REPORTAŽA — ZANIMIVOSTI 9. STRAN (miJmMMgmLAS MfPA NISMO SE UKLONILI Ne sestanki, ne lepi govori nas ne bodo rešili -jut. Vinko Repe-Triglavski Pravkar se je vrnil z rrforja. Črn, zagorel. Paško sonce ga je ožgalo. V sinje modri srajci je še bolj mla-deniški kot sicer. Mladenič pri dva-insedemdesetih. A kljub temu, da izžareva vroče paško sonce, se tudi ob današnjem srečanju z njim spomnim najprej na Lipanco, na boj prvih gorjancih partizanov, kar s štirimi sovražniki hkrati: z Nemci v belih haljah in na smučeh, ki so jih nevidno in neslišno obkolili tistega mrzlega 19. januarja 1942, z mrazom, čez 30 stopinj mraza, da je orožje zmrzovalo, da so roke pri-mrznile na cev, zaledeneli prepadi Lipance, kamor so se zatekli pred sovražnikom in gladom. Tri dni ali še več brez hrane, brez toplega. Le izredna življenjska moč gorjanske-ga človeka, planinca, delavca, vajenega težkih fizičnih del, mu je dala Preživeti te strašne napore. To je bil menda njegov najhujši boj. Vsaj meni se zdi, da hujšega skoraj ni moglo biti. Pa mi potem Pripoveduje, da je bilo še huje čisto na koncu, v zadnji ofenzivi, v Trnovskem gozdu. Kaj vse je takrat Prihajalo nadnje: četniki, ustaši, Nemci, Vlasovci, vsa svojat, ki je v zadnjih sunkih hitela in hotela uničiti vse pred seboj, da bi imela prosto pot čez mejo. Bilo je dramatičnih trenutkov, bilo. Več hudega, kot lepega. Kot takrat v Cerknem. Prav v tisti partijski šoli je bil, ki jo je izdal Hojan in ki so jo napadli Nemci in toliko tečajnikov na tako grozovit način pobili. Veliko jih je padlo prav zaradi zmede, ki je nastala ob nenadnem udoru Nemcev. Vinko k sreči ni bil v zgornjem delu, kjer je bila večina tečajnikov, pač pa spodaj, pri cerkvi, kjer so bili nastanjeni Gorenjci. Čudna je bila takrat! Ko bi ne bilo izdaj! Cena mu pravijo po domače. Ba-runov iz Spodnjih Gorij. Sedem sinov je bilo doma in tri hčere. On je bil zadnji, najmlajši. Deseti brat . Danes sta živa le še dva. V Železarni je delal pred vojno in po njej. Pa zidaril. Revolucionarnih idej se je navzel od Prešernovega Andreja z Grabna, naprednjaka, ki je leta 1922 v Gorjah ustanovil prosvetno društvo Svoboda in kasneje Vzajemnost. Prav njegova zasluga je bila, da so imeli v Gorjah pevsko društvo, knjižnico, ukvarjal se je s fotografijo. Bil je čudovit človek, se ga spominja Vin- ko. Veliko je pripomogel k borbenemu duhu Gorjancev. Sredi junija 1941 je bil že partizan. Prvi partizan iz Gorij. Za njim in še nekaterimi komunisti z Jesenic je bila razposlana tiralica. Sledili so mu bratje Žvan. Ko je Hitler 22. junija 1941 napadel Sovjetsko zvezo, so v Gorjah že ustanovili trojke. Vstaja se je tu začela že pred 4. julijem. Vinko Repe-Triglavski se je partizanom priključil ob bohinjski vstaji. Preko sto Gorjancev je takrat sodelovalo. Večina se jih je potem vrnila domov, 24 pa se jih je skrilo v pokljuške gozdove. Poleti je njihova Pokljuška četa štela že okrog 70 borcev. Vse do spomladi 1943 je bil v Pokljuški četi, potem pa je bil dodeljen na terensko delo za ustanavljanje odborov OF pri Okrajnem odboru Gorje-Bled. Celo leto je bil na terenu, konec poletja 1944 pa je bil premeščen na Primorsko, na Vipavsko vojno področje. Tam ga je tudi zatekla zadnja ofenziva. Na hitro je bil takrat dodeljen IX. korpusu, enoti, ki je imela nalogo spraviti ranjence na Dolenjsko. Potem je do konca vojne ostal v Beli krajini. Svobodo je pričakal v Črnomlju. Nosilec Partizanske spomenice 1941 je Vinko Repe-Triglavski in dolga leta predsednik zveze borcev v Gorjah. Soborci ga poznajo kot skromnega, poštenega, discipliniranega, redoljubnega, nepopustljivega človeka, a dobrega tovariša. Tudi nepodkupljivega. Marsikomu se je zameril, ker je odklonil pričanje za dvojna leta. Dvojna leta ne moreš zaslužiti s kosom kruha, ki si ga dal za partizane. Drugačne žrtve so bile potrebne. Veliko so partizanom pomagali ljudje. Verni in ne verni. Pred kratkim je umrl njegov znanec, kmet, zaveden Slovenec, silno pobožen, a za partizane je dal vse. Tako rad bi mu spregovoril na grobu, pa ga ni bilo doma. Nekateri so bili resnično predani, razmišlja danes. Tako naši. Čudoviti ljudje. Ne moreva mimo današnjega položaja v Jugoslaviji. Kritičen je, prej žalosten kot jezen. Kaj takšnega nihče ni pričakoval. Saj so komisarji resnično malo preveč govorili, kako bomo po vojni vsi vsega imeli, pa malo delali. »Kratki« so bili, pravi. Pa se je takoj po vojni pokazalo, da smo morali delati še bolj, da smo postavili na noge tovarne, zgradili nove hiše, ceste, mostove, proge. Danes so borci razočarani. Med ljudmi ni reda, ni poštenja, ni discipline. Toliko stvari jih boli, stare komuniste še posebno. Zamislite, da se danes vodilni komunisti sprašujejo, če ne bi za komunista, ki so na prestajanju zaporne kazni, uvedli partijske celice v zaporih! Ja, kaj pa ima tak človek še iskati v pa-tiji?! Kje je še kdo kaj takšnega slišal? Birokracija nas bo spravila na kolena. Ne vidiš ji konca. Sestanki na sestanke! Saj smo tudi mi sestankovali, se jezi, toda nikoli med delom. Zvečer, ob nedeljah. Koliko se je včasih naredilo udarniško! Pa ne ob mesu, ob polenti in regratu. Nič ti ni bilo mar, vsi smo bili skromni. Danes pa vsak gleda samo kaj bo imel, koliko si bo nagrabil, vsepovsod nevoščljivost, razprtije. Sodišča so polna, sodniki imajo aktov, ki jih na leta ne morejo obdelati. Včasih si bil streljan za kos kruha, pa si to storil v lakoti, nemoči, danes pa za miljardne škode nihče ne odgovarja. Mar pri nas ne znajo zračunati, koliko poprečno človek potrebuje za normalno življenje? se sprašuje Vinko. Potem pa dajemo vseh vrst socialne podpore ljudem. Kako se more zgoditi, daje človek 40 let delal, pa nima toliko pokojnine, da bi šel lahko v dom starostnikov. Danes so že borci, ki imajo priznano dvojno delovno dobo pred 9. 9. 1943 socialni podpiranci. Saj se sam ne more pritoževati. Spomeničar je, oba z ženo imata pokojnino, toda, kjer je ena sama, sta zakonca že socialno ogrožena. Pa ne samo bor ci. Skoraj vsak delavec je danes na tem. Ne, takega socializma si ta krat nismo zamišljali. Drugače bi partija morala voditi to našo pot Kaj bi rekel ob 4. juliju, dnevu vstaje? Prenašanje tradicij narod noosvobodilne borbe ni v proslavah, čeprav včasih tudi morajo biti, prenašanje tradicij naj bo prenašanje lastnosti borcev na mlade: skromnost, odgovornost, pošteno, dobro delo. Če tega ne bo, bodo vsi sestanki, vse proslave in še lepši govori zastonj. D. Dolenc Na gradbišču gozdne ceste Krpin—Pleče Težavna je pot do gozdne podrtije Delavci Gozdnega gospodarstva Bled gradijo 1830 metrov dolgo gozdno cesto od Krpina v Begunjah do Pleč tam pod Roblekom. Težki tovornjaki naj bi po njej že čez nekaj tednov peljali v dolino prve kubike gozdne podrtije. Gradnja je zahtevna in tudi nevarna. Inštruktor v Libiji Ivan Zaje, vodjaTazvoja v SGP Gradbinec v Kranju: »Uspelo ^am je prodati /nanje — Brez tuje literature, obiskovanja sej-j^°v, brez beležke in foto aparata ter nenehnega ustvarjalnega azmišljanja ne gre.« ~ KRANJ — Šestčlanska ekipa Rosnega gradbenega podjetja j\r»dbinec iz Kranja je letos sredi 4,»ije na področju oaze v puščavi ^beležila velik uspeh. Predstavila I* novo tehnologijo opažev za vodni l°'p in podzemni rezervoar. Ta teh-°|ogija, ki so jo sami razvili, omo-8°ča trikrat hitrejšo in kvalitetnejšo zadnjo, ekipe, ki je delala v Libiji od Cvetka januarja do začetka maja, je J' Ivan Zaje, vodja razvoja v SGP yradbinec. 39-letni inženir, doma iz j aiburge pri Smledniku, ki je že 13. v Gradbincu, nam je v pogovoru ^'dstavil gradbeništvo i/, drugega 0rnega kota. j^/v Libiji smo delali za SGP Pionir °vo mesto, ki tamkaj gradi v okvi-u Smelta. Naša naloga je bila, da na ^radbišču postavimo opaže za vodni ^'p in podzemni rezervoar. Zanimi-u l'\ kako smo prišli do tega posla, f^d časom sem na soj mu zasledil JJJJtetke očke tehnologije, ki smo jo ptem doma začeli razvijati. Name lilv,1i ;mo jo uporabiti pri gradnji »revizijskega -.tolpa na Gorjancih. er*dar te tehnologije potem nismo 'ibih, ker so se opaži pri gradnji j*Ra stolpa na kratkih razdaljah pre Uro spreminjali. Zato smo morali .^zviti novo tehnologijo, to i>;> odloži v prodal. Vseeno pa smo vzbudili cimanje pri delavcih SGP Pionir« , Vas j«- torej Pionir, Id gradi v y*Vlru Smeha v Libiji, /uto povabil "'»delovanju?« - »Prav zato. Menili so, da bomo po °bno tehnologijo, kot smo jo pri Radnji stolpa na Gorjancih, lahko Porabili v Libiji l/ka mIo pa se je, da bo še boljša tista, ki smo jo takrat začasno odložili v predal. To tehnologijo smo Pionirji tudi prodali, v Libijo pa smo odšli na inštruktažo in prvo postavitev.« »Torej v gradbeništvu prodaja tudi znanje. In kakšne so bile potem priprave?« »Zavedali smo se, da bo prav od naše uspešne predstavitve v marsičem odvisno tudi nadaljnje delo slovenskih gradbenih podjetij v Libiji. Smlet in z njim Pionir je dobil posel v Libiji prav na račun nekega tujega podjetja, s katerim v Libiji tako glede kvalitete kot glede izvedbenih rokov niso bili zadovoljni. Zato smo se že oktobra lani temeljito lotili priprav. Naredili smo načrte in vse tudi doma pripravili. Ladja je odplula v Libijo srodi decembra in z njo tudi vsa oprema. Samo cementa in peska nismo peljali tja.«. »In kako je bilo na gradbišču?« »Skrbelo me je, da nismo kaj pozabili. Bilo je nekaj manjših zapletov, ki smo jih lahko rešili. Načrtovali smo, da borno delali štiri mesece, a smo bili sami presenečeni, saj smo predvideno delo končali v dveh mesecih in pol. Naredili pa smo pravo senzacijo na gradbišču, kajti tam so bili tudi tuji gradbeniki. S tehnologi jo, ki smo jo prodali, bo Pionir zdaj lahko gradil trikrat hitreje in bolj kvalitetno Zaradi izrednega zanimanja pa tu tudi za nas pomeni uspeh in morebitno kusnejšo dobro naložbo. V rekordnem času je bil na-mreč /grajen .'14 metrov visok stolp z vodnim rezervoarjem 480 kubičnih metrov na njem. Spodaj je imel stolp ,'UiO metra premera, največji premer Begunje — V rekreacijskem središču Krpin v Begunjah se neha »svet asfalta« in začne gozdna pot, ki se, prislonjena na pobočje pod Roblekom, vzpenja do Pleč. Fičko, ki je še pred nekaj minutami hitel po sodobni, široki avtomobilski cesti, se zdaj zaganja v klanec, hrope mimo skalnih, tudi petnajst metrov visokih previsov, se izogiba kanalov, ki so jih ob neurju izdolbli v cestišče hudourniki... Nasipi, sem ter tja visoki več deset metrov, se stekajo v dolinico, po kateri žubori potoček; tako glasan je, da je komajda slišati hrumenje težkih gradbenih strojev. Prometni znak opozarja, da naprej vožnja ni dovoljena. Dober kilometer zagrizemo peš — že smo na gradbišču gozdne ceste, med stroji in delavci Gozdnega gospodarstva Bled. pa je znašal kar 13,60 metra.« »Kako ste se pa sicer znašli v Libiji?« »Delali smo po deset ur na dan; razen ob petkih. S hrano nas je oskrboval Mercator. Bili pa smo brez svinjskega mesa in alkohola. Za liter žganja greš tamkaj lahko tudi v zapor. Sicer pa smo bili v kampu, kjer je bilo vse dobro organizirano. Z domačini nismo imeli stikov. Dobivali smo naše časopise in ponoči smo slišali tudi radio Ljubljana. Imeli pa smo tudi dogovor z domačimi oziroma sodelavci v Kranju, da nas pokličejo po telefonu. Sami namreč nismo mogli telefonirati v Jugoslavijo.« »Kot inštruktorju vam je Libija najbrž dala tudi določeno izkuš-, >?« »Prav gotovo. Še bolj pa je potrdila moje dosedanje prepričanje, da je treba vse do potankosti pripraviti doma, da se pv.tem lahko uspešno lotiš dela in da si zagotoviš tako tudi ugled in delo za naprej. Potrdila pa me je Libija tudi v prepričanju, da brez tuje literature, obiskovanja sejmov, brez beležke in fotoaparata in nenehnega ustvarjalnega razmišljanja tudi pri našem delu ne gre« A. Zalar njo, ne poti — v Grofijo, na Hom in Do-brčo. »V pobočje, kjer naj bi potekala cesta, s strojem zvrtamo eno ali dve od 12 do 20 metrov dolgi in nekaj več kot osem centimetrov široki luknji, v kateri položimo razstrelivo,« razlaga Avgust Časar iz Gorij, miner in strojnik na vrtalniku. »Ob eksploziji se pobočje razrahlja, nato se začne delo za bagerista, ki s strojem oblikuje cestišče. Odvečni material bi sicer lahko nasipali po pobočju, vendar tega ne smemo, ker bi ga bližnji potok ob neurjih odnašal v Krpin. Gradnja bo zavoljo tega precej dražja, vsak kilometer poti bo verjetno stal pet milijonov dinarjev.« V gozdnem gospodarstvu so izračunali, da je najdražje spravilo od panja do gozdne ceste, zato skušajo speljati poti čimbliže zalogam lesa. Cesta do Pleč bo v teh dneh končana, naprej do Kališa bodo zgradili še kilometer traktorske vlake. Že čez tri tedne naj bi po njej privlekli do ceste prve kubike lesa, ki ga je lani februarja izruval in polomil uničujoči vihar. Mirko Žido z Bleda že 23 let gradi gozdne ceste in je tako kot Avgust zašel na Gorenjsko iz Prekmurja. »Šel sem po očetovih stopinjah. Doma namreč ni bilo za vse kruha, vsi tudi nismo mogli oditi za zaslužkom v tujino,« pravi. »Gradil sem na Pokljuki, na Jelovici, v Bohinju, v gor-njesavski dolini. Pa vendarle: pot iz Stipe Andrijević Stipe Andrijević, doma iz bližine Slavonskega Broda, je eden izmed številnih »sezoncev« iz Dalmacije ter iz Bosne in Hercegovine, ki vsako leto v času gradnje gozdnih cesta pridejo na pomoč domačim delavcem. »Pri nas ni tolikšnih možnosti za zaposlitev,« pravi. »Še tisti, ki imajo šole, težko dobijo službo. Nam, ki nimamo »papirjev« ne poklica, ostaneta le kramp in lopata. Doma imamo kmetijo. Obdelujemo tri hektare zemlje, redimo nekaj prašičev in kravi, vendar je dohodek od tega premajhen, da bi zadoščal za človeka dostojno življenje. Moral sem si poiskati delo. Moji prijatelji, ki so že delali na Gorenjskem, so me priporočili blejskemu gozdnemu gospodarstvu. Vesel sem bil, ko so me sprejeli. Zdaj sem tu že deveto leto, marca pridem in se vračam pred novim letom. Navadil sem se težkega dela, drugačnega naravnega okolja. Stanujem v avtoparku gozdnega gospodarstva na Bledu, tam imamo tudi delavsko menzo. Kakšna je plača, sprašujete. Saj veste, da denarja ni nikdar preveč; še posebej, če ima človek enega sina pri vojakih in drugega, ki se želi v Karlovcu izšolat za gozdarskega tehnika.« Delavci gozdnega gospodarstva so zamisel njihovega projektanta Petra Lakote (nekdanjega alpskega smučarja) začeli uresničevati februarja letos. Gradnja je zahtevna, tudi nevarna. Za vsak meter ceste morajo skopati povprečno sedem kubikov materiala, na mesec porabijo domala poldrugo tono razstreliva. Na tisoče kubičnih metrov peska in kamenja so že vgradili v*cestišče, ga odpeljali v »skladišče« ali na druge gozd- Mirko Žido Krpina do Pleč je bila doslej najtežja. Še sam nisem verjel, da bomo lahko uresničili načrt Petra Lakote. Delo z bagerjem je zahtevno in zelo nevarno. Strah me je bilo, ko sem delal pod 15-metrsko razrahljano Avgust Časar Gozdna cesta Krpin—Pleče. — Foto: C. Z. skalno steno, le par metrov proč od več deset metrov visokega nasipa in se bal, kdaj se bo gmota zrušila na bager. Vse težji časi se nam obetajo: v lažje dostopne gozdove smo poti že zgradili, zdaj jih bomo morali speljati tudi v področja, kjer se pol stoletja ali še dlje ni sekalo.« C. Zaplotnik 10. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 2. JULIJA 1985^ Franc Pintar (levo) in Igor Furlan (desno) iz škofjeloškega avto-moto društva sta na republiškem prvenstvu zavzela, tretje in na državnem četrto mesto v kategoriji do 1150 ccm. — Foto: C. Z. Rally »Loka 85« Cviljenje gum, vonj po bencinu Čeprav ni nastopila trenutno najboljša jugoslovanska posadka Brane Kuzmič-Rudi Šali (Kompas Hertz), je bil rally »Loka 85« zanimiv, predvsem za številne gledalce ob cestah Rudno—Dražgoše in Rudno—Rovtarica. Na republiškem prvenstu je zmagala dvojica Trobec-Fišter(Donit Olimpija) in na državnem Dekleva-Zupan (Donit Olimpija). Smola domače posadke Oblak-Prosen in uspešen nastop dvojice Furlan-Pintar. Škofja Loka — Komisija za avto-moto šport pri AMD Škofja Loka je v soboto ob podpori glavnega pokrovitelja sozda ALPETOUR in s pomočjo 62 zveznih, republiških in društvenih funkcionarjev, članov kluba Miholov-cev, osebja zdravstvenega doma Škofja Loka, članov radiokluba Škofja Loka, delavcev postaje milice, vojakov, časomerilcev smučarskega kluba Alpetour in še številnih drugih izvedla rally avtomobilistov za republiško in državno prvenstvo »Loka 85«. Resda je na tekmovanju manjkala posadka Kiizmič-Šait (Kompas Hertz) — nastopila je na rallvju za evropsko prvenstvo na Poljskem — vendar to ni zmanjšalo privlačnosti tekmovanja. Nasprotno: ob njuni odsotnosti je bilo prvenstvo še bolj izenačeno. Edina ženska posadka Zrenc-Bagari (Kompas Hertz), ki je bila pred »loka 85« na drugem mestu za republiško in državno prvenstvo, je veljala za prvega favorita, a je navzlic temu ostala brez zmage. Albin Trobec (Donit Olimpija) je bil že na prvem delu rallvja, ki je veljal za republiško prvenstvo (kot tudi za končno uvrstitev na državnem), za 23 sekund hitrejši od Romane Zrnec in še za sekundo več od dvojice Dekleva-Zupan (Donit Olimpija). V nadaljevanju je Trobec popustil, tako da se je Dekleva s tretjega mesta prebil na prvo, dvojica Zrnec-Bagari pa je zdrsnila še za mesto nižje. Matjaž Flego iz Škofje Loke in njegov sovoznik Oto Luznar sta v tekmovanju za republiško prvenstvo zasedla 13. mesto v skupni razvrstitvi in sedmo v kategoriji do 1150 kubičnih centimetrov, čeprav sta tokrat šele drugič nastopila na rallvju. Matjaž je zaposlen v ljubljanski Avtoteh-ni, kjer ga je njegov sodelavec Dušan Vidmar, sicer sovoznik Silvana Luli-ka, ob neki priložnosti zvabil v tekmovalni avtomobil. Matjaža je takrat zgrabilo, kmalu po tistem je potrkal na vrata svojega soseda in za rally navdušil še Ota. »Strah sva premagala že na rallvju Kompas. Ni mačji kašelj, drveti s stoenko po razdrapanem makadamu s hitrostjo sto in več kilometrov na uro,« sta povedala. »Zdaj se morava še marsičesa naučiti in ustrezno urediti avtomobil. Zaenkrat vse izdatke kri jeva sama. V avto-moto športu je namreč tako, da se moraš najprej uveljaviti, šele potem lahko računaš tudi na podporo proizvajalcev gum in drugih delovnih or- ganizacij, katerih dejavnost je povezana z avtomobili.« Izmed škofjeloških posadk sta v soboto najbolj zadovoljna zapuščala tekmovanje Igor Furlan, lastnik škofjeloške pizzerije, ter zasebni ključavničar Franc Pintar. Igor je vozil rally že od 1975. do 1980. leta, kasneje je s tem zaradi pomanjkanja časa in denarja prenehal, vendar mu vozniška strast ni dala miru. Kupil je jugo 55, vložil vanj še domala toliko denarja, kot je dal za avtomobil, in začel ponovno dirkati. »Zakaj prav jugo? Ze prej, ko sem vozil s stoenko, sem zaslutil, da bi bil jugo primeren za rallvje, četudi je pri hitri vožnji po makademu precej nemiren,« je povedal Igor. »Zadovoljen sem s tretjim mestom na republiškem in s četrtim na državnem prvenstvu, vendar uvrstitve niso toliko pomembne. Vozim iz veselja, za sprostitev in zabavo, zato tudi nočem ničesar tvegati. Avto je bil tokrat poslušen, tudi gume, s katerimi sem imel na prejšnjih rallvjih največ težav, so zdržale, svoje je k uspehu pripomoglo tudi spremstvo. Moram pohvaliti prijatelje: res hitro so menjali gume mimogrede povedano: na leto jih uničim 16 — dolivali olje, odpravljali manjše okvare.« Najbolje uvrščena Škofjeloška posadka v točkovanju za republiško in državno prvenstvo Viktor Oblak iz Suhega dola v Poljanski dolini, avto-mehanik v Alpetouru, in sovoznik Ivan Prosen iz Lučin, zaposlen v Rudniku urana Žirovski vrh, je imela na rallvju pred domačim občinstvom precej smole. Na republiškem prvenstvu sta še ujela četrto mesto, medtem ko sta na državnem končala v drugi polovici uvrščenih v kategoriji do 850 kubikov. Njun pet let stari fič-ko jima je vseskozi nagajal, med vožnjo sta zamenjala kar precej njegovih delov, hladila sta bencinsko črpalko in zavoljo tega tudi zamudila štiri minute na časovni kontroli v Dražgošah. »Avto ni imel prave moči, po klancu so naju kar po vrsti prehitevali,« sta povedala. »Ne vem, kaj bi naredila. Nov avto naju bi veljalo 700 do 800 tisočakov. Če bova popravljala starega, bo treba odšteti 150 tisoč dinarjev. Avto-moto šport je drag in vse dražji. Na rallvju za državno prvenstvo v Zagrebu sva osvojila tretje mesto, a tudi tako visoka uvrstitev ni zadoščala za kritje vseh izdatkov za gorivo, prenočišče, hrano . . .« C. Zaplotnik Smučarski skoki 260 skakalcev na jubilejnem tednu skokov v Kranju Viktor Oblak in Ivan Prosen (AMD Škofja Loka) sta pred domačim občinstvom imela precej smole. Njmi pet let stan fičko jima je vseskozi nagajal. — Foto: F. Perdan Kranj — Tradicionalno tekmovanje skakalcev na treh plastičnih skakalnicah v Kranju v počastitev dneva borca je uspelo. V treh dneh se je pomerilo kar 260 skakalcev iz vseh slovenskih klubov in dveh organizacij iz Avstrije. Na startu so bile ob začetku sezone tekmovanj na plastičnih skakalnicah tekmovalci vseh rodov od cicibanov do članov. Najbolj množična prireditev je bila na 15-m skakalnici v Stražišču, kjer so merili moči najmlajši vrstniki. Pri mlajših pionirjih do 9 let je bil najboljši Kokalj iz Žirovnice. Zupančič iz Žirov pa se je najbolj izkazal v skupini do 11 let, ko je pustil za sabo tudi domačina Martinjaka, ki je pred tednom dni zmagal v Mostecu na podobnem tekmovanju. V konkurenci mlajših pionirjev do 13 let pa je slavil Ažman iz Braslovč. Starejši pionirji in mlajši mladinci so se srečali na 35-m skakalnici na Gorenji Savi. Trije kranjski skakalci Knafelj, Kropar in Komovec so si razdelili prva tri mesta med starejšimi pionirji. Janus iz Ljubljane pa je zanesljivo osvojil prvo mesto med mlajšimi mladinci. V tej kategoriji pa je bil z gorenjske najboljši P. Kopač iz Žirov, ki je zasedel drugo mesto. Osrednja prireditev je bila v soboto na 55-m skakalnici, ko so tekmovali najboljši člani in mladinci. Žal pa so v članski konkurenci manjkali trije ljubljanski skakalci (Tepeš, Ulaga, Baje) tako da, konkurenca ni bila popolna, enako kot ni bila tudi pred tednom dni na Mostecu zaradi odsotnosti Tepeša in Bajca. Med člani je zanesljivo zmagal Kranjčan Krištof Gašpirc. Drugo mesto pa sta delila član A selcije in jugoslovanski rekorder Matjaž Debelak in presenečenje dneva Martin Škerjanc (Iskra-Delta-Triglav). V tej kategoriji so se odlično ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■I Cilj v Lescah Lesce — Letališče Portorož, obalni letalski center in Zveza letalskih orga nizacij Slovenije prirejajo ob 100-letni-ci organiziranega turizma v Portorožu peto mednarodno letalsko tekmovanje v spomin na Branka Ivanuša, znanega letalca in športnega delavca. Tekmovanje bo od petka, 5., do nedelje, 7. julija. Na njem bo sodelovalo blizu 70 pilotov iz Italije, Avstrije, Jugoslavije, Zvezne republike Nemčije, Švice in Francije. Pomerili se bodo v časovni točnosti, točnosti pristajanja in v reševanju navigacijskih nalog. Cilj prve etape bo v soboto v Lescah. Prvo letalo bo priletelo tjakaj ob devetih dopoldne in zadnje okrog dvanajste ure. Člani alpskega letalskega centra bodo pilote seznanili z možnostmi pristajanja turističnih letal na leškem letališču in s ponudbo blejskega turizma. Potem, ko bo pristal zadnji tekmovalec, bo na leškem letališču še start druge etape, (cz) V Kranju mladinsko šahovsko prvenstvo Kranj — Štirideset najboljših slovenskih mladih šahistov, od tega pet mojstrskih kandidatov, 16 prvo-in 19 drugokategornikov, se v domu učencev Ivo Ix>la Ribar v Kranju meri na 38. mladinskem republi škem prvenstvu. Tekmovanje se je začelo v sredo, 26. junija, in se bo končalo v nedeljo, 7. julija, z razglasitvijo rezultatov ter s podelitvijo priznanj najuspešnejšim. Dopoldne od 9. do 13. ure so na sporedu nadaljevanja prekinjenih paftij, popoldne od 15. do 20. ure redna kola. Tekmovanje poteka po švicarskem sistemu, šahisti bodo odigrali skupno 11 kol. Prvenstvo prirejata šahovska sekcija Tomo Zupan iz Kranja in Šahovska zve/.a Slovenije. Mod 40 udeleženci je tudi enajsterica mla dih šahistov iz gorenjskih društev in sekcij: Dušan Zorko, Matjaž Sli-bar, Marko Sajovic, Franc Mlačnik in Bojan Arzenšek iz sekcije Tomo Zupan. Iztok Belec in Matej Sušnik iz Šahovskega društva Kranj, Aljo-ša Grosar in Franc Šimnic iz leske Murke in Igor Juhant iz Šahovskega društva Komenda. Mojstrski kandidat Aljoša Grosar je prvi favorit prvenstva, šahovski delavci pa računajo, da bo še dvema gorenj skima igralcema uspela uvrstitev med prvo deseterico. (cz) uvrstili tudi ostali kranjski skakalci, ki so člani B-članske selekcije. Med mladinci je zmagal Robi Kopač (Žiri). Presenečenje pa predstavlja odlična uvrstitev pionirja Knaflja (Iskra-Delta-Triglav), ki je zasedel sedmo mesto med vsemi najboljšimi jugoslovanskimi mladinci. Rezultati: člani: 1. Gašpirc (ID Triglav) 201,2 (50,48), 2. Škerjanc (ID Triglav) 197,3 (48,5, 49) in Debelak (El. Ilirija) 197,3 (49,5, 48), 4. PeLjhan (Žirovnica) 192,9 (47,5, 47), 5. Česen (ID Triglav) 192,8 (47,5, 47,5), 6. Verdev (Bra-slovče) 192,6 (48, 48), 7. Globočnik (ID Triglav) 191,3 (47,5, 47,5), 8. Lotrič (Žirovnica) 186,6, (46, 45), 9. Melin (ID Triglav) 184,7 (47, 46), 10. Žagar (El. Ilirija) 184,3 (46, 46,5), mladinci: 1. R. Kopač (Žiri) 176,9 (45,5, 44), 2. Zupanič (El. Ilirija) 173,9, (45,5, 44), 3. Tamše (T. Velenje) 167,9 (44,5, 42,5), 4. Z. Kešar (ID Triglav) 167,0 44,5, 42), 5. Mihelič (T. Velenje) 164,7 (43,5, 42); mlajši mladinci: 1. Janus (El. Ilirija) 205,9 (36, 36,5), 2. P. Kopač (Žiri) 201,8 (36,5, 34,5), 3. Pušnik (T. Velenje) 200,0 (34, 35), 4. Globočnik (ID Triglav) 199,6 (35, 35,5), 5. Mubi (ID Triglav) 196,2 (34,5, 35), 6. Z. Kešar (ID Triglav) 192,5 (34,5, 34,5); starejši pionirji: 1. Knafelj 192,9 (34, 33,5), 2. Kropar 180,4 (32, 33) 3. Komovec (vsi ID Triglav) 177,8 (31,5, 32), 4. Petek (Žirovnica) 176,6, (32,5, 30,5), 5. Pogorelčnik (T. Velenje) 176,2 (31, 31); mlajši pionirji do 13 let: 1. Ažman (Braslovče) 17<\4 (12, 12,5), 2. Prosenc (Ihan) 174,1 (12, 12), 3. Košelnik (Žirovnica) 170,1 (12, 12); mlajši pionirji do 11 let: 1. Zupančič (Žiri) 166,5 (11,5, 11,5), 2. Martinjak (ID Triglav) 165,8 (10,5, 10,5), 3. Jerman (Braslovče) 159,9 (10, 9,5), 4. Franc (Bled) 156,4 (11,5, 11,5), 5. Simčič (ID Triglav) 156,3 (10,5, 10,5) mlajši pionirji do 9 let: 1. Kokalj (Žirovnica) 136,6 (9,5, 9,5), 2. Krivograd (Fužinar) 133,5 (9, 9), 3. Radelj (El. Ilirija) 129,7 (9, 8,5). J. Javornik Zmaga radovljiških plavalcev Radovljica — 142 plavalcev in plavalk iz Kopra, Pirana, Radovljice in Titovega Velenja je nastopilo na četvero-boju, ki ga je na letnem kopališču v Radovljici pripravil domači plavalni klub. Gostitelji so bili tudi prepričljivo najuspešnejši, saj so drugouvrščeni Piran premagali domala za pet tisoč točk. Med radovljiškimi plavalci in pla valkami so se najbolj izkazali: Nina Se-kovanič, Primož Bezjak, Jure Šiftar, Staša Melink, Anita Praprotnik, Bost-jan Sekovanič in Aleš Rebec. JR V soboto in nedeljo bazen zaprt KRANJ — ljetni bazen v Kranju bo v soboto in nedeljo prizorišče osemnajstega mednarodnega mitinga za dan borca. Na tem mitingu bo v izredno močni mednarodni moški in ženski konkurenci nastopilo skoraj sto plavalk in plavalcev iz osmih držav. Zato so se upravljalci bazena v Kranju odločili, da bo bazen oba dni zaprt za kopalce. To določajo tudi pravila mednarodne plavalne organizacije za vsa taka tekmovanja. -dh Šahistke ponovno v Kranju Kranj — Šahovsko društvo Kranj prireja pod pokroviteljstvom Skupščine občine Kranj slovensko prvenstvo za šahistke. Tekmovanje se bo začelo 20. julija ob 15.30 v avli herojev v zgradbi občinske skupščine in končalo 31. julija ob 17. uri, dan pred praznikom kranjske občine. Šahistke bodo igral«'po jugoslovanski krožni varianti švicarskega sistema, skupno 11 kol. Sodil bo zvezni sodnik Ljubo Džordže vič iz Kranja. Zmagovalka se bo uvrsti la v polfinale državnega prvenstva, prve tri pa si bodo pridobile pravico nastopa na zveznem turnirju mojstrskih kandidatk. Prvih šest igralk bo prejelo denarne nagrade v skupni vrednosti 45.500 dinarjev, najboljše tri tudi pokal. Razen tega bodo podelili tudi prak-tirne nagrade /.a najbolj borbeno igral ko, za najmlajšo udeleženko in za najlepšo partijo na turnirju. Naslov slovenske prvakinje brani Tatjana Vaupotič-Košanska. ki bo tudi letos imela največje konkurentke v igralkah iz gorenjskih društev - v Petkovi, Erjavčevi, MuiuskVvi, Orlovi in Alonki Čebeli. 1). Lazar Raziskovalni tabor jamarjev Kranj — Društvo za raziskavo jam ! iz Kranja prireja od 4. do 7. julija 1983 raziskovalni tabor na Jelovici. Skupine , bodo opravile več nalog. Ogledovale -bodo teren in iskale nove podzemne objekte, raziskovale Brezno pri LeskiJ planini ter spoznale Pižovo brezno in brezno pri Strnecu. Jamarji bodo pre; nočevali v planinskem domu na Zgoški ravni, kjer bo na voljo tudi hrana in pijača. V soboto popoldan bodo organizatorji tabora priredili za udeležence jamarski piknik. Prijave sprejemajo v društveni pisarni na Koroški cesti 21 v Kranju, kjer se jamarji zbirajo ob sredah ifl petkih med 19. in 20. uro. Vse podrobnejše informacije dobite v tem času tudi prek telefona 27-425. Igor Potočnik Izpiti za jamarske reševalce Bohinjska Bela — Sredi junija je Jamarska zveza Slovenije organizirala na plezalnem vadišču na Bohinjski Beli izpite za jamarske reševalce. Znanje za to dolžnost so si pridobivali na seminarju maja v Poljčah in na Bohinjski Beli. Izpite je opravljalo 27 tečajnikov, naziv reševalca-priprav-nika pa je pridobilo 24 jamarjev. Kandidati, ki niso opravili izpita, bodo imeli jeseni še eno možnost. Po enoletnem sodelovanju na vseh vajah reševalne ekipe JZS bodo pripravniki dobili naziv reševalca. Kranjski jamarji so dobili v svoje vrste 6 reševalcev-pripravnikov, že od prej pa imajo reševalca-instruk torja. Tako kadri kot opremljenost jim omogočajo izvedbo samostojnih reševalnih akcij. I. Potočnik s._S Najuspešnejši nogometaši Verige Radovljica — Na sindikalnem prvenstvu radovljiške občine v malem nogometu je sodelovalo 22 ekip z 220 igralci-Po predtekmovanjih v petih skupinah so se v polfinale uvrstili: Elan II, Sukno, Veriga I, HTP Bled I, Hoteli Bohinj, Žito, Plamen in Veriga II. V sklep; ni del tekmovanja so se uvrstile štiri ekipe. V srečanju za prvo mesto med zmagovalcema polfinalnih skupin je Veriga II s 6:5 premagala HTP Bled ifl v tekmi za tretje mesto Elan II Žito 4 5:4. Sindikalno prvenstvo v plavanjuI Radovljica — Plavalni klub Radovljica prireja s pomočjo občinskega sindr kalnega sveta in Zveze telesnokultur nih organizacij Radovljica sindikalno prvenstvo v plavnju. Tekmovanje bo * petek, 12. julija, ob 17. uri na letneiD kopališču v Radovljici. Udeleženci, ratf deljeni v pet kategorij: moški do 27 let od 28 do 40 in nad 40 let ter ženske dO 30 in nad 30 let se bodo pomerili v di' sciplinah 50 metrov prsno, hrbtno i«* kravi ter v štafeti 4 x 50 metrov prosto-Prireditelj sprejema prijave do ponedeljka, 8. julija, na naslov: ZTKO Radovljica, Gorenjska cesta 26, 64240 Radovljica. Izleti kranjskih planincev Kranj — Planinsko drušfVo iz Kranja prireja v četrtek, 4. julija 1985, turo po Poti prijateljstva na Jof Fuart (Viš) v Italiji. Avtobus bo odpeljal s stalnega zbirališča v Kranj ob 6. uri. V nedeljo, 7. julija, bodo kranjski planinci obiskali Kepo, 2143 m visok vrh v zahodnem delu Karavank. Iz Kranja se bodo odpeljali ob 6. uri do Dovjega pri Mojstrani. Od tod jih bo pot vodila ob grapi potoka Mlinca pod Visoki Kurjek in naprej pod greben Plevelnic na vrh Kepe. Z vrha je lep razgled na Koroško z Baškim jezerom, na Julijce, Visoke Ture in Dolomite. V dolino bodo sestopili po isti poti. Vzpon na Kepo, ki traja 4 — 5 ur, tehnično ni posebno zahteven. Ker v tem predelu ni planinske koče, se morajo izletniki primerno založiti s hrano in pijačo. S seboj morajo imeti osebne izkaznice, saj velik del poti vodi v obmejnem pasu. Za vodstvo in varno hojo bosta skrbela vodnika Meta in Jože Šparovec. Za oba izleta se morajo planinci prijaviti v društveni pisarni. V njej dobe tudi podrobnejša pojasnila o izletih. (•) 24 ur košarke Cerklje - Športno društvo Krvav^E iz Cerkelj vabi športne navdušen««' tm ogled desete 24-urne košarkarsko tek'h me med 25-članskima ekipama CerktC in Šenčurja Srečanje se bo začelo v|l petek ob sedmih zvečer in sklenilo vk soboto ob isti uri. V dosedanjih devetijC tel mah so vedno slavili gostje, nu/»d\ nje z malenkostno razliko, kar gostit* 1 ljem daje kanec upanja, da bi letos p«"L V,ČZma*ali- J. Kuhar T S SODIŠČA r ■\nunii\H na silo v kopalnico Ker je ostal brez ključa, je bil eden od dimnikarjev iz Tržiča prisiljen vlomiti v kopalnico svojega podjetja. Ves sajast namreč ni šel rad domov. Ko se je okopal, se je javil še na milici in pojasnil svoje dejanje, da ne bi tam po nepotrebnem iskali neznanega storilca. nasilen bolnik I. M. je vztrajen, če ne že kar nadležen, kadar bi rad prišel do bolniške. V zdravstvenem domu Pa nič kaj ne verjamejo njegovim tožbam, da ga boli glava. Zato je zadnjič skušal na silo priti do bolniške. Zdravstveno osebje je poklicalo milico, ti pa so mu izstavili napotnico sodniku za prekrške. Še ga bo bolela glava! nočni razgrajač se je upehal Dolgo je veseljak v rožicah prepeval in vriskal, pa je med rojaki v škofji Loki namesto občudovanja žel le negodovanje. Pevca »razglašene slave« so prijavili milici, da bi užili zaslužen nočni mir. Vendar poseg oblasti ni bil Potreben. Možak je od veseljače-nja omagal in zaspal, sosedje pa So vnovič klicali milico, naj zdaj^ nikar ne hodijo mirit, ker ni več Tazloga. 2 nožem nad soseda 9» S. iz Radovljice je bil zadnjič resno ogrožen. Z nožem ga je napadel bližnji sosed. Če se ne bi za ogroženega zavzela napadal-ceva žena in krvoločnemu možu °dvzela noža, bi možaku trda Predla. prepovedano sladko ži vuenje V domu učencev v Škofji Loki Je eden od mladoletnih stanoval-Cev zadnjič gostil svojo 24-letno Prijateljico. Nič posebnega in spotikljivega ne bi bilo, ko ne bi nra že odbila deseto. Osebje je °biskovalko opozorilo na hišni red in jo odslovilo, fant pa je to noč ostal praznih rok.. ^zgubil pri kartah Ni znano, ali je imel M. J. šilin-9e, marke ali dinarje, preden sta 9a dva kvartopirska bratca opeharila pri kartah. Znano je le to, da ga je imel precej pod kapo, zaradi česar sta ga malopridneža z lahkoto speljala na led. Pobrala sta ?nu ves denar. Draga šola za v Prihodnje! izkoristili priložnost Za vsa mučenja z učenjem in, strogim dijaškim režimom se je zadnjič maščevala skupina prebivalcev kranjskega dijaškega doma. Medtem ko je bil v domu Ptes za konec šolskega leta, so zlikavci pobili vsa stekla. Do konca leta, ko bodo spakirali vse Premoženje in odšli, bodo storil-£°- že izsledili. Lepinje na stopnišču Nevestno poslovanje M. Sorgo je v dveh letih od prodaje bonov za prehrano vzela zase nekaj manj kot 140 tisoč din — Leto in dva meseca zapora ter povrnitev škode co Črepmje morda pomenijo sre '» toda ne za tistega, ki mu razbita steklenica pade na glavo. To se vam prav lahko zgodi v enem °d blokov v Radovljici. Odkar so Se stanovalci sprli, je stopnišče neosvetljeno, ta čas pa je nekdo ^koristil za svojevrstno zabavo "T nxetanje steklenic z vrha na dno. TEL0VAI)nica je naša V leski osnovni šoli so zadnjič :e*°t>adnico zavzeli pijani mladostniki. Čistilka jih je skušala Ugnati, češ da tu nimajo kaj lskati, pa so se brž postavili za Sv°je pravice. Celo zagrozili so ji, zato je prestrašena ženska pokli-Ca'a na milico. Toda glavni kriv-Cl- ki so se prej prav po petelinje jnnačili, so jo tačas že popihali. Radovljica — Pred Temeljnim sodiščem Kranj, enota Radovljica, je bila na eno leto in dva meseca zapora obsojena 49-letna Marjeta Sorgo zaradi kaznivega dejanja poneverbe. Marjeta Sorgo je bila dolga leta zaposlena kot finančni referent v upravnih organih skupščine občine Radovljica. Vsa leta, od leta 1970, je tudi vodila finančno poslovanje kuhinje in tudi blagajno osnovne organizacije sindikata upravnih organov skupščine. Zato ji je bilo zaupano tudi prodajanje bonov za topli obrok in sicer delavcem občine, pa tudi Ljubljanske banke, SDK, sodnika za prekrške in Kino podjetja, ki so se hranili v obratu družbene prehrane skupščine občine. Prodajo bonov je prevzela v letu 1979. Bone je izročala v prodajo dvema uslužbenkama, denar od prodanih bonov pa je kasneje prevzemala sama. Iz dokumentacije pa je razvidno, da Sorgova ni vsega denarja oddala naprej v blagajno, pač pa si je del denarja od prodanih bonov prisvojila. Sodni izvedenec finančne Znova v zapor Na različne načine, tudi s tatvinami in goljufijami, je Cecilija Vera Logar prišla do potrebnega denarja, namesto s poštenim preživljanjem — Enotna kazen poldrugo leto zapora stroke je ugotovil, da bi od začetka leta 1980 pa do konca leta 1981 po dokumentaciji morala odvesti v blagajno tudi 139.878,90 din, vendar pa tega ni storila. Tolikšno vsoto je namreč, kot je ugotovilo sodišče, pone-verila. Sorgova je sicer trdila, da je oddajala ves denar, kar ga je prejela, toda dokumentacija je govorila drugače. Razen tega so tudi opazili, da Sorgova sploh ni plačevala nekaterih računov, ki so jih pošiljali dobavitelji hrane za kuhinjo. Sodišče je menilo, da je eno leto in dva meseca zapora primerna kazen za tako poneverbo. Pri tem je upoštevalo, da ugotovljenega primanjkljaja v poslovanju Sorgova še ni povrnila in da je šlo za tisti čas dokaj veliko vsoto. Razen tega je sodišče štelo kot obteževalno okoliščino, da je denar jemala, čeprav ni bila v finančni stiski, razen tega pa je zlorabila zaupanje, ki ga je vzbujala kot dolgoletna delavka upravnih organov. Med olajševalne okolnosti pa je sodišče štelo to, da doslej ni bila kaznovana, pa tudi odmaknjenost dejanja. Sodba še ni pravnomočna. Kranj — Na enotno kazen eno leto in pol zapora je bila zaradi več tatvin in goljufij obsojena 37-letna Cecilija Vera Logar z Brezij. Vinjenost ni bila dobro opravičilo, ki ga je Cecilija Vera Logar navedla v zagovoru pred Temeljnim sodiščem v Kranju, ko je razlagala, zakaj je v razmeroma kratkem času zagrešila tri tatvine. Največji znesek — 27.00 din je vzela v Kranju, kjer je v restavraciji srečala znanca. Ta jo je povabil k sebi na dom, ji postregel s prigrizkom, pa še 2000 din ji je izročil. Denar je vzel iz kuverte, ki jo imel v sedežni klopi, njegova gostja pa je to dobro videla. Ko je gostitelj, ki ga je popil malo preveč, zadremal za mizo, je posegla v klop po kuverto z vso pokojnino in izginila brez slovesa. Podobno je bilo tudi decembra lani v Radovljici, ko je bila povabljena v stanovanje, nato pa izkoristila trenutno odsotnost lastnika, ter odnesla pete z denarnico in 4000 din. Lastnik denarnice je to takoj opazil in stekel za njo ter jo na cesti ujel, vendar pa je Logarjeva še pred tem denarnico odvrgla. Lani junija se je srečala v Radovljici z znancema in sicer v bifeju Špecerije. Ko sta šli ženski v toaletne prostore, je znanka prosila Logarjevo, naj ji drži torbico, ta pa je medtem vzela iz nje denarnico z dokumenti in z 1850 dinarji. Logarjeva, ki ni zaposlena, ima sicer dva otroka, a sta oba v skrbništvu, si je do denarja pomagala tudi drugače. Od znancev ali od ljudi, ki jih je šele spoznala, je znala na hitro izvabiti denar, pri tem pa si je poma- TUDI TO SE ZGODI Vsakdo pred svojim pragom ... — Na minuli seji je občinski sindikalni svet v Škofji Loki ocenjeval izkoristek delovnega časa v škofjeloških tovarnah in se kritično opredelil do velike odsotnosti z dela. Eden od članov je na to zajedljivo pripomnil, da bi kazalo podobni analizi in kritiki podvreči tudi občinski sindikalni svet, saj je bila na ponedeljkovi seji od 45 navzočih le polovica članov. sden kolesarjev v Radovljici kolesarji delajo vse več prekrškov Padel z lipe Kranj — V nedeljo, 30. junija, nekaj po 9. uri zjutraj je Virmaz Muharem s Planine, star 63 let, zlezel na lipo, da bi nabral cvetja, pri tem pa se mu je zlomila veja, na kateri je stal. Padel je kake štiri metre globoko in hudo ranjen obležal. Prepeljali so ga v jeseniško bolnišnico, kjer pa je še isti dan umrl. Za večjo prometno varnost Zavarovanje Pri prometni varnosti ima pomembno vlogo tudi zavarovanje vozil in potnikov. Zavarovalnice namreč tudi na tem področju skušajo preventivno delovati. Zato ni odveč, če se spomnimo, s katerimi pravili skušajo zavarovalnice vplivati na voznike. — Pri obveznem zavarovanju in tudi kasko zavarovanju imajo vozniki do 40 odstotkov popusta, če več let zaporedoma niso povzročili nobene prometne nezgode. — Člani AMD imajo 10 odstotkov popusta pri kasko zavarovanju. — Če voznik povzroči pet ali več nesreč v enem zavarovalnem letu, plača pri obveznem zavarovanju dva in polkratno premijo, pri kasko zavarovanju pa se premija poveča za eno in polkrat — odvisno od števila povzročenih nezgod. — Zavarovanci pa izgubijo svoje pravice v primeru nezgode, če so vozili pod vplivom alkohola (nad 0,5 promil): pri kasko zavarovanju v celoti, pri obveznem zavarovanju pa so dolžni poravnati škodo v obliki regresa do 150.000 din povzročene škode — če voznik ob nezgodi ni bil privezan z varnostnim pasom,, pa zavarovalnica uveljavlja delno sokrivdo in sicer v primerih, če so nastale poškodbe ali pa so večje, kot bi bile sicer. Mrak Za večjo varnost kolesarjev Pravila varne vožnje gala z najrazličnejšimi izgovori. Zneski res niso bili posebno veliki od 200 pa tja do 1000 din. Pogosto je uporabila preskusen izgovor, da vabi na pijačo in prigrizek, pa ji manjka še nekaj denarja. Običajno je to uspelo, ko pa je dobila bankovce, je izginila. Pred sodiščem se je Logarjeva sicer izgovarjala, da je bila.vsakič sicer vinjena, toda sodišče se je prepričalo, da je pri vseh kaznivih dejanjih vendarle dobro vedela kaj dela. Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo, da je bila že nekajkrat kaznovana zaradi podobnih dejanj in tudi zaradi zanemarjanja otrok. Sodbo prvostopenjskega sodišča v .Kranju in kazen je potrdilo tudi Višje sodišče v Ljubljani. NESREČE Škofja Loka — V četrtek, 27. junija, nekaj pred 14. uro se je na regionalni cesti Škofja Loka—Gorenja vas v bližini vasi Brode pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Bojan Herman (roj. 1951) iz Kranja je na mostu čez Soro prehiteval avtobus, v tem pa je iz nasprotne smeri pripeljal drug avtobus, ki ga je vozil Božidar Oblak. Avtobus je zaviral in se umikal, vendar trčenja ni mogel preprečiti. Voznik Herman in sopotnik Andrej Rezar sta bila v nesreči huje ranjena in so ju prepeljali v Klinični center. Škode na vozilih pa je za 600.000 din. PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA Radovljica — V petek, 28. junija, ob 15.30 se je na magistralni cesti pripetila prometna nezgoda, v kateri je na vozilih nastalo za 900.000 din • Kolesar mora voziti čim bliže robu vozišča, če ima kolesarsko stezo, pa po njej. Na vozišču lahko uporablja največ 1 meter širok pas od roba vozišča. Na kolesarski stezi mora voziti ob desni strani, da ga lahko nemoteno prehitevajo hitrejši kolesarji ali vozniki koles z motorjem. Kjer je kolesarska steza na obeh straneh vozišča, mora kolesar voziti po desni strani v smeri vožnje. • Če vozita skupaj dva kolesarja ali več, morata voziti drug za drugim. Med kolesarji mora biti dovolj presledka za varno zaustavljanje, če je na poti ovira. • Kolesar mora voziti tako, da ne zmanjša stabilnosti kolesa in ne ovira drugih udeležencev v prometu. Med vožnjo ne sme izpuščati iz rok krmila, niti se držati za drugo vozilo ali prevažati, vleči in potiskati predmetov, ki bi ga lahko pri vožnji ovirali ali spravljali v nevarnost druge udeležence v prometu. Vsa prtljaga sodi na posebne prtljažnike ali v košarice za sedežem. • Na kolesu smemo voziti le otroke v starosti do 7 let, če so na kolesu posebej prirejeni sedež zanje in stopalke. Otroka lahko vozi le oseba, ki je starejša od 14 let. škode. Voznik osebnega avtomobila Jože Šmid (roj. 1938) iz Bistrice pri Tržiču je peljal v koloni vozil od Pod-vina proti Lescam. Ko se je v bližini bencinskega servisa kolona vozil. ustavila, je voznik Šmid, ki je vozil v prekratki varnostni razdalji, trčil v avtomobil pred njim, le-tega pa je potisnilo naprej v drug avtomobil. V nesreči je bil huje ranjen sopotnik v avtomobilu nemške registracije Heinz VVoltmann. j^^adovljica — Miličniki Postajo >n 2e Radovljica z oddelkoma Bled ifU **°hinjska Bistrica letos ugota-H{J 1°. da so je kljub slubemu vreme-L Su^vilo kolesarjev povečalo. Žal pr povečalo tudi število cestno Ratnih prekrškov. Tudi v tednu y%lSartev od 24. do 30. juniju lotos ^ ^ontroli voznikov koles in kole-. / L^iftem, so preverjali tehnično KoS bnos1 ,(>h v()/il- Ustavili so 223 et'Čr, estxrjev in pri 61 ugotovili tehm ,,.!],,Pomanjkljivosti. Nekatere so bi-r^'^o velike, da je bilo treba pot v, '''lr>i voznikom zaradi slabih za 1„. tal ih pomanjkljivosti kot so /t^f!' Zv°nci predpisati mandatno I £Lj.' Enega kolesarja bodo celo prija Lj„ 8odniku za prekrške, ker je vozil L endar pa miličniki mso le kazno i še več so izrekli opozoril. Usta- vili so tudi 69 vo. inkov koles z motorjem. Kar 14 jih bodo predlagali v postopek sodniku za prekrške zaradi vinjenosti in vožnje brez potrdila o znanju cestno-prometnih predpisov, sedmim voznikom pa so na kraju samem izterjali mandatno denarno kazen, 11 voznikov pa so le opozorili. V tednu kolesaroj so poleg miličnikov postaje milice Radovljica sodelovali tudi člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki so delili letake z opozorili za varnej šo vožnjo. Obenem pa so miličniki kolesarje opozarjali tudi na varno shranjevanje oziroma zaklepanje koles. Letos je namreč znova poraslo število tatvin koles predvsem zato, ker jih lastniki puščajo nezaklenjeno. Egon Cokan padel v klancu Bled — V nedeljo, 30. junija, ob 20.30 je voznik kolesa z motorjem Gorazd Bernik (roj. 1963) iz Zg. Gorij peljal po Kidričevi cesti proti kampu Zaka. Pri vožnji po klancu navzdol je padel, pri tem pa sta se tako voznik kot sopotnica lažje ranila. L. M. • Kolo lahko vozijo samostojno v prometu tudi otroci nad 7 let starosti, če so se v šolah usposobili za vožnjo in imajo pri sebi kolesarsko izkaznico. Vsi drugi smejo voziti kolo po cesti samo v spremstvu vsaj 14 let stare osebe. • Posebno previdno morajo voziti kolesarji v krajih, kjer ni kolesarskih stez ali pasov, zlasti pri prehitevanju in zavijanju v levo. Pri prehitevanju se morajo prepričati s pogledom nazaj, če niso za njimi vozila, ki nameravajo prehitevati ali že prehitevajo. Najboljše je počakati, da kolesarja prehitijo vsa motorna vozila, ki vozijo neposredno za njim, nakar kolesar z odročeno levico nakazuje svčj namen do trenutka, ko začne prehitevati. • Pri zavijanju v levo se mora prav tako prepričati o namerah voznikov za njim. Ko nakazuje zavijanje, se počasi približa sredini ceste; zavija šele, ko so na levi polovici vozišča že vsa vozila iz nasprotne smeri odpeljala mimo in mu pustila prosto pot. • Kjer so kolesarske steze ali pasovi namenjeni le kolesarjem in voznikom koles z motorjem, morajo le-ti voziti samo po njih. Pri zavijanju v levo prečkajo križišče pravokotno, podobno kot pešci. • Posebej mora biti kolesar pozoren in previden pri križanju kolesarskih stez ali pasov z voznimi površinami, ki so namenjene motornim vozilom. Njihovi vozniki namreč pogosto pozabljajo na obveznosti do kolesarjev, posledice pa najpogosteje čutijo šibkejši. • Od prvega somraka do popolne zdanitve in podnevi ob zmanjšani vidljivosti mora kolesar voziti s prižgano lučjo spredaj in rdečo lučjo na zadnji strani kolesa. (S) V SLEHERNO GORENJSKO HIŠO GORENJSKI GLAS Varstvo pred nevarnimi snovmi Reševanje odvisno od znanja Pri uporabi nevarnih snovi v industriji in vsakdanjem življenju marsikdaj spregledamo njihove specifične učinke. Za nove kemične izdelke, na primer, niti ne vemo natanko, kako delujejo na žive organizme. Nasploh se kažejo učinki nevarnih snovi na obolelih zelo različno; včasih niso opazni samo na človeku, ki pride v stik s tako snovjo, ampak tudi na potomstvu rod ali dva pozneje. Nekatere snovi so lahko povsem koristne v določenih količinah, v večji koncentraciji pa so človeku škodljive, kar velja celo za vsem potrebno kuhinjsko sol. Preprosto bi bilo moč zapisati, da je strup torej vsaka po količini ali naravi organizmu tuja in škodljiva snov. Strupi se vnašajo v človeški organizem po različnih poteh, največkrat prek dihal, prebavil in kože. Zastrupitev je odvisna od konstitucije osebe, lastnosti in količine strupa, časa izpostavljenosti strupu, predvsem pa od okolja. Zelo hude nesreče z nevarnimi snovmi nastanejo v zaprtem prostoru, ob neugodnih meteoroloških pogojih, gosti naseljenosti in zaradi drugih pomembnih činiteljev v okolju. Za uspešno preprečevanje zastrupitve in zdravljenje je treba čimveč vedeti. Tudi učinkovitost reševanja je odvisna zlasti od znanja. Osnovne podatke o strupeni substanci vsebuje proizvodna deklaracija. Če ni vse zapisano na papirju, se je treba obrniti po nasvet strokovni instituciji. Za prvo medicinsko pomoč je najprej potrebna detekcija strupa. Zatem reševalci evakuirajo ponesrečene iz zastrupljenega ozračja oziroma ozemlja. Sledijo dekontaminacija, eliminacija strupa in drugi strokovni ukrepi. Ob ustrezni povezavi strokovnih služb za varstvo pri delu in tehnologijo z zdravstveno službo je moč zagotoviti ustrezno pomoč. Zato je ob izdelavi ocen ogroženosti in načrtov reševanja ob nesrečah z nevarnimi snovmi nujno predvideti način alarmiranja, zagotoviti potrebno reševalno opremo, organizirati zdravstveno službo in druge nosilce reševanja. Medicinska strokovna služba bo ukrepala glede na potrebe, odvisno od primera do primera posebej. . D. baje d®e]!es^ieiiglas 12. stran REPORTAŽA TOREK, 2. JULIJA 19} Dan Iskre — Dan borca — 25 let Iskre Avtoelektrike Iskraši v mestu cvetja in mladosti Letos je bilo tradicionalno srečanje iskrašev v Novi Gorici — V sončnem vremenu se je na Primorskem zbralo skoraj 20 tisoč delavcev, svojcev in prijateljev največjega slovenskega kolektiva — Slavnostni govornik je bil Dušan Šinigoj, predsednik izvršnega sveta SRS Gostitelj letošnjega srečanja Iskrašev je bila delovna organizacija Iskra Avtoelektrika, ki letos proslavlja 25-le-tnico delovanja. Zato je bilo sobotno srečanje v Novi Gorici, ki so se ga udeležili tudi najvišji predstavniki federacije, republike, sevemo-primorske regije in Nove Gorice, zamejski Slovenci, predstavniki JLA in teritorialne obrambe, koroški partizani, partizani z bližnje Julijske krajine, partizanski ra-diotelegrafisti in poslovni partnerji, letos trikratni praznik Iskrinih delavcev. Iskrini delavci svoj praznik namreč že tradicionalno združujejo s praznovanjem dneva borcev, 4. julijem. Jožica Mlhev jo prispevata, da Je Iskra — Srednja šola, Iz nekdanje Industrijske vajenske šole prerasla v sodobno In kvalitetno vzgojnoizobra-ževalno organizacijo. Več kot tri tisoč članski kolektiv Iskre Avtoelektrike v Šempetru pri Novi Gorici danes izdela na leto 600 tisoč zaganjalnikov za osebna vozila, traktorje in tovorna vozila, 400 tisoč alte-natorjev za osebna in tovorna vozila, 300 tisoč magnetnih vžigalnikov za mopede in male kmetijske stroje, okrog milijon vžigalnih tuljav za bencinske motorje in 20 milijonov žarnic za vozila. Proizvajajo pa tudi svečke za zagon diesel motorjev in celo vrsto izdelkov, ki so potrebna pri električni opremi vozil. Več kot tretjino njihovih izdelkov prodajo na zahodnem tržišču. Za letos načrtujejo 20 milijonov dolarjev izvoza. »Organizirani smo kot ena izmed branž v velikem 33 tisoč članskem kolektivu SOZD iskra. Ponosni smo, da smo v Iskri. Kot branža imamo osem proizvodnih TOZD z zaključenimi proizvodnimi programi, tri TOZD, ki opravljajo naloge skupnega pomena in DSSS. Velika zahvala gre vsem delavcem, ki iz leta v leto z de- lom in znanjem večajo obseg proizvodnje, ne glede na velike probleme pri preskrbi z repromateriali in vedno bolj iztrošeno opremo. Ponosni smo na to, da so vsi izdelki sad lastnega razvoja in znanja, ponosni smo na to, da sami izdelamo vsa za proizvodnjo potrebna orodja in da sami vzdržujemo zahtevno strojno opremo,« je na slovestnosti poudaril direktor Iskre — Avtoelektrike iz Šenpetra. Delavci Iskre so v pozdravnem pismu predsedstvu SFRJ zapisali, da se zavedajo pomena boja za uresničevanje dolgoročnega programa za učvrstitev našega gospodarstva, prizadevanj za povečanje proizvodnje za zahtevno svetovno tržišče in redno pokrivanje potreb domačega trga. Zato je bilo tudi letošnje srečanje Iskrašev priložnost za pregled doseženih rezultatov in oceno izpolnjevanja vloge Iskre pri razvoju širše družbene skupnosti. Delovne organizacije Iskre so namreč danes locirane v skoraj polovici občin v Slovenijo. Vrednost Iskrine proizvodnje predstavlja nekaj manj kot 10 odstotkov proizvodnje slovenske industrije in okrog 30 odstotkov proizvodnje jugoslovanske elektroindustrije. Iskra je največji izvoznik v Sloveniji in njen izvoz že dvakratno presega uvoz. »Odgovornost Iskre kot enega pomembnih gospodarskih sistemov ne le v Sloveniji, temveč tudi v okviru jugoslovanskega gospodarstva, je izjema. Iskra mora biti sposobna premagovati trenutne ovire in težave in ne sme dovoliti, da se katerikoli del tega velikega kolektiva zamaje, kot se je to zgodilo pri Telematiki. Pojav Ludvik Simončlč, prejemnik Glavne Iskrine nagrade, se je zahvalil v Imenu vseh šestih nagrajencev In zaželel delavcem Iskre še veliko uspehov. izgub naj bo Izziv za radikalno ukrepanje in iskanje ustreznih rešitev«, je delavce Iskre nagovoril Dušan šinigoj, predsednik Izvršnega sveta SrtS. Poudaril je, da je treba pri načr- »lakra mora postati nosilec In soustvarjalec strategije tehnološkega razvoja v Jugoslaviji tako, da z ostalimi zainteresiranimi organizacijami združenega dela v naši domovini inicira in organizira skupne razvojne projekte na področju mlkroelektronike, računalništva, telematike In svojega celotnega programa,« je med drugim povdarll slavnostni govornik Dušan šinigoj, predsednik republiškega Izvršnega sveta. tovanju proizvodnje izhajati iz realnih okvirov in možnosti, ki si jih zagotavljamo predvsem z lastnim delom. Nove infrastrukturne tehnologije so osnova nastopajočega informacijskega obdobja, za katerega je značilno uveljavljanje znanja kot dominantnega faktorja družbene reprodukcije, to pa je nujno tudi za naš družbeno ekonomski razvoj. »Zato je za Iskro odločilnega pomena, da se intenzivno povezuje z univerzama in raziskovalnimi organizacijami, da sooblikuje njihove programe, jih pomaga opremljati s potrebno infrastrukturo in jih spodbuja k sodelovanju v razvojnih projektih na osnovi jasnih razmerij odgovornosti za inoviranje proizvodnih programov in tehnologij,« je še poudaril slavnostni govornik in nadaljeval: »Vloga Iskre, ki je s svojimi kadrovskimi in tehnološkimi potenciali gotovo eden od najodgovornejših dejavnikov pri oblikovanju razvoja, še posebej na področju informacijskih tehnologij, je zato zelo odgovorna. Pri tem, ko zahteva družbeno spobu-do in podporo predvsem zaradi infra-strukturnega značaja novih tehnologij, pa družba upravičeno pričakuje od celotnega sistema Iskre, ki povezuje ta kolektiv, da se uspešno vključuje v uresničevanje zastavljenih ciljev kot so visoka rast izvoza, izboljšanje njegove strukture za osvajanje novih tržišč in še zlasti intenzivne aktivnosti pri usposabljanju za uporabo sodobnih sistemov informatizacije, avtomatizacije in robotizacije. Treba je pri tem poudariti, da bo Iskra kos tem nalogam le, če bo notranje čvrsta in stabilna, če bo uspešno izrabila možnost združevanja materialnih in kadrovskih potencialov v sistemu, hkrati pa bo gibčna, učinkovita, odzivna in hitro prilagodljiva na številne spremembe, ki jih prinašajo svetovna ekonomija in tehnološki napredek, pa tudi naše, nemalokrat boleče prilagajanje normalnim ekonomskim zakonitostim.« Srečanje Iskrašev je vsako leto tudi priložnost, ko kolektiv Iskre podeli nagrade svojim delavcem, ki so s svojim delom vzor ostalim. Letošnja priznanja in nagrade Iskre je prejelo šest delavcev, podelil pa jih je predsednik delavskega sveta SOZD Iskra Janez Kern. Skoraj 20 tisoč udeležencev na Dnevu Iskre si Je po svoje poiskalo prostor na velikem prireditvenem prostoru. Drogovi z Iskrinlmi zastavami so ponudili vsaj malo sence na vročem goriškem soncu. Boris Lasič, predsednik kolektivnega poslovodnega organa v SOZD Iskra, je prereza! poftonsko mortadelo in po primorsko začel letošnje praznovanje v Novi Gorici. Prihodnje leto bo srečanje Iskrašev v Kranju, zato so Novogoričanl predali zastavo predstavnikom kranjske Iskre. Glavno nagrado Iskre za vrhunske dosežke trajnega pomena v razvoju, proizvodnji in izvozni usmerjenosti delovne organizacije Industrija elementov za elektroniko je prejel Ludvik Simončič, član poslovodnega organa za proizvodnjo. Nagrado Iskre za dolgoletno uspešno delo v Iskri Avtoelektriki in še posebej za zaslu- £7 ¥r*M ge pri izvedbi razvojno-investicijske-ga programa profesionalnih delov in agregatov za potrebe gospodarstva in JLA je prejel Gabrijel Pelikan iz delovne organizacije Iskra—Avtoelektrika, direktor TOZD Tovarna spe' cialnih električnih rotacijskih strojev. Za pomembne dosežke na področju inovacij in razvoja organizacije je prejel nagrado Iskre Jože Petkovšek, vodja laboratorija za optične konstrukcije v iskrinem centru za elek-trooptiko. Operativni vodja in izvajalec selitev v Iskrinem Invest servisu Anton Rihar, je dobil nagrado Iskre za dolgoletno požrtvovalno delo, predvsem na področju produktivnosti dela in izgrajevanju odnosa do dela. Nagrado Iskre je dobil raziskovalni svetnik v Razvojnem inštitutu delovne organizacije Iskra—Avtomatika, profesor dr. Matija Seliger, ki je zaslužen za razvoj raziskovalnega dela, predvsem na področju polprevodnikov, merilnih instrumentov, močnostne elektronike in različnih pretvornikov. Nagrado Iskre je dobila tudi Jožica Mlhev, iz delovne organizacije Iskra — srednja šola elektrotehnične in kovinske predelovalne usmeritve v Kranju, ki kot profesorica slovenskega jezika s književnostjo dosega velike uspehe v dolgoletnem vzgojnoizobraževalnem delu t mladimi ter je samoupravno in družbenopolitično aktivna. Po slavnostni podelitvi priznanj j0 priljubljena profesorica, ki je aktivna tudi pri interesnih dejavnostih mladi!1 in je mentorica enega na|boljših šolskih glasil v Sloveniji Plus-minus povedala: »Vesela sem današnje nagrade, to pa zlasti zato, ker je to priznanje vsem pedagoškim delavcem In na*' celi šoli. Ob jubilejni številki našeg* glasila, ki bo izšla ob otvoritvi nove šole, bom predala mentorsko dele mlajšim, ki so tudi polni novih Idej 10 je prav, da se izkažejo« Ludvik Simončič, prejemnik glavne nagrade Iskre, pa je povedal. »Priznanja nam so v resnici prizns* nja našim kolektivom, kajti posamezniki smo le člen v verigi. Dobri člen' pa so garant, da bo Iskrina zveza lu* napredka tudi v prihodnje. Po 38 leti" dela v kolektivu se poslavljam In z*' hvaljujem vsem skupaj. Na vrsti J* mlada generacija, ki jI želim velik0 uspeha In ustvarjalne zagnanosti.« S pesmijo in plesom so Iskraši M daljevali svoj praznik. Vse do prihod' njega leta, ko se bodo srečali v KrS' nju, jim bo sobotni dan ostal v sporni' nu kot vzpodbuda za še boljše delo. V. Primož^ foto: G Šinik ■TOREK, 2. JULIJA 1985 REPORTAŽA 13. stran (mmmmmMGLAs Alpinini koraki v svet vse daljši Pretekli teden so bili ha obisku v Alpini predstavniki največjih Poslovnih partnerjev v tujini — Obisk je sodil v okviru priprav nove kolekcije za sezono 1986/87 — Na zahodna tržišča Alpina izvozi 62 odstotkov proizvodnje — Največji kupci so firme v ZDA, ZRN in Norveški Četrtine tekaških čevljev nosi ime Alpina Uspešen nastop tudi na zahodnonemškem trgu Največ tekaških čevljev na Norveškem je Alpininih Žirovska Alpina je lani izdelala nekaj manj kot 2 milijona parov čevljev: 2a aipsko smučanje, smučarski tek, za jadranje na deski in ženske modne obutve 1.200.000 parov oziroma 02 odstotkov proizvodnje so prodali na konvertibilno področje, 200.000 Parov na klirinški trg, 560.000 parov Pa so prodali na domačem trgu. Večji del izvoza na tržišča s trdo valuto predstavljajo športni programi (pancerji, tekaški čevlji, obutev za surfanje), ki so v celoti rezultat lastnega znanja in jih po svetu prodajajo Pod svojim imenom, to je pod blagovno znamko Alpina. Čevlje prodajajo v 20 držav, to je praktično na vsa tr-zlšča, kjer je razvit smučarski šport. V vseh teh državah imajo organizirano prodajno mrežo za svoje izdelke. Na dveh največjih tržiščih, v ZDA in ZRN, je prodaja organizirana prek 'nešanih firm v katerih sc udeleženi z delom kapitala. V drugih državah Pa imajo dolgoročne pogodbe stuiimi Partnerji, ki prodajajo Alpinine izdelke. Pretekli teden so bili največji poslovni partnerji oziroma vodje Alpininih firm v tujini na obisku v Žireh. Obisk ie sodil v okvir rednih sestankov v zvezi s pripravo kolekcije za sezcio zima 1086/87 Pri pripravi novih modelov za naslednjo sezono namreč sodelujejo tudi predstavniki za Alpi-no najbolj pomembnih tržišč, konferenco z vsemi distributer;' pa pripfa-vl)ajo konec septembra, ko bo kolekcija za naslednjo sezono že gotova in jo bodo kupcem že lahko tudi Pokazali Na obisku v Alpini sta bila predsednik in podpredsednik firme Alpina Sports iz Združenih držav Amerike Erich Reiss in Rolf Schaer. Iz zahodne Nemčije je prišel predsednik firme A + B Peter Drossler in iz Norveške direktor firme Bergen Trader Jakob Haugen. Četrtina tekaških čevljev nosi ime Alpina V Združene države Amerike Alpina izvaža smučarske čevlje približno 25 let Do leta 1974 jih je prodajala pod tujimi blagovnimi znamkami (npr. Riecer, Heierling, itd). Leta 1974 pa je bila v ZDA ustanovljena firma Alpina Sports Corporation, ki je leta 1975 začela prodajati smučarske i;i tekaške čevlje pod imenom Alpina. Žirovska Alpina je takrat prispevala samo ime, denar za ustanovitev NrnM pa so prispevali ameriški partner j'. Izvoz v ZDA so v Alpini vsako leto povečevali. Leta 1981 šo vstopili v firmo tudi z delom kapitala, tako da so danes lastniki četrtine tirme Alpina Sports Corporation. Danes je firma Alpina Sports Cor-poratio največji kupec Alpininih izdelkov. Teko bodo v ZDA prek te firme pnhodnjo zimo prodali 53.000 pancerjev, 110.000 parov tekaških c »vije , poslali pa so tudi 9.000 parov obutve za surfanje. S temi količinami dosegajo pri pancerjih približno 4 odstotni tržni delež in 4. do 5. mesto med vsemi dobavitelji na ameriškem trgu. Pri tekaških čevljih dobegcjo 25 odstotni tržni delež in s tem prvo do drugo mesto na trgu. Neto v. ednost izvoza v ZDA znaša v zadnjem obdobju 2,5 milijona dolarjev letno, bruto vrednost izvoza, če upoštevajo tudi uvožene materiale, ki ih financira kupec, pa je prek 3 mtiijont dolarjev. i .pesen nastop tudi na zahodnonemškem trgu V Zahodno Nemčijo so v Alpini že vrsto let poskušali izvažati obutev, vendar v preteklosti pii tem niso do-«r>jll večjih JL,f>5:hov. lota 1983 pa so ibivezali stike s. partnerjem, ki je že prej prodajal Elanove smuči 2 nemškim partnerjem, Elanom Begunje n tirmo berecco Čedad (Slo venska deiovna organizacija, ki med dragim izdeluje smučarrkt p?licc) so se dogovorili, da ustanovijo v Nemci; mešano družbo, ki naj bi proaaji».a smuči Flnn, smučarske čevlje \lpina ter smučarske palice pro-izvijalci.- Benecco Čedad Tako la bi la ustanovljena firma A -t- t (Al: .r J- Elan), ki je bila registrirana v začetku Ma "984. Potreba soglasja za vstop Jugoslovanskih partnerjev v firmo pa so dobili letos Firma je lani že poslovala in to zelo uspešno, uspešno pa nadaljuje s prodajo U>di letos T tke Imajo za prihodnjo 2imo prodanih v Nemčijo 45 000 parov panc rje , kar predstavlja 10 odstotno n;.no udeležbo in 3£.000 parov tekaški! i čevljev, kar prav tako po meni približno 10 odstotno tržno udeležbo. Razen tega so v Zahodno Nemčijo prodali 18.000 parov obutve za surfanje. S tem je firma A -l- E drugi največji kupec športnih artiklov. Prav sedaj pripravljajo prek firme A + E nastop na zahodnonemškem trgu tudi z žensko modno obutvijo. Največ tekaških čevljev na Norveškem je Alpininih Tudi na Norveško so v preteklih letih prodajali izdelke z manj uspeha, dokler niso pred štirimi leti začeli sodelovati s firmo Bergen Trader. Prodaja izdelkov prek te firme poteka zelo uspešno, saj iz leta v leto napreduje. Tako imajo za prihodnjo zimo na Norveško prodanih 25.000 parov pancerjev, kar pomeni 30 odstotno tržno udeležbo in 2. mesto na trgu, ter 85.000 parov tekaških čevljev, kar prav tako predstavlja 30 odstotno tržno udeležbo in 1. mesto na trgu. Razen tega so na Norveško prodali 5.000 parov za surfanje. S tem je tržišče Norveške postalo za Alpino tretje najpomembnejše tržišče za športne programe. Razen tega, da se Alpinini čevlji dobro prodajajo na tržiščih največjih zimskošportnih velesil, pridobivajo tudi na ceni. Za novo zimsko sezono so povečali cene na vseh tržiščih. Tako vse več izdelkov prodajajo v osrednjih cenovnih razredih, kar je razen visoke številke prodane obutve lep uspeh. SMUČARSKI ČEVUI 85/86 SEHGLAS 14. STRAN. OGLASI, OBJAVE TOREK. 2. JULIJA 19 Ti Slovenci! Turisti so na pragu naše dežele. Zasedli bodo naše ceste. Zasedli bodo naša mesta in vasi. V naše gore se bodo vzpenjali. Poselili bodo našo obalo in uživali v našem morju. Slovenci in Slovenke! Ti turisti so naši gostje! Od nas ne bodo terjali ničesar, pričakovali pa veliko. Poskrbimo le, da bodo radi prihajali k nam in da se bodo domače počutili. Poskrbimo, da se bodo še vračali, ker jim bo všeč dežela in njeni ljudje. Tega smo zmožni! Zmožni smo ohraniti deželo lepo. Zmožni smo odstraniti ekološke posledice starih grehov in preprečiti nove. Zmožni smo premagati miselnost, ki je uničila in še uničuje najlepše primerke naše tradicije. Zmožni smo, naposled, tudi v teh časih ohraniti dostojanstvo, ne da bi zapravili prijaznost, ki si jo vsakdo želi, kadar pride v tujo deželo. V turizmu je naša prihodnost! Ohranimo in razvijajmo svojo deželo tako, da bodo tudi drugi prihajali k nam. Odprtost je Cogoj za preživetje in razvoj malih narodov. Bodimo odprti, odimo samozavestni, ohranjajmo tisto, kar je že stoletja temelj naše samobitnosti! Slovenija Moja dežela. VAS VABI NA RIBJE SPECIALITETE DEŽURNI VETERINARJI od 5. 7. do 12.7.1985 za občini Kranj in Tržič Od 7. do 23. ure Živonirej-sko veterinarski zavod Gorenjske, Kranj, tel.: 25-779 ali 22-781, od 23. do 7. ure pa na tel.: 42-175 za občino Škofja Loka HABJAN JANKO, dipl. vet., Žiri, Polje 1, tel.: 69-280 KRIŽNAR MIRO, dipl. vet., Godešič 134, tel.: 62-130 za občini Radovljica in Jesenice PAVLIC FRANC, dipl. vet., Zasip, Stagne 24, tel.: 77-639 ALPETOUR ANSAMBEL »GORENJCI« 5. julija ob 19. uri pred hotelom CREINA! Vabljeni! ALPETOUR ALPETOUR TOZD Potniški promet Kranj INTEGRAL 00 SAP Ljubljana obveščata cenjene potrtike, da vse avtobusne linije na GORENJSKEM, dne 5. julija 1985 vozijo po SOBOTNEM VOZNEM REDU Mestne l.nije v Kranju vozijo od 15. julija do vključno 16. avgusta 1985 po SOBOTNEM VOZNEM REDU. C C C C C C C C C C i OOOOOOOOOOOOOOOOOO O O o o J- 2 do PEPELKA, Vodoplvčeva 7, Kranj In ČEBELICA, Mestni trg 34, Škofja Loka — otroški bombažni bluzoni od 8 let samo 650 din — otroške kavbojke od 2 do 16 let samo ^ 2.800 din O O ^O000000000000000^r,crroccc > ČE STE NAROČNIK, BERETE GORENJSKI GLAS ZA 60 ODSTOTKOV CENEJE! TOREJ. NAROČITE SE NA GORENJSKI GLAS! l/V M/ SGP GRADBINEC n.sol.o.KRANJna*orjova I Na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja TOZD Strojno kovinski obrati Kranj objavljamo razpis M pro .te delovne naloge in opravila: vodje obračunske enote ali delovodja -°gsrednia šola elektro stroke z dvoletnimi delovnimi izkušnjami ali delovodska šola elektro stroke s triletnimi de lovnimi izkušnjami 4 šoferjev -°gpoklicna šola za voznike mc turnih vozil z izpitom C kate gorije in dvoletnimi de'.ovnimi izkušnjami 3 ključavničarjev Pogoj: — poklicna šola in 2 leti prakse 2 kleparjev Pogoj: — poklicna šola .n 2 leti prakse 5 strojnikov Pogoj: , — poklicna šola in 3 leta prakse 2 zerjavistov Pogoj: — poklicna šola in 3 leta prakse Delovno ra/merje se sklepa za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom. Prošnje z doka/,!, o izobrazbi vložite v roku 8 dni po objav, na naslov: SGP Gradbinec K anj, Nazorje-va L Komisija za delovna razmerja gip gradiš tozd lesno industrijski obrat Škofja loka vabi k sodelovanju: 1. LESARJE — pripravnike S dokončano II., III., IV. in V. stopnjo lesarske usmeritve za področja: — strojne in ročne obdelave lesa, — sestave in montaže stavbnega pohištva, — prevzem in priprava lesa, — sušenje lesa. Pogoji: dokončana srednja lesarska šola ustrezne izobrazbene stopnje. 2. MIZARJE — za opravljanje del pri strojni in ročni obdelavi losa, — za opravljanje montaž.«« stavbnega pohištva, Pogoji: dokončana poklicna šola lesne stroke (KV mizar) aH srednji šola lesars*^ usmeritve (lesar — širok profil) s 6-mesečnin i delovnimi izkušnjami. 3. STROJNEGA K" JHJCAVNICAIUA — za delo pri vzet. aoj.i strojev in nupruv Pogoji: dokončana pohitam "ola kovinske stroke (KV strojni ključavničar) aii srednja šola kovdutrsl- e u-meritve (vzdrževalec strojev) j 6-mesečnimi delovnimi izkušnjami. L KURJAČA — za delo pri upravljanju :.n vzdrževanju kurilnice Pogoji: dokončana šola kovinske ali elektro stroke I izpitom za kurjača ta 6-meseČnimi delovnimi izkušnjami 5. PRIUČENE DELAVCE 1 BM STROKE — za dela pri stroj ,iern razre.u lesa, — za letvičenje in sortiranje lesa, Pogoji: dokončana osemletka in tečaj za delavce v primarn* predelavi lesa Delovno razmerje pod tečko 1. sklepamo za določen čas, pod točkami od 2. do 5. pa za nedoločen čas. Po«/J: usno delo za vsa navedena dela traja 30 dni. Kandidati naj pošljejo p sne ponudbi do 10. julija 1985 na na slov GRADIŠ TOZD LIO Škofja Ix>ka, Kidričeva c. 56. Odbor za tekoče in splošne naloge pri KULTURNI SKUPNOSTI KRANJ objavlja na podlagi 4. člena Poslovnika o načinu delitve sredstev investicijskega vzdrževanja za potrebe ljubiteljske kur turne dejavnosti RAZPIS ZA SREDSTVA, NAMENJENA INVESTICIJSKEMU VZDRŽEVANJU KULTURNIH DOMOV Kulturna skupnost Kranj namenja po finančnem načrtu za le to 1985, ki ga je sprejela skupščina kulturne skupnosti 4. 6. 1985, sredstva za investicijsko vzdrževanje kulturnih dO" mov v višini 1.553.125 din. Na razpis se lahko prijavijo organizacije in društva, ki deluje-' jo na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti in krajeva* skupnosti, ki skrbijo za vzdrževanje prostorov za ljubiteljsko kulturno dejavnost. Pogoj za pridobitev sredstev investicijskega vzdrževanja s° naslednji dokumenti: — potrdilo o lastništvu objekta, na katerem se bodo izvajal* investicijska dela, — predračun vrednosti vseh predvidenih investicijskih del, ! — gradbeno dovoljenje oziroma priglasitev del, če je ta pc trebna za predvidena dela, — višino lastnih sredstev, namenjenihinvesticijskemu vzdrževanju. Pri odločanju o delitvi sredstev investicijskega vzdrževanja in o njihovi višini se upoštevajo naslednji kriteriji: — pomanjkanje oziroma neustreznost prostorov in potrebna oprema za razvoj kulturne dejavnosti, — dosedanja kulturna aktivnost (število članov in sekcij)i število in kvaliteta akcij, dolgotrajnejše delovanje, itd.), — višina investicijskih sredstev, ki so bila prosilcu že dodeljena s strani Kulturne skupnosti Kranj v preteklih letih, — višina lastnih sredstev, namenjnih za predvideno investicijo, — usklajenost s programom Zveze kulturnih organizacij ozi roma Kulturne skupnosti Kranj. VLOGE BO ZBIRALA KOMISIJA ZA INVESTICIJE Prtf KULTURNI SKUPNOSTI KRANJ 30 DNI PO OBJAVI RAZPISA. Preden bo komisija pripravila predlog za razdelitev razpo; ložljivih sredstev, bo opravila ogled objektov, na katerih naj bi se izvajala investicijska dela. O razdelitvi investicijskih sredstev na predlog komisije de končno odloči odbor za tekoče in splošne naloge s svojim sklepom. te Pi (8 Si (tro: zar, Pi 80-h Les< Pi VOJ kov, P lefo P KE. P prit da: p ceru d darr P BIK Kra P do i E dne zo j i== zavarovalna skupnost trigiav Gorenjska območna skupnost I. Izvršilni odbor zbora delegatov skupnosti temeljnih rizičnih skupnosti razpisuje prosta dela in naloge v delovni skupnosti 1. VODENJE POSLOVNE ENOTE JESENICE IN ODDELKA ZA IZVAJANJE ZAVAROVANJ NA POSLOVNI ENOTI JESENICE 2. VODENJE ODDELKA ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ NA SEDEŽU GORENJSKE OBMOČNE SKUPNOSTI Za opravljanje navedenih del in nalog mora delavec polej? splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1. — da ima višjo ali srednjo strokovno izobrazbo pod 2. — da ima višjo strokovno izobrazbo ekonomske smel ri, — da ima najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj, — da izpolnjuje pogoje, ki jih določa družbeni dogO" vor o kadrovski politiki občine Kranj Kandidati naj svoje prošnje naslovijo na naslov: Zavarovalni skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj, Old' hamska 2, Sektor za samoupravno organiziranost in kadre, i K prošnji je treba predložiti zadnje šolsko spričevalo, kratek življenjepis in točno navedbo dosedanje zaposlitve. Rok za oddajo prošenj poteče 15. dan po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v roku 30 dni po izteku objav" nega roka. II. Odbor za medsebojna delovna razmerja pri delovni skup' nosti objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. CENITEV AVTOMOBILSKIH ŠKOD 2. SKLEPANJE PREMOŽENJSKIH ZAVAROVANJ, ZBIRANJE PONUDB ZA SKLENITEV ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ IN INKASIRANJE PREMIJ v zastopu STARA FUŽINA 3. ClSCENJK POXLOVNl?i PROSTOROV NA POSLOVNI ENOTI JESENICE Za opravljanje navedenih del in nalog morajo delavci izpoT njevati poleg splošnih pogojev še naslednje posebne pogoje: pod L: — da imajo višjo strokovno izobrazbo strojne smeri, — da imajo 4 leta delovnih ustreznih izkušenj, pod 2. — da imajo popoln- srednjo šolo oziroma poklicno š0' ld, — da imajo 2 leti deovnih izkušenj pod 3. — da imajo končano popolno osnovno šolo, — da imajo najmanj eno leto delovnih izkušenj Delovno r t mp - ;«• bo sklenjeno s polnim delovnim časom /<* nedoločen čas s poskusnim delom pod 1 do 90 dni pod 2 in 3-do 60 dni. Kandidati naj svoje prošnje naslovijo na naslov: Zavarovali skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj, Old' hamska 2, Sektor za samoupravno organiziranost in kadre. K prošnji jc trebi predložiti zadnje šolsko spričevalo in kr»' tek življenjepis s točno navedbo dosedanje zaposlitve. Rok za oddajo prošenj peter-« 8. dan po objavi. O izbiri kandi' datov bodo Kandidati obveščeni najkasneje v 30 dneh po izteku objavnega i oka. Iskra ISKRA KIRFRNETIKA KR \NJ Tovarna merilnih instrumentov OTOCE Objavlja javno draibo Kamiona TAM 60/17R/PA, nosilnost 2.4 t, letnik 1977, i/kll«' cnu »•.-na din 360.000,00 din. Javna dražba bo v torek, 9 julija 1985 ob 11. uri na tovarniškem dvorišču Ogled je mogoč isti dan eno uro pred dražbo. . Interesenti morajo plačati polog v višini 10 odstotkov o° Izklicne cena In oddati svoje ponedbe v zaprtih ovojnicah. V izklicni ceni ni vračunan prometni davek, ki ga poravfi* k up« 'C Pravico do udeležbe imajo vse pravne in fizične osebe. Dražba bo oltovijena po sistemu »ogledano — kupljeno«,z*t0 poznejših reklamacij ne bomo upoštevali. JOREK, 2. JULIJA 1985 MALI OGLASI, OSMRTNICE OGLASI, OBVESTILA .15. STRAN ©MBKMES MALI OGLASI tel: 27-960 PRODAM ,0 f/odam OMARO za dnevno sobo 8SM) in SEDEŽNO GARNITURO W>sed in dva fotelja) za 5 SM. Bre-zar.Britof 112, Kranj. 7471 Vodarn HARMONIKO melodija, "»-basno, 9 registrov, letnik 1983. ^sce, Alpska 65, tel. 74-122 8152 V07°£am kombiniran OTROŠKI ■ ^'CEK, rjav žamet. Ropret, Vreč-K°va ul. 6, Kranj 8174 . Vodarn mlado molzno KOZO. Te-lefon 064/62-352 8305 ^ Prodam manjše in večje PRAŠIČ-^ Stanonik, Log 9, Škofja Loka D • 8306 prodam modularni BLOK MP 6, ruiiIžno 700 kosov in rabljen ZI-UAK. Podreča 29, Mavčiče 8395 Prodam HI-FI gorenje glasbeni Lenter. Telefon 66-875 po 14. uri 8396 Dve TELIČKI, težki 350 kg, pro-aag»- Sp. Brnik 56, Cerklje 8397 glodam 10 dni starega TELETA — KCA simentalca. Struževo 9, 8398 d Prodam TELIČKE, stare od 10 dni uo treh mesecev. Voglje 50 8399 . "obro ohranjeno POHIŠTVO za v ^nevno sobo »Barbara«, klubsko mi-ln vitrino, ugodno prodam. Peteh — Vavtar Vida, Kranj, Veljka Vlaho-viča 10, tel. 064/28-892 8400 Prodam dobro ohranjen ŠOTOR za 4 osebe. Telefon 27-037 8401 Prodam SILOKOMBAJN MEX 2 in SEJALNICO s priključkom na traktor, motorno ŽAGO kontra stihi. Košnik, Jezerska c. 65, Kranj 8402 Ugodno prodam malo rabljeno OTROŠKO POSTELJICO. Milica Stojinovič, Ješetova 29/A, Kranj 8403 Prodam 150-litrski HLADILNIK gorenje in TELEVIZOR iskra, črno-beli. Kranj, Nadižarjeva 13 8404 Oddam PSA čuvaja. Škrjanc, Lar hovče 16, Cerklje 8405 Ugodno prodam 200 kv. m najlon MREŽE za plastično fasado in 200 kosov pregradnega bloka. Voklo 106 8406 Oddam dva meseca staro PSIČKO. Ogled možen vsak dan. Kranj, Delavska 51/A 8407 Prodam dobro ohranjeno SPALNICO. Ogled od 15. ure dalje. Boro Keleman, Ljubljanska 6, Kranj 8408 Prodam PRALNI STROJ zoppas. Informacije po tel. 24-237 8409 Prodam KRAVO pred telitvijo. Srednja vas 40, Šenčur 8410 Poceni prodam KOPALNO KAD. Kranj, Partizanska 5, tel. 064/25-852 8411 Prodam 10 dni starega BIKCA simentalca. Podbrezje 34 8412 Prodam 380-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO. Smrtnik, Kidričeva 5, Kranj 8413 Prodam 7 tednov stare JARČKE. Cerklje 226, tel. 42-209 8414 Prodam malo rabljeno 380-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO, zaradi pomanjkanja prostora. Bogataj, Planina 5, Kranj, popoldan 8415 KAMP PRIKOLICO brako trapez in RAČUNALNIK comodore 64, prodam. Mejeskovič, Cankarjeva 21, Radovljica 8416 Prodam rabljen HLADILNIIK. Praprotn i k, Podbrezje 57 8417 Prodam DROG za nakladanje lesa. Voglje 56 8418 Prodam malo rabljen trobrazdni PLUG »Sremac 3«, 16-colski in GUMI VOZ. Sr. Bitnje 18, Žabnica 8419 Prodam 100 vreč fasadnega PER-LITA in trdilec ter trovalentni 300-li-trski pocinkan BOJLER za sončno ogrevanje. Andrej Vidmar, Lahovče 99, Cerklje 8420 Prodam barvni TELEVIZOR gorenje, 8 SM. Telefon 88-850 8421 Prodam OBLEKO in ČEVLJE za surfanje, št. 38-39. Telefon 24-552 8422 Prodam tri naseljene AŽ PANJE. Telefon 22-374 8423 Ugodno prodam štiri-delno pred-sobno OMARO. Informacije po tel. 75-754 8424 Rotacijsko KOSILNICO 135 m KOMBAJN za krompir, prodam. Čir-če 29. Kranj 8425 Prodam rabljen ŠTEDILNIK gorenje (4 elektrika, 2 plin). Mirko Fras, Zbilje 9, Medvode, tel. 061/611-451 8426 Ugodno prodam SEDEŽNO GARNITURO in ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika). Simonovič, Zg. Bitnje 54, Žabnica 8427 M MERKUR Kranj v MERKURJEV! Prodajaln! ŽELEZNINA BLED imajo na zalogi še nekaj MEŠALCEV ZA BETON — LIFAM, 150 litov po zelo ugodni ceni 42.015 din. pred odhodom na dopust v alpmo po popust veliko sezonsko znižanje cen obutve do 40°/c 1. do 31. 7. 1985. v vseh prodajalnah alpina Prodam GRADBENO BARAKO iz elementov, za 20.000 din, večjo tovorno PRIKOLICO za osebni avto, za 40.000 din in 4 kub. m smrekovih PLOHOV, 37.000 din za kub. m. Telefon 50-381 od 20. do 21. ure 8428 Ugodno prodam KOSILNICO BCS 127, na petrol in bencin, dobro ohranjeno, ali menjam za rabljeno samo-nakladalko. Naglic, C. na Brdo 22, Kokrica, Kranj 8429 Prodam klavirsko HARMONIKO, 48-basno, 5-registrsko, DIRKALNO KOLO na 10 prestav rog amater, oboje malo rabljeno; MOPED tomos, potreben popravila in PS gorenje 663 za rezervne dele ali potreben popravila (kad in električni motor). Toma-žič, Ješetova 28/B, Stražišče, Kranj 8430 Prodam barvni TELEVIZOR, znamke korting. Mlakarjeva 68, Šenčur 8457 Ugodno prodam ŠOTOR za 4 do 5 oseb. Informacije po tel. 28-861 int. 21-42 dopoldan (Arnež) 8458 Odam mlade MUCKE. Naklo, tel. 47-369 8459 SURF jugospecial, prodam. Telefon 26-544 8460 Najboljšemu ponudniku prodam črno-beli TELEVIZOR iskra trim, star eno leto. Telefon 89-187 8461 Prodam eno leto star HLADILNIK brez zamrzovalnika, malo rabljen in ZAMRZOVALNO OMARO, še neod-pakirano. Oboje za vgraditev v kuhinjske elemente. Ogled vsak dan od 16. do 18. ure. Miran Morano, Hrast-je 75, Kranj 8462 KUPIM STANOVANJA Nedokončano STANOVANJE, oddam v najem blizu Bleda. Telefon 064/77-961 po 19. uri 8448 S prvim julijem oddam v najem GARSONJERO na Planini, za dobo 7 let. Predplačilo za tri leta. Naslov v oglasnem oddelku 8449 Dve dekleti iščeta SOBO s tušem in WC, v središču Škofje Loke. Možnost tudi pri starejši osebi. Šifra: Težko je delo v kuhinji in dolga je pot do doma 8450 Zakonca iščeta STANOVANJE v Kranju ali okolici. Nudiva pomoč v obrti (elektro stroka) ali na kmetiii. Šifra: Čimprej 8451 Manjšo GARSONJERO, centralno ogrevano, kupim Telefon 27-020 Kovač 8452 Oddam STANOVANJE s predplačilom za leto dni. Ponudbe pod »Golnik« 8470 ZAPOSLITVE Fant ali dekle iz okolice Cerkelj, dobi delo. Penzion »JAGODIC«, tel. 42^364. Možna priučitev 8453 Za prodajo izredno zanimivega artikla iščem mlade, komunikativne, odgovorne Z^STOPNIKE-CE. Delo je terensko, zato imajo kandidati z osebnim vozilom prednost. Napišite kratek življenjepis. Ponudbe pod: Takoj 8464 PRIREDITVE ŠD PROLETER« Adergas NK Ve-lesovo prireja 7. julija 1985 tradicio- Kupim stara OKNA in VRATA, star LES, staro rdečo STREŠNO OPEKO in DESKE. Ali Topanica, Sr. Bitnje 5, Žabnica 8431 VOZILA Prodam RENAULT 4, letnik 1977. Gostiša, Bavdkova 50, Stražišče 8467 ZASTAVO 101, modre barve, oktober 1982, 24.000 km, prodam. Telefon 23-259 8468 Prodam admično gred za LADO. Informacije od 20. ure dalje. Telefon 27-112-Kranj 8469 Prodam DIANO. letnik 1979, v zelo dobrem stanju. Telefon 26-263 8209 Prodam KOMBI FIAT 850, letnik 1982. Telefon 064/45-557 8432 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977, nevozno. Zalog 90, Cerklje 8433 Prodam neregistrirano ZASTAVO 750, letnik 1976, cena 5 SM. Janez Plevnik, Grosova 29, Kokrica 8434 Prodam ŠKODO, dobro ohranjeno. C. na Brdo 30, tel 24-810 od 15. do 20. ure 8435 Prodam ZASTAVO 101, po delih. Telefon 28-187 8436 Prodam športno ŠKODO 110 R, letnik 1980, odlično ohranjeno. Ogled vsak dan od 16. ure dalje. Strahinj 98, tel. 47-185 8437 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976, registrirano do junija 1986. Ogled popoldan. Kranj, Vidmarjeva 4 8438 Prodam 26-P, letnik 1980/9, dobro ohranjen. Informacije po tel. 81-023 M39 Prodam avto R-10 major, po delih in PRIKOLICO za avto. Amif Usi-nov, Hrušica 71/A, Jesenice 8440 Prodam ŠKODO 110 L, po delih. Telefon 69-461 — int. 354 dopoldan 8441 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1978. Telefon 49-040 8442 Prodam MOPED tomos 15 SCL, nov, neregistriran. Telefon 77-821 od 9. do 12. ure 8443 Prodam TOMOS 14 M, star eno leto, prevoženih 1700 km, cena 10 SM. Telefon 89-080 8444 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976. Božič, Viktorja Kejžarja 32/B, Jesenice 8445 Prodam obnovljen AUDI 80, letnik W75 ali zamenjam za fička. Kranj, Smledntška 23 8446 Prodam karamboliran OPEL KA-DETT coupe in brako ŠOTOR PRIKOLICO za kampiranje. Peter Mali, Golnik 19. Ogled od 18.30 do 20.30 8447 ZASTAVO 101, letnik 1973, ugodno prodam. Ogled popoldan od 16. do 20. ure. Silvo Gvardjančič, I^ebarška pot 5, Vodice 8463 Prodam dobro ohranjeno DIANO, letnik 1978, cena 25 SM. Ogled vsak dan. Ani Jenko, Podljubclj 61, Tržič 8465 Prodam osebni avto ŠKODA 100 L, tona 50.000 din. Franc Šenk, Potoče 20, Preddvor, tel. 45-590 po 20. uri 8466 OBVESTILA GRAD1TELII! Ceneje kot lani, lahko naročite vse vrste načrtov po telefonu 061/322-502 8454 dnogesan kraoj Priporočamo vam preizkušeno in učinkovito DR0GESAN S0LAR KAKA0V0 OLJE in DR0GESAN MLEKO ZA SONČENJE. Drogesan Kranj, Prešernova ulica 19, 60 LET TRADICIJE nalni turnir v MALEM NOGOMETU v počastitev 4. julija DNEVA BORCEV. Prijavite se lahko na sam dan tekmovanja ob 8. uri na igrišču v ADERGASU. Organizator je preskr-bel pokale ter praktične nagrade. VABIJO NOGOMETAŠI! 8288 GD PREDOSLJE prireja 7. 7. 1985 ob 80-letnici veliko VRTNO VESELICO z bogatim srečelovom in kegljanjem za jarca, igra ansambel SIBILA VABIJO GASILCI! 8455 GASILSKO DRUŠTVO Prebače-vo-Hrastje priredi v NEDELJO, 7. julija, s pričetkom ob 16. uri veliko VRNTO VESELICO pred gasilskim domom na Prebačevem. Na sporedu bo bogat srečelov, kegljanje za dobitke. Zabaval vas bo ansambel TEN. VABIJO GASILCI! 8456 TOZD OSNOVNA ŠOLA KARAVANŠKIH KURIRJEV NOB JESENICE Komisija za delovna razmerja in samoupravno delitev OD razpisuje prosta dela in naloge - UČITELJA MATEMATIKE IN TEHNIČNEGA POUKA s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Pogoj: PRU Kandidati morajo imeti ustrezno moralno-politične lastnosti za pedagoško delo. Prijave z dokazili o rzpolnjevanju pogojev predložite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov TOZD Osnovna šola Karavanških kurirjev NOB, Jesenice, Cesta talcev 2 Kandidati bodo pisno obveščeni o izbiri v 20 dneh po poteku roka za prijavo. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža in očeta JOŽETA AMBROŽIČA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izkazano pomoč, izrečeno sožalje, denarno pomoč in podarjeno cvetje. Zahvala velja tudi osebju Splošne bolnišnice Jesenice. Železarni Jesenice — TOZD Jeklarna, ZZB Zasip, Pevskemu društvu iz Zasipa, godbi na pihala Gorje, obratu Verigama iz Verige in vsem ostalim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI: žena Ana, otroci z družinami V SPOMIN Dne 2. julija je minilo pet let odkar nas je zapustila naša draga nepozabljena žena, mama, hčerka, sestra in stara mama METKA KARIC iz Kranja Leta so minila in čas hitro beži a v naših žalostnih srcih si še vedno ti. Hvala vsem, ki se je spominjate ZAHVALA V 29. letu nas je zapustil naš dragi sin FRANC KALAN dipl. org. dela Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, vsem sosedom in vaščanom Podreče, ki so delili z nami našo žalostMn ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo našemu g. župniku, dr. Ani Notar, delavcem OOS Color Medvode, delavcem iz LTH, vsem prijateljem, ki so darovali cvetje ter kvintetu iz Naklega, ki mu je zapel v slovo. ŽALUJOČI: oče, mati in zaročenka Ksenija Podreča, Kamna gorica, 30. junija 1985 Masovnek, pa zaska, pa »taslašč« Težko je bilo priti v finale pri plesu pod zvonci. Franciju Nemcu direktorju Kompasa, in Mihelci z zelenice je uspelo. — Foto: D. Dolenc Če bi ne bilo tiste presnete plohe okrog osme ure zvečer, bi lahko rekli, da je podljubeljski pastirski dan in srečanje harmonikarjev v soboto zelo uspelo. Ampak, ko bi se ravno moralo začeti naj prijetnejše, splošna zabava, ko je bilo vse na korajži za ples, je kamp ob Mošeni-ku zatemnil debel oblak. Le tisti, ki so se pravočasno dvignili, so jo odnesli brez moče. Ampak vse glavno, kar je bilo na programu se je zgodilo. Dorca Kraljeva je slovesno odprla 2. pastirski dan s prijetnim govorom na rimo in podarila turistični nagelj pred- sedniku Turističnega društva Pod-ljubelj Tinetu Nemcu za nova mostova čez Mošenik. Takole je dejala: »In vidim, zdaj ste novi most zgradil, od mene nagelj ste turistični dobil. Vaš most napravlja vsem ljudem veselje, Hudičev most pa v skale le te pelje. Tale vaš most preživljal bo rodove, pastirske dni oživljal vedno nove Podljubeljčanke so razstavile in tudi dobro prodajale svoje dobrote. Kisline v ozračju Javornik-Koroška Bela — Na minuli seji komisije za varstvo okolja v krajevni skupnosti Javornik-Koroška Bela so se člani sestali s predstavniki hladne valjarne Bela in razpravljali o najbolj perečem vprašanju: o onesnaževanju naprave za regeneracijo in nevtralizacijo kislin v hladni valjarni Bela. Zaradi rdečega prahu, ki se občasno vije po naselju, se krajani vedno bolj pritožujejo, kislina pa tudi že vpliva na objekte, ki so v neposredni bližini dimnika. Naprava sodi med najhujše onesnaževalce, zato je skrb krajanov upravičena. Na seji so se domenili, da bodo v Železarni, kjer so vedno znali prisluhniti tovrstnim problemom in ustrezno ukrepali, do septembra poiskali tehnične možnosti za omilitev onesnaževanja. Vsekakor pa bo treba v prihodnje namenjati več pozornosti rednemu vzdrževanju, menjavanju filtrskih vreč in nasploh vzdrževalnim postopkom, da ne bi do hujšega onesnaževanja prihajalo tako pogosto. D S v_,_:---- Prostor tudi za naturiste Turistično društvo Dragočajna-Moše je kamp v Dragočajni tako uredilo in opremilo, da bo zdaj uvrščen v drugo kategorijo — Predsednik društva Srečo Rozman: »Skrbi nas avtocesta!« nekaj naredili. Vanj so radi prihajali predvsem tuji, prehodni gostje. Ko pa so v zadnjem času v kampu uredi- Dragočajna — Turistično društvo Dragočajna-Moše, ki beleži že desetletnico delovanja, je lani za svoj kamp v Dragočajni sprejelo dokaj obsežen program. Uredili naj bi vse potrebno, da bi ga iz tretje lahko uvrstili v drugo kategorijo. To pa je pomenilo ureditev recepcije, elektrike, tople vode, sanitarij in še marsikaj. Začetki kampiranja v Dragočajni sicer segajo daleč nazaj v šestdeseta leta. Sistematično pa so kamp začeli urejati, ko je bilo ustanovljeno Turistično društvo Dragočajna-Moše. S prostovoljnim delom so vsako leto Razstava cvetja v Cerkljah Cerklje — Turistično društvo iz Cerkelj prireja 19. razstavo cvetja in 16. razstavo lovstva. Odprli ju bodo v sredo, 3. julija, ob 19. uri, nato pa bo razstava, na kateri poleg domačih gospodinj s cvetjem sodelujejo tudi lovska, ribiška in čebelarska družina, s spremljajočimi prireditvami odprta do nedelje, 7. julija. V četrtek, 4. julija, bo ob 16. uri akademija ob dnevu borca, za njo pa ob 18. uri ljudska igra igralcev KUD Davorina Jenka Kje je meja. V petek, 5. julija, se bosta na košarkarskem igrišču pomerili moštvi Šenčurja in Cerkelj v 24-urni tekmi. Sobotno popoldne so poime novali Čebelarski dan. Na prireditvenem prostoru bodo čebelarji ponujali čebelje proizvode, od medu, matičnega mlečka, propoli-sa do žlahtne medice. Zvečer ob 19.45 bo koncert letošnjega jubilanta, moškega pevskega zbora KUD Davorin Jenko. Nedelja bo Ribiško-lovski dan. Popoldne ob 16. uri bodo pred šoio priredili tekmovanje harmonikarjev. Pokrovitelj letošnje razstave cvetja in lovstva, ki bo kot vsa leta doslej v cerkljanski osnovni šoli je Gozdno gospodarstvo iz Kra* V^nja.___. li recepcijo, elektriko, toplo vodo, sanitarije, tobogan na kopališču in kamp ogradili, so začeli razmišljati, da kamp ne bi bil več prehoden, marveč da bi se gostje dlje časa zadrževali v njem. Zdaj je v kampu trgovina, v neposredni bližini pa tudi restavracija. Največja pridobitev v tej smeri pa bo prav gotovo poseben prostor za naturiste. »Za ureditev takšnega prostora v kampu smo se odločili lani,« pravi predsednik turističnega društva Srečo Rozman. »Sporazumeli smo se s krajani oziroma v krajevni skupnosti, uredili vse potrebno za.začetek urejanja in spomladi smo se tudi lotili del. Očistili in uredili smo poseben, okrog 3000 kvadratnih metrov velik prostor, za okrog 20 do 30 prikolic. Kmalu pričakujemo že prve goste in hkrati tudi soglasje za uvrstitev v drugo kategorijo. Lotili pa smo se tudi urejanja balinišča. Z deli smo zdaj prekinili in bomo nadaljevali z njimi oktobra, po končani sezoni.« »Kako pa je letos / obiskom v kampu?« »Jo srede junija smo zabeležili kar za polovico več prenočitev kot lani ta čas. Med prehodnimi, enodnevnimi gosti, je največ Nemcev. Nekaj dni pa se radi tukaj zadrrijo Nizozemci in Francozi. Vsi pa so tudi že z zadovoljstvom pozdravili novost, da bo v prihodnje v kampu prostor za naturiste. Zato lahko upravičeno pričakujemo, da bo v kampu več stalnih gostov. Bojimo pa se, da bo glede na dober začetek letošnjo turistično sezono pokvarila avtocesta. Turisti, ki zdaj pridejo na gorenjsko avtocesto, ne vedo, kje morajo zaviti t nje, da bodo prišli v kamp. Na najtazli-čnejše načine poskušamo, kako bi jih na kamp pravočasno opozorili in obvestili o njem. Če ne bomo hitro ukrepali, poskrbeli za informiranje, urejanje poti in še marsikaj, nam bo avtocesta odnesla precej gostov. To se je pokazalo že prve dni po njeni otvoritvi. A_ 2alar Zajmenovi so spekli domač kruh, Počivavnkovi so dali mošt, pri vseh hišah so nabrali zaseke, pri Bun-drovi Francki si dobil »ta slaščga«, širni namaz in masovnik, Pri Pav-čevičevi Mariji »tavelke« in »tarnale« preste pa krofe pa smetano, pri Vrbankovih, ki pasejo na Korošci so imeli koroške žgance. Krav na pastirskem dnevu v Podljubelju niso pokazali. So bile že vse v planini, zato je pa Vrbankova Marija spe-kla majhne biskvitne ovčke. 14 karmonikarjev je nastopilo, vsak z eno partizansko, eno narodno in eno poljubno vižo. Ocenjevala jih je posebna komisija in najboljši trije bodo nastopili na slovenskem tekmovanju harmonikarjev. Ne vem, kdo je bil najboljši, kajti javno niso objavili najboljših treh, lahko pa rečem, da je med publiko še najbolje »zažgal« zadnji nastopajoči, Anton Kenda iz Žiga-nje vasi, ki je povrhu še lepo zapel. Mladina se je zabavala po svoje z ruleto in pobirala nagrade Temeljne banke Gorenjske, Kmetijske zadruge Križe in Gorenjske turistične zveze. Ko so odigrali svoje harmonikarji, so nastopili plesalci. Ples pod zvonci je imenitna reč. Plesalca sta morala plesati pod palico, na katero je bil obešen zvonec. In zvonec je bil vsako vižo niže. To je bilo smeha pri vsem tem zviranju! Od trinajstih parov sta zmagala direktor Kompsa Franc Nemec in oskrbnica Zelenice, Mihelca. Za nagrado sta pa dobila vsak krožnik bržol pri Ankeletu, štruklje in buteljko. Še pod peharji so potem zaplesali pa se je ulilo ... • Dorca Kraljeva, tržiška ljudska pesnica: »Dobro so si Podlju-beljčani zamislili tale svoj pastir- ski dan. Najbolj sem pa vesela novega mostu čez Mošenik. Lani sem bila med žrtvami, ki so bile na mostu v trenutku, ko se je ta podrl in muzikant Peter je s tavelko trom-peto name padel. Ta mecesen in hrast bosta pa držala.« • Marija Krašovec, tajnica Turističnega društva Podljubelj: »Edi- Prostor za naturiste v kampu v Dragočajni so letos s prostovoljnim delom urejali člani turističnega društva in tudi člani Društva naturistov Gorenjske. I Ceste terjajo večja popravila V jeseniški občini vztrajajo, da morajo v naslednjem srednjeročnem obdobju temeljito obnoviti magistralno cesto Kranjska gora — Dovje — Nadvoz nad železniško progo ne bi zdržal šy prometa iz predora pod Karavankami Jesenice — Ko so člani izvršnega Leta 1982 so se dogovorili, da se v sveta skupščine občine Jesenice izgradnjo predora pod Karavankami obravnavali osnutek samoupravne- vključi tudi investicija obnove ceste ga sporazuma o temeljih srednjero- skozi Jesenice. Do zdaj so zgradili obvoznico, nujno pa bo treba zgraditi cesto od Mlak do bolnice in razširiti nadvoz nad železniško progo pri do mu TVD Partizan za še en vozni pas. Nadvoz, pri TVD Partizan predstavlja ozko in nevarno prometno grlo in bi ga morali že zdaj temeljito obnoviti. Še bolj pa bo treba nanj misliti v primeru, če bodo karavanški predor giadili, ne bo pa denarja za obvoznico od Podmežakle do Žirovnice. D. Sedej enega programa vzdrževanja, varstva in razvoja regionalnih in magistralnih cest v Sloveniji za obdobje od leta 1986 do 1990, so imeli na osnutek več pripomb. Med modernizacijami cest se v prihodnjem obdobju predvideva tudi obnova cest Rateče—Tamar, Moj strana-Vrata, Krnica—Zgornja Ra-dovna. Zgornja Radovna—Krma, med manjšimi rekonstrukcijami pa i este Kranjska gora — Mojstrana—\ Dovje in Zgornja Radovna —Dovje. V jeseniški občini se med novogradnjami načrtuje predor pod Karavankami v dolžini 5,5 kilometra v vrednosti 18 milijard dinarjev. Člani izvršnega sveta so ugotovili, da so v naslednjem obdobju predvidene velike novogradnje, za vzdrževanje pa zmanjka denarja. Predlagajo, naj se z regionalnimi cestami gospodari na republiški ravni in naj se v prodajni ceni bencina in plinskega olja oblikuje tudi del sredstev za razširjeno reprodukcijo cestnega omrežja. V jeseniški občini, ki je mejna občina in ima tudi precej maloobmejnega in turistične/:'! prometa preko mejnih prehodov Rateče in Podkoren, bi morali modernizirati magistralno cesto Kranjska gora —Dovje in ne na njej opravljati le manjših rekonstrukcijskih del. Zgolj obnova ceste Kranjska gora Vršič je tudi premalo, saj cesta terja večjo rekonstrukcijo, če se hočeta tolminsku in jeseniška občina turistično bolje povezati. na skrb je bilo vreme. Pri organizaciji takšnih prireditev krajani zelo skupaj držimo in vsa dela opravimo prostovoljno. Zamislili smo si, da bi kmetje imeli vsak svoj štant. No, nekaj jih je le. Žal tu ni živine, ki bi za pastirski dan pač morala biti, pa je že odšla v planino. Ni mogla čakati pravega vremena za tole našo prireditev. Sicer pa, bolje da je v planini, so danes vsaj mlečne dobrote tu, sicer jih pa ne bi bilo.« • Andrej Pivk, harmonikar iz Bistrice pri Tržiču: »Kot amaterji so Podljubeljčani resnično dobro organizirali današnjo prireditev. Tudi udeležba je kar lepa. Kar prav, da so dobili turistični nagelj od mame Dorce. In takale prireditev je kot nalašč tudi za nastop in tekmovanje harmonikarjev. Posrečeno je združeno oboje.« D. Dolenc —_/ Turistična letala tudi do j Lesc Lesce — Zvezna uprava za kontrolo letenja je na osnovi mnenja zveznega letalskega inšpektorata izdala v začetku maja Alpskemu letalskemu centru Lesce-Bled dovoljenje za pristajanje tujih turističnih letal z največ sedmimi se* deži na njihovem letališču. Tujj mogotci, turisti z lastnimi letali so s tem dobili možnost, da pO opravljenih formalnostih na enem od jugoslovanskih letališči kjer imajo mejne službe (v Sloveniji so to Brnik, Maribor in Portorož), nadaljujejo pot do I^sc. Alp* ski letalski center si od tega ne obeta večjih koristi; pridobitev jf pomembna predvsem za bližnji Bled, ki si želi še več bogatih (i*1 zapravljivih) gostov. Doslej v Lescah še ni pristalo nobeno tuje turistično letalo, ker turisti niso seznanjeni z novostjo. Zato je naloga letalskega centra in predvsem blejskih gostinsko-turističnih delavcev, da v turistično ponudbo, s kakršno se predstavljajo svetUf uvrstijo tudi možnost pristajanja turističnih letal nu leškem letališču. V Alpskem letalskem centij Lesce-Bled so morali za pridobi' tev dovoljenja posekati nekaj drevja v bližini letališča ter utrdi' ti in zgladiti jugovzhodni del sta* ze. Urediti bodo morali še tele printerske zveze ter nabavjti ga* silski avto in instrumente za mer* ]8nje temperature zraka, ska, moči in smeri vetra. V Le*' cah računajo pri tem tudi na pO* moč blejskega turističnega g0" spodarstva. Kozolec je pokleknil Foto: D Sedej 4