poštnina plačana v gotovini Leto LVII. V UubNani. v nedelio. dne 6. oktobra 1929 Št. 228 st. 3 oin Naročnina Dnevna Izdajo za državo SHS mesečno 25 Din polletno 150 Din celoleino 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedellaka Izdata celoleino v Jugoslaviji 120 Din. za Inozemstvo 140 D VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov i siolp. pefll-vTSla mali oglasi po 1'50 In 2 D.veejl oglasi nad 45 mm višine po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po IO Din □ Pn ve&lem o naročilu popusl Izide ob 4 z|utraj razen pondelJKo ln dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici it. e lili Kolcoplsl se ne vračalo, aefranlelraaa pisma se ne aprefema/o Uredništva telefon št. 2050, upravnlštva št. 232S Vsi in vse za Jugoslavijo! Največji genij slovenskega naroda, Janez Evangelist K rek, je v dobi najhujšega preganjanja in zatiranja slovanskih narodov v Avstriji bil tisti, ki je imel dovolj poguma, da je v svoji dalekovidnosti kot nesporen voditelj Slovencev naš narodnostni in državni program postavil pred političnim forumom parlamenta in pred očmi cele Evrope na edino pravilne temlje. Nesporna zgodovinska njegova zasluga je, da so vsi jugoslovanski rodovi v bivši dvojni monarhiji se zedinili preko svojih predstavnikov, posebno pa preko svoje omladine na revolucionaren program za vstva-ritev Jugoslavije, ki naj bo močna in enotna po združitvi Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno nacionalno državno skupnost. Poslednje njegove besede so veljale tej veliki ideji in sleherni Slovenec se je navduševal v najtežjih časih svetovne vojne ob misli na njegovo vsakemu Slovencu globoko v srce in dušo vsekano zgodovinsko oporoko! Ta oporoka velikega Jugoslovana je nam Slovencem poslej ostala vodilna misel vsega našega delovanja v bivši monarhiji in v narodni, z nepopisnimi napori, z neštevilnimi krvavimi žrtvami ustvarjeni državi. Naslednik velikega pokojnika dr. Anton Korošec je s pomočjo v borbi za narodne pravice osivelega knezoškofa dr. A. B. J e g 1 i -ča še za Avstrije organiziral Slovence, Srbe in Hrvate monarhije v mogočno falango bortev ca jugoslovanski narodni in državni ideal. V časih najhujšega terorja, v dneh, ko v naših krajih ni bilo dovoljeno niti priznavati se za Slovenca, kaj šele za Jugoslovana, je dr. Korošec imel pogum, da je v sovražni pre-stolici, v dunajskem parlamentu dvignil svoj glas za zedinjeuo Jugoslavijo, za bratstvo, slogo in edinstvo Slovencev, Srbov in Hrvatov. On — Slovenec — je načeloval delegaciji, ki je v imenu jugoslovanskih rodov iz Avstrije se pogodila in sklenila z brati Srbi zedinjenje v eno, nedeljivo, mogočno jugoslovansko državo. Kot nesporen predstavnik Slovencev in dela Hrvatov je Jugoslovanski klub pod vodstvom dr. A. Korošca v začasuem predstavništvu, posebno pa v ustavotvorni skupščini zastopal in branil to idejo brezkompromisno, požrtvovalno in dosledno. Ustavni načrt Jugoslovanskega kluba je zahteval Jugoslavijo iu slično razdelitev, kakor je izpeljana z zgodovinskim zakonom od 3. oktobra. Vse delovanje članov Jugoslovanskega kluba tekom poslednjih deset let je bilo usmerjeno v pravcu tega programa in zato so ravno oni dobili z novim zakonom največjo satisfakcijo in priznanje. Kakor je slovenski narod z veseljem pozdravil ustvaritev narodne države, tako še bolj pozdravlja tudi njeno formalno preimenovanje v kraljevino Jugoslavijo, kakor tudi njeno srečno upravno razdelitev. Prvič v svoji zgodovini je slovenski narod skoraj v celoti združen v dravski banovini. Slovenski narod samo žaluje, da tega niso deležni njegovi sobratje onstran meja kraljevine Jugoslavije. Zato pa se tem bolj zaveda, da predstavlja banska oblast simbolično zdruiitev vseh naših narodnih sil v prospeh nam svete, skupne domovine. Naša prva slovenska banovina pa tudi predstavlja gospodarsko celoto z vsemi življenskimi pogoji. Slovenci smo bili v vsej svoji prošli zgodovini člani več provinc, upravnih edinic z zgolj birokratičnim obeležjem, s katerimi nas ni ničesar intimno vezalo, kar ni odgovarjalo naši narodni duši niti ji je ustrezalo. Banovina, v kateri smo eno, pa je nacionalna jugoslovanska tvorba, bo dejanska in simbolična vez tako med nami samimi kakor med nami in našimi rodnimi brati, bo tudi porok še lepše in večje bodočnosti 1 Kot obmejna banovina velike jugoslovanske kraljevine bo njen najbolj zvesti branik na najbolj važnih mejah. Zato bo ona emi-nentno nacionalno zavedna jugoslovanska banovina in bo kot taka imela najvažnejši položaj v naši zajednici. Odslej bomo Slovenci lahko še bolj uveljavili svoje konstruktivne in pozitivno sile v blagor naše skupne domovine. Po modrosti našega kralja pomenimo Slovenci več kakor smo kdajkoli pomenili, so naše nacionalne sile usmerjene smotreno v uresničenje tudi notranjega duhovnega in bitnega edinstva ter dvig vsega jugoslovanstva. Zato je naše ljudstvo akt od 3. okt. sprejelo z navdušenim vzklikom: Radosten odmev na Hrvatskem Zahvala Zagreba kralju — Pozdravne zahvale iz vseh krajev Zagreb, 5. okt. (Tel. »Slov.«) Danes je zagrebški mestni župan dr. Stepan Svkulj odposlal Nj. vel. kralju sledečo brzojavko: Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru L, Belgrad. Kot župan mesta Zagreba —" tako srečen, da lahko pozdravim veliko odro delo Vašega Veličanstva, izvršeno z z .iiom o nazivu države in delitvi kraljevine na upravna področja. Prosim Vsemogočnega, da da Vašemu Veličanstvu milost in moč, da v korist svitlega doma Karagjorgjev.čcv in naroda kraljevine Jugoslavije izvede do kraja svojo da-lekosežno misel, izraženo v manifestu od 6. januarja. — Istočasno je mestni župan poslal predsedniku vlade sledečo brzojavko: Gospodu ministrskemu predsedniku generalu Peri Živkoviču, Belgrad. Srečen sem, da kot župan mesta Zagreba pozdravljam odločbo Nj. Vel. kralja Aleksandra I., našega premilega vladarja o spremembi naziva in upravni razdelitvi kraljevine. Hvala tudi Vam, ki ste bili soudeleženec pri tem blagem delu. Belgrad, 5. okt. AA. Predsednik vlade in minister za notranje zadeve general Peter Živkovič je prejel iz notranjosti države povodom zakona o novem nazivu kraljevine in novi upravni razdelitvi na banovine številne brzojavne čestitke. Iz Zagreba je prejel general Živkovič naslednje brzojavke: Kot nositelj velike odgovornosti za usodo naroda in države v zgodovinskih in velikih dneh prejmite iz globine jugoslovanskega naroda na dan proglasitve Jugoslavije radostne in iskrene pozdrave. Narod je za kralja in za Vas. Za jugoslovanski napredni klub dr. Miško Radoševič, Vladimir Turkalj iu Milan Rajčevič. Od oblastnega odbora Jugoslovanske matice v Zagrebu je došla naslednja brzojavka: Oblastni odbor Jugoslovanske matice v Zagrebu Vam izraža povodom proglasitve naše kraljevine za Jugoslavijo in razdelitve kraljevine na devet banovin svojo najglobljo zalivalo s prošnjo, da nadaljujete po tej poti do popolne konsolidacije. Predsednik dr. Petričič, tajnik Fran Bali. Kraljica za siromašno deco Belgrad, 5. oktobra. (AA) Nj. Vel. kraljica, katera se je vedno interesirala za naše humanitarne pokrete, je pozvala na Bled gospo dr. Nikolajevičevo ter se informirala za delo naših humanitarnih društev. Nj. Vel. kraljica je ob tej priliki obljubila svojo pomoč Ljubljani in Sarajevu za otvarjanje kantin za najsiromašnej.šo deco, posebno za šolsko, ki prihaja v mesto iz okoliških krajev zjutraj v šolo in se vrača šele zvečer na svoje domove. Za te otroke se bodo določili posebni prostori, kjer bodo dobivali poleg dobre in higienične hrane tudi čitalnico. Slično pomoč bodo dobila tudi druga mesta. Gospa Nikolajevičeva se bo v zvezi s temi denarnimi razdelitvami ustavila za en dan v Ljubljani, kjer se bo razgovorila s tamošnjimi damami o organizaciji te ustanove. Na ta način Nj. Vel. kraljica Marija pomaga velikemu delu siromašnih roditeljev in dece. Spremembe v generaliteti Belgrad, 5. okt. (Tel. »Slov.«) Nj. V. kralj je na predlog ministrstva za vojsko in mornarico podpisal večji vojaški ukaz, s katerim se med drugim imenujejo: Za prvega adju-tanta divizijski general Stojanovič Dragomir, dosedaj inšpektor topništva; za poveljnika Belgrada divizijski general Tomič Vojislav, dosedanji poveljnik savske divizijske oblasti; za poveljnika orožništva divizijski general Markovič Dušan, dosedanji poveljnik bregal-niške divizijske oblasti; za vršilca dolžnosti poveljnika savske divizijske oblasti brigadni general Taskanovič Aleksander, dosedanji pomočnik poveljnika donavske divizijske oblasti; za upravnika dvora topničorski brigadni general Vukovič Vojislav, dosedanji poveljnik donavske topničarske brigade. Za pomočnika marSala dvora je imenovan dosedanji upravnik major Branko Pogačnik. Belgrad, 5. oktobra. (AA) Minister pravosodja dr. Milan S r s k i č je snoči odpotoval v Sarajevo. Belgrad, 5. okt. AA. Minister financ dr. Stanko Svrljuga je danes odpotoval v Zagreb, odkoder se bo vrnil v Belgrad v ponedeljek. 1 Veliki župan dr. Milovan Zoričie je poslal naslednjo brzojavko: V zgodovinskem trenutku, ko je bilo prebivalstvu sporočeno, da je Nj. Vel. kralj potrdH predloženi mu zakon, ki za vedno utemeljuje v kraljevini Jugoslaviji narodno in državno edinstvo, Vas prosim, da v imenu poverjenega mi prebivalstva izrazim Vašemu gospodstvu kot predsedniku kraljevske vlade globoko zahvalo in najiskrenejše čestitke za to veliko državniško dejanje. Obenem Vas prosim, da izvolite pred Nj. Vel. kraljem tolmačiti naša čuvstva homagijalne zvestobe in udanosti kakor tudi iskrenega navdušenja, s katerim je bil ta zakon pozdravljen. Podobne brzojavke so poslali predsedniku vlade razne osebnosti in organizacije iz Splita, Osijeka, Križevcev, Kraljeviče, Crikve-nice, Sušaka in iz drugih krajev naše države. Dalje je dospelo v predsedništvo vlade penovno veliko število pozdravnih brzojavk iz Zagreba od posameznikov, kakor tudi od posameznih korporacij. Občina Klis je v svojem brzojavnem pozdravu klicala: Naj živi Jugoslavija in Kara-gjorgjevieev dom! V šibeniku je številno zbrano občinstvo v posebnem brzojavu pozdravilo delo, s katerim se je definitivno zaključila borba vseh Svbov, Hrvatov in Slovencev za kraljevino Jugoslavijo. Občinstvo je dalo svojemu razpoloženju duška z mnogobrojnimi klici kralju Aleksandru in zedinjeni kraljevini Jugoslaviji. Sarajevo, 5. okt. (Tel. »Slov.«) Danes je imela sarajevska občinska uprava svečano iejo, na kateri je predsednik občine ugotovil, da je Jugoslavija doživela z novim zakonom o razdelitvi države na banovine in z zakonom, s katerim se imenuje naša država Jugoslavija, končno svoj zaželjeni cilj, ki bo združeval v eno skupno domovino vse prepričane Jugoslovane. S seje je bil odposlan pozdrav na dvor in predsedništvu vlade. Naši delegati za mednarodno konferenco deta Belgrad, 5. oktobra. (Tel. »Slov.«) Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je v sporazumu z ministrstvom /.a zunanje zadeve določilo delegate naše države, ki bodo sodelovali na XIII. mednarodni konferenci dela. Za prvega je odrejen dr. Ilija S u -m e n k o v i c, kraljevski poslanik v Bernu in delegat naše države pri Društvu narodov. Za drugega delegata je bil določen D u š a n J e -r e m i č, načelnik oddelka za socialno skrbstvo v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje. Za vladne eksperte so dodeljeni Krunoslav P e n o v i č , načelnik pomorskega oddelka za promet, dr. Anton V e r o n a , profesor pomorskega prava na univerzi v Zagrebu in V u k K r a j a č, tajnik ministrstva za trgovino in industrijo. Kot de-delegati p o s 1 o d a j a 1 c e v gredo C u r -čin, generalni tajnik Zveze industrijskih zbornic, njegov namestnik Božo Banač, direktor »Jugoslovanskega Lloyda«, ekspert dr. Mate H a r 1 o v i č, glavni tajnik Zveze brodolastnikov in dr. Andre I lic, član | upravnega odbora Jugoslovanskega Lloyda iz j Zagreba. Za delavske delegate so bili določeni Bogdan Krekič, tajnik Zveze delavskih sindikatov, ekspert dr. Živko Topalovič, glavni tajnik delavskih zbornic in Marko K u r t i n i j e, tajnik Zveze pomorskega delavstva trgovske plovbe. Zahvala bojevnikov predsedniku vlade Belgrad, 5. oktobra. (Tel. »Slov.«) Predsednik kraljevske vlade, general Pete r Živkovič je sprejel od mednarodne zveze bivših bojevnikov iz Pariza pismo, v katerem mu predsednik zveze izraža najprisrčnejšo zahvalo za svečani sprejem, ki so ga bili deležni udeleženci kongresa v Belgradu, ter izraža v nadaljnjem zadivljenju nad sijajno organizacijo, ki jo je pokazalo prebivalstvo jugoslovanske kraljevine. Predsednik zveze bojevnikov poudarja, da se je jugoslovanski narod izkazal kot izredno discipliniran in na ta način kot resnično velik narod. l/prava je vKopltarfevI ul.št.o Čekovni račun: C/uhlfana štev. 10.G50 ln 10.349 xa Inserale. Saralevošl.7563. Zagreb št. J9.011, Praga In Tiunaf št. 24.797 Poročilo zunanj. ministra Belgrad, 5. okt. AA. Danes od 11 do 12.45 sc je vršila v ministrskem predsedništvu seja ministrskega sveta, na kateri je poročal zunanji minister dr. Voja Marinkovič o delu naših delegacij, in siccr tako v Ženevi kakor v Haagu. Venizetos v Belgradu Belgrad, 5. oklobra. (AA) Jutri ob 9.45 pride v Belgrad predsednik grške republike Venizelos. V njegovem spremstvu se nahajata še njegov pomočnik za zunanje zadeve in njegov osebni tajnik Lambros. Danes opoldne so odpotovali v Subolico dr. Ivan Subotič, šef odseka ministrstva za zunanje zadeve in dr. Ni-lcodije Jovanovič, tajnik ministrstva za zunanje zadeve, da tam pričakata in pozdravita predsednika Veuizelosa v rine lih kraljevske vlade. Ljubljanski profesorji v Belgradu Belgrad, ,">. okt. (Tel. Slov.c) Danes je prispela v Belgrad mnogoštevilna delegacija ljubljanske sekcije profesorskega društva. Tekom današnjega dne so si delegati ogledali Belgrad ter se zglasili v ministrstvu za pro-sveto, kjer so se informirali o resornih zadevali. Danes odpotujejo v Pančevo, odkoder se podajo v Veliki Bečkerek, kjer se vrši v prihodnjih dneh kongres vseli profesorjev vse države. General Vrangel bo pokopan v Belgradu Belgrad, 5. oktobra. (Tel. »Slov.«) Jutri pripeljejo v Belgrad posmrtne ostanke bivšega poveljnika ruske armade, generala Vran-gla. V Belgradu se je zbralo danes iz vse države mnogo deputacij in zastopnikov posameznih ruskih društev. Jutri bodo na najsve-čanejši način sprejeli smrtne ostanke bivšega svojega poveljnika in ga pokopali v ruski cerkvi v Belgradu v smislu poslednje želje pokojnega generala. Za novi zahon o taksah Belgrad, 5. oktobra. (Tel. Slov. ) Že dalje časa je na dnevnem redu revizija taksnega zakona. Zainteresirana ministrstva so v tem pogledu že podala svoja mišljenja. V prometnem ministrstvu se je vršila danes velika konferenca, na kateri so se stavili konkretni predlogi o novem taksnem zakonu. Za tujski promet Belgrad, 5. okt. (Tel. Slov.«) Jutri se 7.a-čne v Trstu konferenca mednarodne zveze potniških birojev. Konferenca bo trajala šest dni in bo na njej zastopana tudi naša država. Ko bo izvršila svoje delo, bo odšla ena skupina udeležencev na izlet v naše Primorje. Belgrad, 5. okt. (Tel. Slov.«) 20. oktobra se bo v Belgradu vršila konferenca vseh društev, ki skrbe za tujski promet v naši državi. Ta konferenca je velike važnosti, ker se bodo na njej podali podatki o rezultatih in težko-čah, s katerimi so -e imela boriti lujskopro-metna društva v letošnji sezoni. Podala se bo bilanca dosedanjega dela in se bo določi! na podlagi dosedanjih rezultatov program za bodočo sezono. Belgrad, T), okt. (Tel. Slov.c) 14. oktobra bo pri Sarajevu zborovanje zveze zdravilišč in letovišč iz naše države. Lastniki posameznih lokalov bodo stavili glede novih zakonov, ki se pripravljajo v ministrstvu za trgovino in industrijo glede povzdige tujskega prometa, konkretne predloge. Predpisi za vozne olajšave društvom Belgrad, 5. okt. AA. Generalno ravnateljstvo državnih železnic je izdalo danes nove predpise glede prošenj za vozne olajšave na državnih železnicah in ladjah za skupščine, razne prireditve ter izlete. Odslej naprej se nc bodo vzele v pretres prošnje za olajšavo na državnih železnicah in ladjah, katere niso bile predložene pravočasno, najmanj 10 do 15 dni, predno se je vršila dotična prireditev, skupščina itd. Posebno sc ne bo izdajala nobena brzojavna odločitev, kar se tiče olajšav, ampak se bo obrazložitev vršila rednim potom in to pismeno, vsled česar jc potrebno, da se za odobrenje olajšav dotični, ki prosijo za njo, sami pravočasno brigajo. Dunajska vremenska napoved: Lepo vreme bo morda še trajalo. Od zahoda pa je nekoliko ogroženo. Votivna borba na Češkem Praga, 5. okt. AA. Volilna agitacija na Češkoslovaškem postaja . čedalje živahnejša. Javnost zasleduje z največjim zanimanjem borbe v posameznih strankah glede sestave kandidatskih list. Narodni Listy« pišejo v uvodniku, da jc skrajni čas, cla tudi na Češkoslovaškem država zmaga nad demagogijo, kakor jc zmagala v ostalih državah, kjer se je razpasla po vojni kot sredstvo politične borbe. Nikdar še niso imele češke stranke tako malo časa, da izbojujejo volivni boj, kot tokrat, ko so volitve razpisane že za 27. t. m V javnosti je zaenkrat vse še čudovito mirno; gotovo radi-tega, ker imajo tajništva strank več dela z urejevanjem kandidatnih list in proglasov. V volivnih imenikih je tokrat vpisanih S,200.00 volivcev, to je moških in ženskih državljanov, ki so izpolnili 21. leto. Število volivcev za senat je manjše, ker imajo pravico voliti le oni, ki so izpolnili 26. leto. Največje število volivcev je na češkem (4,270.000), potem pride Morava s Šlezijo (2 milj.), Slovaška (1,600.000) in Podkarpatska Rusija (300.000). Splošno sodijo po dosedanjih izkušnjah, da se bo volitev udeležile kakih sedem in pol milijona volivcev. Držaja Je razdeljena na volivna okrožja in ako hb&> kaka stranka dobiti mandat, mora vsaj v enem okrožju doseči količnik, ki znaša navadno 20 do 30 tisoč glasov. S tem količnikom je izvoljen poslanec takoj v prvem skrutiniju. Ostali glasovi strank se potem zberejo skupaj še v drugem in tretjem skrutiniju in tako dobe stranke še nekaj mandatov, ki jim pripadajo po številu glasov. Na ta način ni izgubljen noben glas razen glasov onih malih frakcij, ki niso dosegle količnika. Pri zadnjih volitvah, ko jc bilo 300.000 volivcev mani, so čehoslovaške stranke dobile 4,200.000 glasov in 182 mandatov; nemške stranke 1,700.000 glasov in 64 poslancev, komunisti 940.000 glasov in 40 poslancev. Ostanek 300.000 glasov so dobile narodne manjšine: Najmočnejši so bili agrarci, ki so zbrali na svojo listo 070.000 glasov in dobili 46 poslancev. Na drugem mestu so bil komunisti z 940.000 glasovi in 40 mandati. Na tretje mesto so sc postavili lidovci s 700.000 glasovi in 31 poslanci. Obojni socialisti so dobili 630-000 glas. in 29 poslancev in nato narodni socialisti s 000.000 glasovi in 27 mandati. Čehi o novi ureditvi Praga, 5. okt. AA. Češkoslovaški listi prinašajo simpatična poročila in komentarje o najnovejšem aktu Nj. Vel. kralja Aleksandra, s katerim se je uvedlo enotno ime Jugoslavija ter izvršila upravna razdelitev na devet banovin. Agrarni >Venkov« smatra, da je jugoslo-vensko vlado pri upravni razdelitvi na banovine vodila želja, da položi kraljevini Jugoslaviji trajen temelj jedinstva in da odstrani vnaprej bodoče odvišne politične borbe. »Češke Slovo«, glasilo nacijonalnih soci-jalistov s senatorjem Klofačem na čelu vidi v novem zakonu ogromen korak naprej. Nova upravna razdelitev bo olajšala svoboden razvoj vseh plemen Jugoslavije. Nezavisna »Narodna politika« pa je uver-jena, da je to operacija, ki je bila izvršena po zrelem prevdarku in po kar moči resnem sondiranju terena. List želi, da bi ti novi ukrepi pospešili sodelovanje plemen v dobrobit države. Kasnejša pokolenja bodo vsekakor z začudenjem gledala na nekdanje malenkostne separatistične borbe, ki so povzročale toliko dela in truda. »Narodni osvobodženije«, list češkoslovaških legijonarjev pa sodi, da je nova upravna razdelitev Jugoslavije delo braniteljev jugo-slovenske ideologije tako na srbski kakor na hrvatski strani. Sedanja vlada polaga splošne temelje za bodoče ustavno življenje in tudi nasprotniki ji morajo priznati, da skuša najti rešitve, ki naj zadovolje ves jugoslovanski narod. Načrt o izpraznitvi Porenja Pariz, o. okt. (Tel. »Slov.«) »Temps« javlja danes oficielni načrt za izpraznitev Porenja v vseh podrobnostih. Tozadevno povelje je bilo izdano že vsem četam. S tem se potrjuje, da je francoska vlada popolnoma v smislu obljube, dane v Haagu, že sedaj odredila vse potrebno, da se začne izpraznjevanje tretjega pasu takoj po ratifikaciji Youugovega načrta. Mednarodna letalska konferenca Varšava, 5. okt. AA. Včeraj je bila v palači predsedništva vlade otvorjena druga mednarodna konferenca za letalstvo. Konferenci prisostvuje 70 delegatov iz 41 držav Evrope in Azije. Zedinjenc države so zastopane po posebnem opazovalcu. Na dnevnem redu konference je končna redakcija besedila novih pravil za zračno transportno službo in določb o odgovornosti pilotov. Novosadska vremenska napoved. Na zapadli in' severozapadu večinoma oblačno. V ostalih pokrajinah države jasno. Temperatura bo narastla. Dr. Taka obsojen na 15 let težke ječe Za veleizdajo in vohunstvo v prid Madjarski > Praga, 5. okt. (Tel. »Slov. .) Slovaški poslanec dr. Tuka je bil danes obsojen na 15 let težke ječe, soebtožcnec urednik Snaczkv na 5 let težke ječo, dočim je bil tretji obtoženec tajnik Slovaške ljudsko stranke Maeh oproščen. Dr. Tuka je bit obdolžen, da je vršil vohunstvo za Madjarsko ln da je % ustanovitvijo slovaških domobrancev ogrožal obstoj države, ker je hotel Slovaško iztrgati iz okvira Češkoslovaške. Obtožba se opira na številne izpo-vedbe prič. Tekonj razprave pa se je pok a za- ersoit o lo, da glavne priča ne samo nitk) podprle obtožbe, temveč so celo same sebe postavile v neugodno luč. Direktni odnošaji z madjarski-mi iredeiitističnljni krogi s« niso mogli dokazati, ravno rtako tudi ne obstoj vohunske centrale na Dunaju. Dr. Tuka je priznal, da je v svrho informacijo Inozemstva na Dunaju dajat matei'ljal o slovaških avtonomističnih stremljenjih interesirauini inozemskim krogom, da pa je to storil- na povelje stranke. Svečane priprave za pogreb. Berlin, 5. okt. (Tel. Slov.) Včeraj zvečer so zaprli krsto s truplom dr. Stresemanna. Danes popoldne ob mraku so krsto prenesli iz vile v poslopje državnega zbora, pri čemer je bila prisotna samo rodbina pokojnika. V državni zbornici se. postavi krsta poleg govorniškega odra pred predsednikovim sedežem. Atašeji zima-' njega urada in srednji uradniki bedo stražili krslo vso noč. Jutri dopoldne ob 1'. 45 bo svečanost v državni zbornici končana in krsto bodo prenesli na glavno stopnišče. Tu se bo od pokojnega parlamentarca Stresemanna poslovil podprert^dnik Kardorf Nato bo krenil sprevod proti jpališču. Pri tem bo igrala godba varnostne policije. Za krsto bosta šla oba sinova, vdova pa se bo peljala direktno na pokopališče. Za sinovoma bo korakal najprvi predsednik republike Hindenburg z državnim kanclerjem, sledil bo diplomatski zbor, državni ministri, pruska vlada in zastopniki deželnih vlad, predsedništvo državnega zbora, zastopniki parlamentarnih klubov, organizacij, umetnosti in znanosti, iii končno ostalo bčinstvo. Londcn, 5. okt. (Tel. Slov.) Angleški zunanji minister Henderson je včeraj potom radia govoril posmr Ulico o dr. Streseniannu. Izjavil je, da je smrt dr. Stresemanna, ki ni prišla nepričakovana, v pravem pomenu b^-ede evropska tragedija. Dr. Stresemann je bil spreten in dale-koviden zunanji minister, lojalen politični voditelj, Id je dobro služil Nemčiji, ker je služil Evropi, in ki je bil dober Nemec, ker je bil dober Evropec. Noben narod po vojni ni imel tako težke naloge, kakor Nemčija. Nato jc Henderson opisal politično življenje Stresemanna, ki je do-vedlo do spravne politike, na kateri je zgrajena obnova Nemčije in Evrope. Govoril je o vstopu Nemčije v Društvo narodov, v katerem je Nemčija kot trajni član Sveta Društva narodov in kot velesila zavzela svoje inesto. Stresemann je bil med junaki miru ter lio oslal vedno sija'jdn zgled za vse druge. Vsi Nemti in vsi drugi, ki so za mir, bodo obžalovali njegovo smrt, ostalo pa bo v spominu njegovo ime kot iine enega izmed najuspešnejših zunanjih ministrov. mmmn v žflt$@bncm življenji Stresemann sc trdnega. zdravja nj nikdar mogel vesciiti. Po malem, je žp,dolgo bolehal, v zadnjem času je■ pritisnila , huda bolezen na ledvicah. Nikdar ni vareeval z zdravjem, odkar pa je bil na tako odgovornih mestih, jc v brezmejnem delu naravnost tratil 'svoje zdravje. Ob 8 je bil že vedno pokoncu in-je,prvo urpjposvetil [jem, ki so iza o vsem informirali. Silno se je zanimal za vsako stvar, šel je prav v podrobnosti. Cesto so rekli, da jc Strescnianu najboljše informiran politik. Ob 9 je sprejel referente, Potem so sledili dolgi razgovori z ministri, s poslaniki, z gospodarskimi in finančnimi strokovnjaki. Dokler je bil še krepkejši, je često določil čas za sestanek za U. uro ponoči in če je šlo za posebno važne stvari, potem šc cclo za poznejšo uro, da se je lahko, nemoteno iu s polnim premislekom po-razgovoril. Spat pa še tudi pozneje ni šel, ampak pri časi piva je rad dolgo pokramljal s prijatelji. Pivo. je jako ljubil in videlo se jc, da jc zanj oddih, kadar je pri vrčku mogel posedeti s prijatelji. Potem ie vse izvrstno zabaval. Bil je izbo-ren in zanimiv pripovednik in često so tekle ure, ne cia bi poslušalci opazili. Stresemann pa je bil tudi izboren govornik z bogato fantazijo in silnim temperamentom. Njegovi pripravljeni govori niso bili najboljši, pač pa je fasciniral takrat, kadar je govor improviziral. Tedaj se je pokazala njegova duhovitost in spretnost, pa tudi široko obzorje. Stresemann je bil jako izobražen mož. Rad je čital biografije, Jjubil je pa tudi lepo knjigo. Mnogo je. hOdjl.-V gledališče. Do zadnjega je ohranil svežost in optimizem. yera, v dober izid 'vsega, cesar .3$, je jot ji, je osvajala; nikddrfri ka2al potrtega ali obupanega razpoloženja'. Končno je ttidi svojo bolezen z stojičnim mirom prenašal do zadnjega. Atentat na romunskega moir* ministra Bukarešt, 5. okt. (Tel. »Slov.«) Danes popoldne ob 15.30 je bil poskusen atentat na notranjega ministra Vajda Vojvodo, ki pa k sreči ni imel posledic. Vajda Vojvod je bil ves dopoldan v notranjem ministrstvu in se je potem hotel odpeljati z avtomobilom, ki je stal pred poslopjem. V tem trenutku pa je bil na avtomobil oddan strel. Najprej so ljudje mislili, da je počila pnevmatika, takoj nato pa sc je zvedelo, da je bil izvršen atentat. Neki mlad moški je stopil k avtomobilu, sprožil strel in razbil okno, nato pa je vrgel iz rok revolver in zbežal. Policija ga je v kratkem ujela. Na policiji je povedal, da se piše Gol-denberg, star 20 let, doma iz Jassyja. Atentat je hotel izvršiti kot maščevanje za smrt rudarjev v Lupenyju. Minister ni bil ranjen. Atentat je povzročil veliko vznemirjenje, posebno radi tega, ker v Romuniji doslej še ni bilo nikdar političnih atentatov. Živ pokopan Pariz, 5. okt. (Tel. : Slov.«) Pariška policija je našla včeraj v gozdu Verneuil truplo nekega markiza Champauberga, ki je bil živ pokopan. Policija je bila o kraju groba obveščena z anonimnim pismom. Še prej pa je dobila več takih pisem mati umorjenega in glavni urednik . Mati.ua «. Vsa ta pisma so bila podpisana z velikim . ?« in podpisom »najvišji vitezi Temide«. Ti vitezi so bili mladi plemenitaši, ki so si stavili nalogo, da najodločneje kaznujejo sleparje, goljufe in nepoštene bankirje. Kol prvo žrtev so izbrali markija Champauberga, ker je imel nariien, izdati svoje memoare. Champauberg je bil začetkom avgusta izpuščen po končani petletni ječi. Spada mri največje sleparje, kar jih. je sploh bilo .v, Franciji. Vitezi Temide so poslali materi ujnoijenega njegovo obleko. Ko so odprli krsto, je imel na sebi samo srajco. V krsti so našli tudi več plošč čokolade. Zdravniška preiskav je dognala, da se je v krsti, zadušil, ker je odpovedala cev za dovajanje zraka. Pokopali so ga živega v krsti in pritrdili cev za dovajanje zraka, da se ne bi zadušil, temveč počasi umrl od lakote. Ker pa zrak ni prihajal, se je zadušil. Nova egipčanska vlada London, 5. okt. (Tel. Slov.) Iz Aleksanclrije sc poroča, da je Adly paša sestavil nov egiptski kabinet, v katerem je Midat paša prevzel zunanje ministrstvo, dočim je finančno ministrstvo prevzel Mustafa paša. Tudi ostali člani kabineta so žc delovali v prejšnjih kabinetih. Notranje ministrstvo jc prevzel Adly paša sam. —o—. Carigrad 5. okt. fTel. Slov.) Vseučilišče Stambul se bo prihodnji mesec razen medicinske fakultete preslilo v Angoio. Sz Vatikana Rim, 5. okt. (Tel. Slov.) Sv. stolica je ž ozirom na vedno bolj množeči se prihod romarjev sklenila, da sc izredno jubilejno leto radi papeževega mašniškega jubileja in s tem zvezano podeljevanje odpustkov podaljša do srede prihodnjega leta. Za spravo med Grčijo m fmčšjo Atene, 5. 'okt. (Tel. Slov.),Poročale, da se bodo na željo turške vlade v kratkem zopet obnovila v Arigori direktna pogajanja med Grčijo in Turčijo o spornih vprašanjih. Prekinitev odnoštifeV trted Albanijo m Turčijo Carigrad, 5. okt. (Tel. Slov.) Albanska vlada je sklenila, da opusti svoje pof'aništvo-v Turčiji, baje radi varčevanja. V resnici pa .je ta sklep odgovor na postopanje Turčije, ki še vedno navzlic intervenciji Italije ni priznala povzdignje-nja Ahined Zoguja za kralja Albanije. z ja tei Pariz, 5. okt. (Tel. »Slov.«) Pariška policija je zasledila danes ogromen škandal pri prodaji živil. Neki Ditlaar je otvoril, v'Parizu mednarodno tovarno živil ter jc' kot glavno spečialiteto prodajal suha jajca. Njegovo blago pa je obstojalo iz riževe moke, kateri je pridal nekoliko posušenega mleka in lepo veliko lepiva. Tega 'blaga je slepar prodal več kot SCf.OOO kg.. Glavni odjemalci so bili mesarji in restavraterji, ki so napravili iz tega paštete in majonezo. Sleparja so zaprli. Pridobil si je več milijonov frankov. tNarolalte Zaplenitev premoženja dr. Paveliča in Perčeca.., Zagreb, 5. okt. (Tel. »Slov.«) »Narodne novine« prinašajo danes odredbo, po kateri se zapleni vse premično in nepremično premoženje dr. Ante Pavelfča in Gustava Perčeca, ki sta bila radi veleizdaje obsojena na smrt. Za sodnega izvršilca je imenovan dr. Čulič, odvetnik iz Belgrada. Nadalje se odreja sodišču v Zagrebu, da izvrši popis imovino obeh obsojencev. Proglas nar, odbrane Belgrad, 5. oktobra. (Tel. »Slov.«) Na. rodna odbrana je, ko je bil razglašen novi zakon o nazivu države in o razdelitvi države na banovine, izdala na Belgrajčane poseben oklic, v katerem pozdravlja delo Nj. Vel. kralja in ugotavlja, da se je s tem činom izvršila velika ideja Narodne odbrane. Seja Zveze jugoslov. mest Zagreb, 5. okt. (Tel. »Slov.«) Zagrebški j župan dr. Stepan Srkulj, ki je istočasno predsednik zveze jugoslovanskih mest, je pozval člane zvezne uprave na sejo, ki se bo vršila 19. t. m. Na dnevnem redu je razprava o mestnih financah ter poročilo o skupnem glasilu zveze mest. Razpravljalo se bo tudi o mnogih vprašanjih, ki zanimajo vsa mesta. Kongres lekarnarjev Split, 5. okt. (Tel. »Slov.«) Danes sc je vršila seja apotekarske zbornice Jugoslavije. Jutri se bo vršil tu kongres lekarnarjev iz vse države. Na dnevnem redu bo v glavnem debata o novem lekarniškem zakonu. Ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje bo podpisalo zakon šele tedaj, čim bo stavila lekarniška zbornica svoje pripombe. Proti komunistom Zagreb, 5. okt. AA. Zagrebška policija vodi žo nekoliko dnt preiskavo proti zaprtim komunistom. Na podlagi rezultatov te preiskave bo obtoženih okrog 50 komunsitov, ki so že nahajajo v zaporih zagrebške policije. Obtožnica proti njim obsega okrog 40 tiskanih pol. „Groi Pietyk" v Berlinu Zagreb, 5 okt. AA. Zagrebška policija jo dobila iz Pariza poročilo, v katerem se javlja, da se mudi lažigrof Pyelik-lnna, kateri je izvršil tatvine na Kaptolu, v Berlinu. Pariška policija je zvedela to na ta način, da je prišla ha sled ljubimki lažigrofa, pri kateri je našla njegova--pi-sma, naslovljena iz Berlina. Našo poslaništvo v Berlin^ je zahtevalo od berlinske policije, naj takoj 'slavi v zatvor lažigrofa Pyelik-Inna. Zanimiv madžarski predlog Belgrad, 5. okt. (Tel. »Slov. ) Prihodnji leden se bo vršila med nami in med Madjarsko konferenca, na kateri naj bi se razpravljalo o predlogu madjarske vlade, ki ga je predložila naši, češki, poljski in nemški vladi, da naj se namreč za izvoz pšenice organizira mednarodni prodajni trg, tako da bi žito prišlo do svoje cene. Do termina, ko se sestane konferenca, se pričakuje, da bo tudi naša vlada zavzela glede predloga konkretno stališče. Drobne vesti Belgrad, 5. oktobra. (Tel. : Slov.«) Ravnateljstvo državnega posestva Belje je razpisalo konkurz za voditelja kmečke uprave. Kandidati, ki morajo imeti diplomo kmetijske fakultete, morajo imeti najmanj šest let prakse na kateremkoli večjem imetju. Belgrad, 5. oktobra. (Tel. »Slov.«) Danes se je v državnem svetu nadaljevala razprava proti uradnikom gozdarskega ministrstva. Na dnevnem redu je bilo branje.zapiskov, ki se bo nadaljevalo še v ponedeljek. Belgrad, 5. oktobra. (Tel. »Slov. 0 Danes se je otvorila na Kalimegdanu velika razstava psov. BelgraTCs. oktobra., (Tel. »Slov.«) Nekatere gospodarske zbornice delajo potoni svojih ekspertov zelo živahno, da pravočasno zberejo maferijal za pregled carinskih tarif, Ko bo ta materija urejena, bodo predstavniki gospodarskih zbornic odredili ekupen sestanek, na katerem bodo podali konkretne predloge glede spremembe postavk. Belgrad, 5. okt. (Tel. »Slov.«) Kakor smo že javili, se Angleži živahno iuteresirajo za našo rudarsko in gozdarsko industrijo. V zadnjem času je prišlo mnogo povpraševanj po črnem boru, ki predstavlja zelo redko drevo v Evropi in se nahaja v zelo obilnem številu ua meji Črne gore. -i-O— Bukarešta, 5. okt. AA. Sv. sinod rumun-ske pravoslavne cerkve jc sklenil sodelovati na vsepravoslavni konferenci, ki se bo vršila 1. 1930. na Sv. Gori. Budimpešta, 5. okt. (Tel, >Slov.«) Državn,' upravitelj Horthy je danes opoldne priredil na čast grškemu ministrskemu predsedniku Venizelosu južino, zvečer pa grški poslanik Delmonzps večerjo, Venizeios sc bo o polnoči z orientekspresom odpeljal v Belgrad. Ob novih banovinshih mejah Čabar Splošen opis. Ker je t novim zakonom o upravni razdelitvi države pripadel k dravski banovini tudi okraj Čabar v Gorskem kotaru. bi najbrže > Slo-venčevi« bravci radi kaj več o njem zvedeli. Da ustrežemo tej želji, prinašamo kratek opis kraja in njega zgodovino. Zemljepisni pregled. Kraj Čabar sam je stisnjen v dolini, obkroženi z vseh strani z gorami, ki so poraščene z ogromnimi bukovimi gozdovi, v višjih krajih pa s smrekami in jelkami. Ta dolina je podobna velikemu čebru (čabar), od tod tudi ime kraja. S severne strani prihaja čabranka, ki izvira nedaleč od Čabra. V ozadju se nad izvirom dviga skalnato brdo, za katerim sc vije cesta skozi Prezid proti Ložu na Notranjskem, ki je tudi sicer najkrajša zveza z dosedanjo ljubljansko oblastjo. Ob Čabranki vodi krasna ccsta proti Brodu, ki prekorači Čabranko pri Turkah, nato pa se zopet vrača preko iste iz ljubljanske oblasti na hrvaško stran. Najbližja železniška postaja so Lokve oziroma Delnice. Pod čabrom se izliva v čabranko Trščanka, tako zvani Pakleni jarak, ki je 1.1852 udarila s tolikšno silo na dan, da je porušila več hiš v Čabru. Vsakega tujca opozarjajo Čabranci na izvor Čabranke. Pod kamenitim in kršnim Obrhom, kjer se dvigajo in stiskajo ogromne stene, je globoka kotlina, polna divje romantike in zarastla s hosto in grmovjem. Tu izvira Čabranka na dveh krajih in sc s težavo prebija med ogromnimi skalami ter sc deroč in šumeč v manjših slapovih izliva v skupno korito. Voda je tako močna, da obrača mlinska kolesa in v sosedni kovačnici dviga težak bat. »Hrvatska Sibirija«. Hrvatje nazivajo tc kraje hrvatsko Švico, pa tudi »hrvatsko Sibirijo«, kar pa ni tako strašno. Podnebje je ravno v Čabru mnogo milejše, kakor po drugih krajih Go.skega kotara Res je, da je zima preccj ostra in da čosto sneg tako zapade, da preidejo dnevi in dnevi, ko 'e kraj odrezan od ostalega sveta in je ves promet ne. mogoč. Kraj je ugoden za gojitev raznih žit in sočivja, ponek-J celo raste ob hišah vinskr. trta in sm-jkva, sadje usfeva »»ravnost sijajno Planinski raj. Okolica je naravnost idealna in neizčrpna za planince: Tropetska stena, Kozji vrh, kraške jame in brezdno Belinček pri Prezidu, raznovrstne kraške formacije in končno Snežnik, vse to so točke, ki privlačijo vsakega ljubitelja pri-rode. Bližnji in daljni vrhovi so: Budišovec (1134 m), Bjelica (1359 m), Brestica (1259 m), Kašljavac (1187 m). Ze sama čabranska dolina s svojimi holmi, njivami in gozdovi je zanimiva, še bolj pa struga, po kateri teče Čabranka, dočim se prezidska kotlina nadaljuje v kranjskem Babnein polju. Mesto Čabar. Vas Čabar sama je nekako malo mestece z lepimi, zidanimi hišami in vrtovi, z župno cerkvijo in šolo, okrajnim glavarstvom in sodiščem, velikim, udobnim vlastelinskim dvorcem, ki je največja čabranska zgradba ter končno z ostanki nekdanjega lovskega dvorca Petra Zrinjskega. Čabarska župnija se jc ustanovila 1. 1663. Ustanovil jo je knez Peter Zrinjski. Nekaj časa je bila samo kaplanija kot podružnica gerovske župnije. Danes šteje 1000 duš in ji pripadajo kraji Gorači, Gornji Zagari, Parg in Tropeti. Čabar je tudi sedež dekanata senjsko-modruške škofije, li kateremu spadajo župnije v Gerovu, Hribu, Plešču, Prezidu in Trešču. Narečje slovenskega izvora. Bolj gosto je naseljen severni in vzhodni del čabarskega okraja, dočim je v zapadnem in južnem delu manj prebivalstva. Za časa Fran-kopanov najbrže čabarski okraj sploh ni bil naseljen, oziroma zelo slabo. Šele z ustanovitvijo rudarskega podjetja po Petru Zrinjskem se je pričelo naseljevanje. Zanimivo jc, da so bili prvi doseljenci z Gorenjske, tam nekje od Fužin, ki so prispeli v čabar kot rudarji, šele nato so začeli prihajati ljudje iz bližnjih naselbin. V popisu rudarjev iz 1.1783 je opaziti tudi precej nemških imen, najbrže prišlecev iz Kranjske (posebno iz Idrije), Tirolske, Koroške in Bavarske. Narečje spominja na slovenski izvor, posebno na idrijsko govorico. Seveda je šola že precej preobrazila to narečje v čistejšo hrvaščino. Pa tudi narodna noša kaže slovenske sledove, posebno pri ženskah. Socialne razmere. Možje zelo odhajajo na delo po domovini in tudi v inozemstvo. Večinoma so gozdni delavci. Nekateri se bavijo s krošnjarjenjem in trgovino, pa tudi z izdelovanjem lesene posode, ki se je je nekaj celo izvozilo v Italijo. Kot marljive in pridne ljudi z odprtim srcem jih povsod radi vidijo. Posebno še, ker so vesele narave, posebno pri čaši vina, ki se je tudi ženske preveč ne branijo, saj pravi o njih narodni pregovor: »Naši moži po grčah, a mi po vrčah!« Zgodovina Last Frankopanov in Zrinjskih. Sedaj pa še par besedi o starem Čabru. Do XVII. stoletja zgodovina o njem molči. Gotovo je, da je čabarski kraj zelo zgodaj prišel pod oblast Frankopanov. Vest iz 1. 1570 pravi, da je oskrboval tamošnje frankopansko imetje Mihalj Dešič, kapetan grobniški in bakarski in guber-nator vinodolski, ki je imel svoj sedež še v Gerovu. Ker jc tedanji gospodar čabarskih krajev, knez Stjepan Frankopan sklenil 1. 1544 s svojim svakom, knezom Nikolom Zrinjskim skupnost posestev, so po njegovi smrti 1. 1577 pripadla zadnjemu vsa njegova posestva in med njimi tudi čabranski kraj. Ves ta čas, in tudi ob delitvi posestev med bratoma Nikolo in Petrom Zrinjskim 1. 1638 in 1641 se še nc omenja čabra. Ves čas je bila glavna vas Frankopanskih in Zrinjskih posestev v Gorskem kotaru Gerovo. Šele, ko jc z delitvijo posestev postal gospodar Gorskega kotara Peter Zrinjski, se je za Čabar pričela nova doba. Ze 1. 1642 se v grobniškem urbarju omenja Čabar v odredbi, ki ukazuje, da so grobniški podložniki dolžni prenašati s konji tovore blaga cd Grobnika do — Čabra. Razvoj rudarstva. Prve početke rudarskih podjetij Petra Zrinjskega najdemo 1. 1638 v Licu. Šele, ko se je našla železna ruda v čabru, so tja prenesli talilnice železa in ostale rudniške naprave. Knez Zrinjski je kopal v tainošnjih gorah baker, železo in zlato. Spomenica čabarske župnije iz leta 1663 pravi, da je sezidal knez Peter Zrinjski prvi plavž 1.1651. Ko sta bila 1. 1670 ban Peter Zrinjski in njegov svak zaprta in pozneje usmrčena, se je odredila tudi zaplenitev njihovih posestev, ki jih jc nato prevzela ogrska komora. Ob prevzemu se je ugotovilo, da je bilo v tamošnjih rudnikih zaposlenih 200 delavcev. Komaj je prenehala oblast Zrinjskih v Čabru, so že I. 1671 vložili kranjski stanovi pritožbo, v kateri so zahtevali nazaj velik del čabranskega ozemlja, ki da je preje pripadalo grofom Auerspergom. 1673 je cesar sicer vrnil nekaj ozemlja kranjskim go-spoščinam, razen kočevski, toda na pritožbo ogrske komore se je knez Auersperg odrekel 1. 1748 spornemu teritoriju proti odškodnini 12 tisoč forintov. Kljub temu se je pravda vlekla ; naprej, dokler se niso končno koncem XVII. sto-I letja vsi pravdni spisi porazgubili. Ves čas do ! 1.1692 jc upravljala dobro ali slabo čabarske rudnike ogrska komora, ki jih je tega leta prodala dunajski komori za 500.000 forintov Ta je posvetila rudnikom in delavnicam v čabru večjo brigo in so le-te dobro napredovale, dokler ni : 1.1711 strahovita poplava vse naprave uničila. GH0L MuŽSjliM ©IMllpgMi čistilna-osvežujoča-štedljiva Umevne so odličnosti oni. MCJA OKM1NA MEJA Propadanje rudarstva. Od tega časa si čabranski rudnik ni mogel opomoči, posebno šc, ker se jc proti njemu 10-varilo s strani kranjskih in koroških tovarn železa. L. 1747 je prišel rudnik pod idrijsko rudarstvo. Posebno jc nasprotoval čabranskemu rudniku M. Zois, ki je dobil v svoje roke vso železno industrijo na Kranjskem in Koroškem. Slabo železo je prodajal čabarski tovarni, ki jc s tem zgubila na dobrem glasu, in italijanski trgovci so končno izjavljali, da ga ne marajo, tudi če bi bilo »suho zlato« pod čabransko firmo. Ker je pričelo zmanjkovati rude in so se sosedne gospoščine, posebno kranjske, branile, da bi dovolile kopati rudo na svojem ozemlju, se je 1. 1785 delo v rudniku in tovarni ustavilo. Novejša doba. V drugi polovici XVIII. stoletja se je poja- | vila v Primorju rodbina Paravič, ki je že 1. 1712 j dobila plemstvo. Eden njenih potomcev Matija Josip Paravič, ki se je odlikoval v turških bojih, je 1. 1798 dobil za svoje zasluge od cesarja posestvo Čabar. Istočasno se mu je podelila tudi pravica patronata v župnijah na ozemlju čabarske gospoščine. Dobil je tudi plemiški naslov »od Čabra«. Vdova njegovega sina Polikarpa se je poročila z Nikolom pl. Ghyczyjem. Danes jc lastnik Čabra dr. Koloman pl. Ghyczy. Kdor sc zanima za natančnejše podatke, naj bere: Emilij Laszovvski: Gorski kotar i Vi-nodol (1923, str. 40—57). Dragutin Ilire: Gorski kotar (st. 121—128). Bela Krajina Zakon o novi upravni razdelitvi države je odpravil umetno mejo, ki je delila pred vojno slovenski narod na Kranjce in Štajerce in ki nas je tudi po vojni parcclirala na dve »oblasti«, ljubljansko in mariborsko. V tem pogledu je novi zakon za naš narod nedvomno velik in pozitiven korak naprej. Prav tako moremo in moramo tudi pozdraviti vrnitev okrajev Čakovec in Prelog zagrebški banovini. Okraja nista slovenska in oba gravitirata tako po jeziku, kakor ludi po vsej svoji tradiciji na Zagreb in prav nič na Maribor. Okraja štejeta 25 občin s 97.000 prebivalci. Veliko pozornost pa vsekakor vzbujajo izpre-membe, ki so sc izvršile na naši južni tneji. Prejšnja oblastna meja je tekla z neznatnimi izpremembami po nekdanji kranjsko-hrvaški meji, dočim je nova banovinska meja pritegnila k Ljubljani hrvaški okraj Čabar in iz gospodarskih razlogov, kakor utemeljuje to tozadevni zakon, odkazala črnomaljski okraj Zagrebu. S tem je Ljubljana pridobila 285 kvadratnih kilometrov (4 občine s 74 selišči) in 7632 prebivalcev, izgubila pa 546 kvadratnih kilometrov z 31 občinami in 23.812 prebivalci. Črnomaljski okraj, od katerega sc te dni poslavljamo, čeprav le v političnem pogledu, nazivljemo že od nekdaj — Belo krajino, po beli narodni noši, ki jo še danes oblači tamošnje ljudstvo. Res je, da so spadali Belo-kranjci v zgodnjem srednjem veku k hrvaškemu kraljestvu (velik del Hrvaške je pripadal še mnogo pozneje — Turčiji), toda nad poltisočlelja so oni že združeni tudi politično z ostalimi Slovenci. Nikdar ni namreč nihče oporekal čisto slovenskega porekla in značaja naših Belokranjcev, ki so nam rodili tudi lepo vrsto odličnih političnih in kulturnih delavcev na vseh poljih, da navedemo le fol-klorista Navratila, kiparja Alojzija Gangla, škofa Stariho, politika Fr. Šukljeta, pesnika Gangla in slikarja Kambiča, a vsem na čelu največjega sodobnega slovenskega pesnika Otona Zupančiča. Pa tudi sicer zavzema Bela Krajina v naši slovenski zgodovini jako odlično mesto. Belokranjski središči, Metlika in Črnomelj, sta bili v vsem 15. in 16. stoletju glavni oporišči Slovencev v bojih s Turki, dokler ni bila šele pozneje zgrajena karlovška trdnjava, v kateri so se pa Slovenci tudi v vseh stoletjih odlikovali kot poveljniki ali branilci. Sploh je Bela Krajina nekoč mnogo trpela od turških navalov. Razgnane ali pa odvedene v sužnost so bile časih cele vasi, kamor so se po odhodu Turkov potem naselili tu in tam srbski ali pa hrvaški begunci iz ogroženih južnovzhodnih krajev. Seveda so se ti bc-gunci skoro brezizjemno hitro vtopili med slovenskim prebivalstvom, zapustili so pa marsikako lepo svojo besedo ali običaj, ki še danes spominjata na Srbe in Hrvate in kar daje prebivalstvu na prvi pogled videz, da tvori nekak prehod med Slovenci in Hrvati, čeprav je dejansko povsod vidna živa etnografska meja med obema narodoma. Lc tu in tam jc ostal šc kak drobcc teh bcguncev s svojim prvotnim značajem, kar nam zaznamuje tudi zadnja tozadevna uradna statistika pokrajine, navajajoča poleg 24.984 Slovcncev še 42 Srbohrvatov in 926 Nemcev (Kočcvar-j jev), po veri pa poleg 26.984 rimskokatolikov še 234 pravoslavnih. Pokrajina sama predstavlja valovito kotlino kraškega značaja med kočevskim hribovjem in Gorjanci, ki tvorijo naravno mejo med Slovenci in Hrvati. Kolikor je nc služi poljedelstvu, je pokrita z gozdovi. Bela Krajina ni bogata. Čeprav je ljudstvo jako skromno, se vendar že od nekdaj ni moglo preživljati od lastne grude in sc jc v velikih mno- ZEPHIR PECI e„ 10 greje eno sobo 24 kg. drva u: Veije vrste peči grejejo tudi 3-4 sobe enako. Na zahtevo brezplačen popis. ZEPHIR TVORNICA PEČI D. D. Subotica iamoprodaja za Ljubljano: Breznih Z Fritsch Samoprodaja za Celje: D. Rahuscti Samoprodaja za Maribor: Pintur i Lenard žinah izseljevalo v Ameriko. Nekoliko ola-iša-nja je prinesla šele belokranjska železnica, zgrajena par let pred vojno, a čudežev seveda tudi ta ni mogla ustvariti. Našli so v Beli Krajini tudi premog in železno rudo, toda eksploatacija sc ne rentira. Še največ nosita gozd in vinska trta. Kadarkoli govorimo o Belokranjcih, imamo najprej in najbolj živo pred očmi tamošnji folklor, ki ni ohranjen nikjer po Slovenskem tako neskaljen, kot ravno tu. Narodna noša, narodna pesem in rcčenica, narodni cirnament in običaj, vse živi tu šc živo življenje nekdanjih patriarhalnih časov. Mnogo tega nam je zabeležil neutrudni nabiralec belokranjskega narodnega blaga, dolgoletni župnik v Adleši-čih, Iv. Šašelj, še več pa seveda čaka mlajših etnografov. Ljudstvo jc izredno simpatično: pošteno, dobrodušno, šegavo, pobožno itd., zato so nam bili in nam ostanejo vedno pri srcu. Gospodarske razmere Gostota prebivalstvu je z ozirom na hribovit položaj dežele srednja, saj znaša na kvadratni kilometer 43.6. vendar večja kakor v okrajih Logatec in Kočevje, Radovljica, Mozirje in Prevalje. Prebivalstvo jc največ kmetijsko; edine večje, občine so: Črnomelj (sede/, glavarstva) 1010 prebivalcev. Vinica 2746 (največji kraj). Druga tuš 1022. Metlika (mesto) 1365, Podzemelj 1408. Semič 1937 in Suhor 1360 prebivalcev. Po statistiki kmetijskega ministrstva ima okraj 54.807 ha površine, od katere odpade na njive 10.400 hu, vrtove 225 lin, travnike 11.150 ha, pašnike 15.930 ha, vinograde I9S0 ha in sadovnjake 400 ha. Gozdov jc 12.895 ha, močvirij itd. pa je 16 ha. Nerodovitne zemlje je v okraju le 1811 Iia. Iz teh podatkov jc razvidno, da kmetijstvo ni poljedelsko, ampak da se specializira zlusti zu vino in da se mnogo zemlje, 27.080 ha. skoro polovica, porabi za živinorejo. Beliikru jiuu je eno nuj važnejših vinorodnih področij ljubljanske oblasti: skoro 40 odstotkov \seli vinogradov ljubljanske oblasti odpude na črnomaljski okraj. Tudi živinoreja jc znatna. Letos so našteli v okraju 904 konje, 12.543 goved, (*>29 prašičev, 1551 ovac, 130 koz, 29.393 glav perutnine in 1978 čebclnih panjev. Na sto prebivalcev odpade v črnomaljskem okraju sledeče število glav živine (v oklepajih podatki za celo Slovenijo): konji 3.9 (5.6), goveda 52.3 (45.3). ovce 6.6 (7.1), koze 0.6 (2.2), prašiči 23.1 (28.8), perutnina 123.0 (100.0), čebclni panji S.2 (5.7). Znatnejša jc torej le reja goved in perutnine, pa tudi število panjev presega nornialo v Slovenji). Črnomaljski okraj ima najmanj gozdov izmeti vseh okrajev v Sloveniji: Ic 23.7 odstotkov vse površine je pokrito z gozdovi, pa je lesna industrija znatna v tem okraju ravno radi bližine morja. V Bclikrajini imamo tudi ležišču premoga in železne rude, od katerih se prvi v večji meri producira pri Črnomlju. Kako majhna jc industrializacija okraja, se vidi iz podatkov o številu zavarovanih dclav-eev, ki jo relativno najmanjše v Sloveniji; saj tvorijo zavarovanci le 3.1 odstotka vsega prebivalstva (le Krško ima še tako nizko število zavarovancev v oblasti, 3.29 odstotkov, z rudarji pa 4.29 odstotkov; nadalje n. pr. Novo mesto 5.39 odstotkov, Ljubljana 34.27 odstotkov vsega prebivalstva). Primarij v. p. dr. J. Harph v Sloventgradcu lopet redno ordinira od 7. oktobra 1929 naprej Klobuhe za iesen v najnovejših barvah in oblikah ter razne športne klobuke in čepice Vam nudi bogato založena specljalna trgovina klobukov J. Pok nasl. m. Bogata! Ljubljana, Stari trg 14 Sprejemajo se klobuki v popravilo! 120 letnica Ilirije oživljene v Ljubljani Ravno ob 120. obletnici proklamacije Ilirskih •težel se odkrije v Ljubljani spomenik Iliriji oživljeni. Svečanosti ob prilika odkritja spomenika se vrše v soboto iiV nedeljo dne 12. in 13. oktobra 1929. Prireditvi' so sledeče: Sobota, 12. oktobra: Ob 11 dop. se otvori zgodovinska razstava v veliki dvorani narodne galerije v Narodnem domu na Aleksandrovi cesti. Ob 15 se vrši v opernem gledališču dijaška akademija, katero prirede gojenke Mestne ženske realne gimnazije v Ljubljani. Ob 19 bo igrala železničarska godba društva Sloge razne fanfaro na ljubljanskem gradu. Ob 20 bo Napoleonov večer v veliki dvorani hotela Union; na večeru sodelujejo člani ljubljanske drame, godba dravske divizijske oblasti in zbor Glasbene Malice. Izvaja se pol zgodovinskih prizorov iz Govekarjevega romana Svitanje. Nato pa se vrši v slavnostno dekoriranih prostorih ples. Nedelja, 13. oktobra: Ob 11 dopoldne odkritje spomenika, govori in polaganje vencev. Slavnostni sprevod, katerega se udeleže vsa naša nacijonalna, kulturna in druga društva, se začne pomikati ob 10 s Krekovega trga l>roti Mestnemu trgu čez Šentjakobski most na Valvazorjev trg. Po odkritju se pomika sprevod proti spomeniku Valentina Vodnika, kjer se izvrši po-klonitev prvemu pesniku ilirske dobe. Zvečer ob pol 20 bo v operi slavnostna predstava Foersterjevega -sGorenijskega slavčka'. Vse podrobnosti glede posameznih prireditev obeh dni bomo sproti objavljali v prihodnjih dneh. Vstopnice za Napoleonov večer se bodo dobivale od srede dalje v Matični knjigarni, za akademijo in slavnostno predstavo pa pri dnevni blagajni V opernem gledališču. Slovenci v Nemčiji Slovensko društvo sv. Barbare v Gladbecku ,f» praznovalo 22. septembra 20 letnico svojega obstoja. Slovesnost je potekla zelo lepo ob številni udeležbi naših rojakov. Zanimivo je. kaj piše Gladbecker Zeitung z dne 23. septembra o tej slovesnosti : Ob 9 so se zbrala slovenska stanovska društva iz celega Porenja. Sprejem, ki se je vršil v Rokodelskem domu. je bil v resnici prisrčen, ob 11 je 25 društev s svojimi zastavami in z dvema godbama na čelu korakalo k slovesni službi božji. Sv. mašo je daroval župnik Tappc, ki je pred 20 leti kot kaplan ustanovil slov. društvo. Slavnostni govor je imel duhovni svetnik Tcnsundern. Na prižnici je prebral govornik pismo ljubljanskega škofa dr. Jegliča. Popoldan ob 3 je bilo slavnostno zborovanje v Rokodelskem domu, katerega so se udeležili ludi številni meščani, ki so imeli priliko obiskati lepo slovensko deželo. Pozdravni govor, katerega ie imel g. duh. svetnik Tensundern. je bil sprejet z velikanskim odobravanjem, (iod-bene točke, skupno petje in pa pevski nastop slovenskega pevskega zbora ler čudovito lepe plesne točke, katere so izvajala dekleta okrašena s slovenskimi trobojnicami, so doživele veliko priznanj?. G. svetni]; Kalan, ki se je pravkar vrnil iz domovine, je prinesel tople pozdrave. Vsa slovesnost je potekla zelo lepo in je napravila na vse navzoče najlepši vtis. Požar strasti v sremshi vasi Znana je Kosorjeva drama Požar strasti:, ki so jo igrali svoj čas tudi v Ljubljani in ki obravnava sovraštvo med dvema slavonskima kmei-skima družinama. Doli na jugu pa so dogodki, kalior jih drama obravnava, kaj navadni in o enem je razpravljalo te dni tudi sodišče v Sremski Mi-I rovk i. Na obtožni klopi sta sedela kmeta Paja Er-deljan in Cveja Petrovič iz vasi Jakovo pri Ze-munu. Prvi se je zagovarjal radi poskušenega umora, drugi pa radi težke telesne poškodbe. Staro sovraštvo je ž? dolgo vladalo med obema. Paja je nekoliko starejši od Cveje in je tega pretepal še kot otrok. To nasprotje sta ohranila prav v moška leta, zlasti še, ker sta soseda. Jabolko ne pade daleč stran od drevesa. Tudi sinova Paje in Cveje sta si vedno v laseh. V otroški spor .sta se vmešali maleri. Bojevita žena Cveje je zaklicala Paji Erdeljanu: Le pridi sem. če si upaš! I)a veš: jaz sem Čaruga in se te ne bojim k Pa|ja pa se je ni ustrašil in je res prišel blizu, s krcpelcem seveda. Njen mož Cveja pa je bil hitrejši in je skočil z nožem proti Paji ter ga zabodel v ramo. Paja se jc kmalu nato maščeval. Pol ure za tem je prišel oborožen s puško in usrelil v Cvejo. Zadel ga je v desno roko. Pri glavni razpravi sta hotela biti seveda oba nedolžna: Paja je hotel Cvejo le prestrašiti, Cveja pa je branil le svojo ženo. Sodišče je bilo drugega mnenja. Obsodilo je Pa,jo Erdeljana, ki je bil radi enakega zločina že enkrat kaznovan, na šest mesecev težke ječe, poostrene vsak mesec s postom. Cveja Petrovič pa je bil za eno leto pogojno obsojen na 14 dni zapora. Erdeljan se je proti kazni pritožil. Prvovrstno nrclcnl ZODNI ATELJE Dcvc Joško (poleg »Figovca« - nasproti Kneza) Sprejema od Va9 — 1/s 13(1) in od 14(2) - V»18(6) Na željo sprejema tudi izven navedenih ur. — Ob nedeljah dopoldne. v Zetezn. nesreča na zagorski postaji Brez človeških žrtev. — Dva tovorna vlaka trčila Litija, 5. okt. Tel. »Slov. <) Na postaji v Zagorju bi moral davi odpeljali tovorni vlak št. 000 proti Trbovljam. Nasproti temu vlaku pa je pripeljal vlak št. (384. Tako sta trčila ob 1.26 oba vlaka. Pri vlaku š'. 066 so štirje vagoni razbiti, trije vagoni iztirjeni, eden pa poškodovan. Pri vlaku št. 084 so 4 razbili, 4 poškodovani, dva pa sta zdrknila v Savo, vendar ne v vodo. Kdo je kriv nesreče, še ni dognano. Prometno službo je vršil uradnik PuSar. Ob 4.40 [je prišel v Zagorje reševalni vlak iz Ljubljane pod vodstvom uradnika Jelašiča, načelnika aktivne kontrole. Reševalni vlak je prišel tudi iz Zidanega mosta. Ob 9.50 sta bila že oba tira prosta. Dunajski brzovlak, ki odhaja ob 1.06 iz Ljubljane, je moral čakati na postaji Savi do 10.30. Preko Zagorja so dopoldne vozili že štirje ekspresni vlaki. Pri nesreči so bili polomljeni Sto]j«. Kurjač pravi, tla je ravno kuril in ne more govoriti, ko nič ne ve. In lako se je zgodilo, da je vlak iz Trbovelj sicer z zmanjšano brzino pa vendar z veliko silo zadel v zadnji konec vlaka, ki je stal v postaji. Rudniški uslužbenec je ravno še zapisoval številke vagonov, kamor so naložili premog, pa so začeli vagoni leteti drug čez drugega. Skoro vsi prazni vagoni zagorskega vlaka so se razbili, raztrgalo jih je v trske, pretrgalo na dvoje, kakor bi ga presekal s sekiro, hlodi, naloženi na vagon, so zdrobili stene svojega vagona in zmečkali še vagon pred seboj. Dva vagona sta skočila s proge in visita čez škarpo proti savskemu produ, kakih 10 vagonov je skočilo s tira pri obeh vlakih. Vagon, na katerem so bile naložene deske (15 ton), se je popolnoma razbil in so trsko desk frčale po vsej postaji. Človeških žrtev hvala Bogu nI. Eden se je malo opraskal, pa niti zdravniške pomoči ne potrebuje, neki zavirač je imel veliko srečo Vagon pred njim, vagon za njim je popolnoma zdrobljen, z n/jegovega vagona je odtrgalo streho, njemu pa se ni zgodilo nič hudega. Promet je bil za več ur ustavljen, nekaj vlakov je izostalo, vendar je moštvo iz Zidanega mosta očistilo en tir, da je brzovlak proti Ljubljani ob 10.15 že mogel pasirati postajo, tudi proti Zid anemu mostu je ob 10.30 mogel iti osebni vlak. Ob 11 je prišel pomožni vlak iz Maribora, da bo v najkrajšem času mogoče oprostiti še drugi tir in se bo promet nadaljeval nemoteno. Zopet žaloigra v zagorskem rudniku Zagorje, 5 oktobra. Pri nas je zmiraj kaj. Komaj smo pokopali Miha Nolimala, že zija nov grob. V Kisovcu — v rovu — se je ponesrečil 18 letni Roman Krznar v petek ob pol 2 zjutraj. Fant je vozil htinie v jami s konjem. Zapregel je koroja pred hunte (jamske vozičke), se pognal na prvi voziček, pa zgrešil z nogami voziček ter padel konju pod noge. Žival je skočila — ga udarila s kopitom po glavi — strašna rana mu zija na glavi — potegnila hunte za seboj in vlekla z vozički vred tudi nesrečnega fanta. Plazil se je po tleh in dobil poleg rane na glavi še nekaj prask no telesu. Ko pa ga je konj privlekel do neke luknje sredi tira, je glava omahnila navzdol v luknjo s tako silo, da mu je zlomilo tilnik — in takoj na mestu jo bi! mrtev. Žaldslen pogreb je.bil,v soboto popoldne Ž love: K se vprašuje, ali še ne bo zadosti žrtev;,.: ali bodo res rudarji drugega za drugim znosili sami sebe v jamo, ki jim namesto zdravih lic vra-, ča žive okostnjake ali mrliče, da jih zopet pogoltne? Jubilej meščanskega župana Jož. Oražma, (K slikam v današnjem Ilustriranem Slovencu-.) Moste pri Ljublj., 5. okt. Naš moščanski župan g. Jožef Oražem praznuje letos svojevrsten jubilej. Letos je sezidal namreč 100. stanovanjsko hišo. Selo, Kodeljevo. Novi Vodmat — kdo se je pred 30 leti zmenil za te male podeželske, čisto kmetske vasice, ki so bile tedaj daleč od Ljubljane. Kodeljevo je bilo ledaj sploh skoro nepoznan pojem za Ljubljančana: le njive in travniki Codrllijeve graščine od prisilne delavnice notri do Božjega groba. Potem je začel dr. Krek s svojo zadrugo graditi delavske hišice. Nastala je mala naselbina na Kodeljevem blizu Božjega groba, nastala je Zelena jama, v Novem Vodmatu pa Društvena ulica, zraven nje pa Vodmatska. Par hiš ob cesti proti Mostam, žrebčarna na SeJu, kapelica s samostanom, par kmetskih hiš — to je bilo tedaj, in se potem precej dolgo ni nič spremenilo. Prišel je na Selo železničar Jože Oražem, ki je bil leta 1900. vjiokojen ter se začel udejstvo-vali. Leta 1910. je postal župan Medtem jo g. Predovič na Selu zgradil tiste stanovanjske kasarne. Bila je lo gospodarsko morda dobro mišljena reč, a v socialnem oziru je, bila za Selo in prebivalce slaba. To jc uvidel tudi bivši železničar in sedaij posestnik na Selu ter je prijel stvar od druge strani. Malo eno- in dvodružinske hišice je začel gradili — za druge. Od leta 1907. do 1914, jih je deloma v Ljubljani, deloma v Mostah pristavil 21. Par med njimi je bilo večjih. Od prevrata do danes pa je zgradil 76 novih Ivišic. Sedaj so skornj izključno male hiše z vrtički njegov program. Te vrste hišice stanejo od 30.000 do 150.000 Din. Eni pravijjo: Saj to ni nič posebnega, saj za dobiček dela. Brez dvoma hišic Oražem ne gradi drugim zato, da bi bil na koncu sani ob svojo. Ampak res jc tudi, da sr doslej daleč na okrog noben podjetnik ni lotil, da bi svoj kapital postavil v službo izrecno socialno usmerjenega cilja. To je storil g. Oražem, ki gradi hišice, z vrtovi po cenah, kakršne zmorejo delavci, železničarji, uradniki. In v tem je Oražmova zasluga. Svoji podjetnosti ije dal socialuo smer, svojemu kapitalu socialen cilj. Danes je Novi Vodmat mestece zase, Zelena jama ni več pusta naselbina, Selo se razvija. — Ko bi izginile tiste stanovanjske kasarne na Pre-dovičevem Selu ob železnici, bi bil la kraj celo člsfo fletkan. Na Kodeljevem so gradili drugi, da je lam sedaj cela kolonija hišnih vil. Moste je danes občina, ki se lako hiiro razvija, da utegne postali kmalu eua največjih. Tuui ia razvoj jo deloma posledica Oražmove podjetnosti in njegove pristne, ribniške darovitosti. Gospod župan Oražem je svoje vrste mož, ki je z lastno pridnostjo napredoval in s svojo last-orf uc}iuq!H af uq faJdtm [apiA ofisoiiAOJup on rodu. Zalo imamo v Mostah ludi lično Ribniško ulico, kjer je vse hiše postavil on — Ribničan. Tragična smrt mladeniča V boju s tatom smrtno ranjen. Murska Sobota, 4. oktobra. Včeraj popoldne jc v tukajšnji bolnici izdihnil 19 letni mladenič Sever Evgen iz Puco-licc. Umrli je postal žrtev zločina. V noči na četrtek je obiskal Sevrovo hišo tat. Dasi je bilo že po polnoči, so ropot v hiši slišali. Oče in sin sta vstala. Ko je tat videl, da so ga zasačili, je vrgel plen na ramo in zbežal. Fant se je brez obotavljanja spustil za njim. Tat radi bremena, ki Ra je nosil na rami, ni mogel teči. zato ga je kmalu dohitel. Ko ga je hotel zgrabiti, je vrgel tat plen (vrečo, v kateri je bilo 16 kokoši) proti njemu in je zdirjal. Mladenič se je zopet zagnal za njim. Dohitel ga je. Ko je tat začutil za petami zasledovavca, se je naglo obrnil in mahnil proti fantu. Ta jo začutil v trebuhu bolečino, h ni odnehal. Na vsak način je hotel tatu ujeti. Oni se je branil in mahal z rokami. Hipoma je fanta obšla po vsem telesu slabost. Lotevala se ga je omedlevica. šele se-j daj je zapazil, ka j se je zgodilo. Iz trebuha mu je vrela kri. Tat ga je tako rekoč razparal. Zre-zal mu jo tudi dlani, meti tem. ko ga je fant lovil. Sever se je zgrudil in obležal brez moči. l at je zbežal. Ko so prihiteli ljud je na mesto nesreče, je ležal fant brez zavesti. Poleg njega je bila tatova kapa. ki mu je med borbo padla z glave in je ni mogel pobrati. Fanta so prepeljali v bol nisnico v Mursko Soboto, kjer je izdihnil. Pred smrtjo jc: povedal ime svojega morilca. Za istega priča tudi kapa, ki so jo našli na kra ju zločina. Bila naj bi nekoga iz Gorice. Takoj so ga aretirali in zaslišali. Dejanje taji, kako stvar v resnici stoji, bodo dognale nadaljnje preiskave. Izropana trgovina Bloke, 3. oktobra. Ponoči med 2. in 3. oktobrom so neznani tatovi obiskali Vovčunovo trgovino pod Vel. vrhom in so jo precej »potipali*. Skozi okno, skozi katero spravljajo skuho in krompir v klet, se je tatovom prav lahko posrečilo priti na cel kup pe.se, kolerabe, korenja itd., odtod pa po štopnjicah i/, kleti skozi kuhinjo in vežo v trgovino, kjer so odnesli denar, eno vrečo kave, 2 para čevljev, več komadov otroške oblekce. črez 40 parov nogavic, več blaga moške obleke, nekaj električnih svetiljk ter skoraj vso gospodarjevo obleko s površnikom in deževnim plaščem vred. Ker so se ravno te dni cigani klatili po naših krajih, je gospodar Janez Ovsenik takoj sumil, da so ti udeleženi tatvine, to pa še zaradi tega. ker so se v soboto kar. štirikrat prikazali v njegovi trgovini, pri njem jedli in očividno nn »ušesa« vlekli, kako bi blizu« prišli! »Delali« so prav nobelsko; hodili so bosi, izpili še nekaj »gorkega«, eno steklenico so pustili v veži — in drugo so pustili pri miru in nikogar tudi niso vzbudili! škode je približno 12 do H tisoč dinarjev. Ni izključeno, da so to isti ljudje, ki so pred dnevi izropali, kakor se je bralo, Kušar-jevo trgovino pri Viču. Saj sled za njimi jc vodila proti Borovnici. rifcfMhut vseh vrst v najnovejših vzorcih in solidnih cenah pri StcrK nasl. Plllos Harntcnlh Ljubljana Stari trg 18 Kaj je najtežje? V včerajšnji številki smo zaključili pri-občevanje odgovorov na vprašanje: Kaj je najtežjo? Odgovorov smo prejeli nad 2000, med katerimi jih jo bilo zelo veliko enakih. Mnogih poslanih odgovorov pa sploh ni bilo mogoče objaviti, ker niso odgovarjali stavljenemu vprašanju ali niso bili ga objavo primerni. Sedaj prosimo svojo bravee, da glasujejo, kateri odgovor se jim zdi najboljši. Vsakdo lahko glasuje samo za o n odgovor. Ker imajo vsi objavljeni odgovori zaporedno številke, naj vsak označi odgovor, ki ga smatra za najboljšega, jasno in kar najrnzločnejjc s številko, ki jo odgovor ima v tozadevni številki »Slovenca«. Glasovanje bomo zaključili v petek 11. oktobra, nakar bomo v nedeljo, 13, oktobra objavili izid glasovanja. Nagrade. Za odgovore, ki bodo dobili največ glasov, je razpisanih p e t n a g r a d in sicer sledeče lepo knjigo: Ana Kareninn v 2 zvezkih (250 Din) Slovenci v desetletju 1918 1928 (250 Din) Pregljevi izbrani spisi, "i zvezki (Vsak po 00 Din) Slovenska kuharica (160 Din) Nemško-slovenski slovar (100 Din) Nagrade dobe tudi glasovalci, in sicet trije, ki se bodo izžrebali. Ti bodo dobili pfl en zvezek Ljudske knjižnice in sicer lahko dobe (istega, ki si ga sami izberejo. Knjige Ljud. knjižnice so sledeče: Doyle A. Conan: Znumenje štirih. 32 Diu. — Dostal Alojzij: Darovana, 52 Din. — Sienkievvicz Henrik: Jernač Zmagovač in Achleitner: Med plazovi, "2 Din. — šenon: Zadnja kmečka vojska, 42 dinarjev. — Finžgar Fr. S.: Gozdarjev sin, 32 Din. — Detela dr. Fr.: Prihajač, 20 Din. — Alešovec Jakob: Kako sem se jaz likal, 1. zvezek, 16 Din. — Kako sem se jaz likal. III. del, 16 Din. — Alešovec Jakob: Ljubljanske slike, 24 Din. — Colonia: Jiinn Miseria, 20 Din. — Cunvcofl J. O.- Kazan, volčji pes, 30 Din. — About Edmund: Kralj gora, 30 Din. — Hagard H. R.: Jutranja zvezda, 40 Din. — Verne Ju les: Otroka kapitana Granta, 58 Din! — Sheehan Patrik A.: Nodlag, 32 Din. — Hanka in Atala. čndež v Bolzeni, 30 Din. — Hagard H. R.: Hči cesarja Montezume, 42 Din. — Lorenzini C. -Joža Lovrenčič: Storžek in njegovo burkasto življenje, 22 Din. — Pregel j Ivan: Otroci solnca, 32 Din. — Hagard H. R.: Kloopatra. egiptovska kraljica, 40 Din. — Savinšek Slavko; Izpod Golice, 42 Din. — Sienkievvicz Henrik: Na polju slave, 40 Din. — Sir Art.hur Conan Doy!e: Izgubljeni svet. 32 Din. — Reimmichh Zagorski zvonovi, in Dr. M. Slavič: Na Sinaf. 42 Din. Tramvaj na Vič Ljubljana, 5. oktobra. Ali bo — ali ne bo? Ali bo tekel tramvaj na Vič — ali ne? Tako se sprašujejo vedno prebivalci Rimske in Tržaške ceste ter vsega Viča. Končno je tudi res: zakaj ne bi tekel, saj se bo gotovo izplačal. Kamen spodtike je drugje. Poudariti je treba. da sc mestna občina trudi in želi, da zgradi tramvaj na Vič. Protestirajo proti temu prvič hišni posestniki in trgovci Šelenburgove ulice. Boje se, da bi s tem vrednost njihovih hiš padla, obenem pa tudi promet v, njihovih hišah. Sklicujejo sc na analogijo z Mestnim trgom, odkoder se je po uvedbi tramvaja preneslo trgovsko središče mesta drugam. Ta analogija ne drži, zakaj tramvaj ni bil temu kriv, ampak so .bili drugi vzroki. Druga ovira je odklonilno stališče policijci. Ta z ozirom na varnost prometa protestira proti gradnji tramvaja v Šelenburgovi ulici. Tretja ovira pa je zopet v prevelikih zahtevah poštne uprave. Ta zahteva, da se temeljito spremene in uredijo, na račun mestne občine seveda, vse brzojavne in telefonske na* peljave v Šelenburgovi ulici. To samo bi gradnjo tramvaja podražilo za poldrug milijon dinarjev. Zdi pa se, da stališče poštne uprave pravno ne bo držalo, zakaj mestna občina bi imela pač dolžnosti do cestnega erarja, ne pa do poštne uprave. Končna odločitev je v rokah ministra za javna dela. Če bo ta ugodil stališču mestne občine, bo tramvaj seveda tekel na Vič, čc pa nasprotnim stališčem, pa najbrže ne. Meslna občina je pripravljena vsekakor gnati r-tvar do zadnje instance. Protest Viča Vič, dne 4. oktobra 1929. V četrtek 3. oktobra sc jc vršila seja občinske uprave. Ena izmed najvažnejših točk je bil tudi protest občinskega svetu proti zavlačevanju gradnje tramvaja na Vič. Na seji je bila prečituna resolucija, ki jc bila odposlana velikemu županu ljubljanske oblasti in županu mesta Ljubljane. Glasi sc: Občinska uprava kot predstavnica prebU valstva občine Vič, prosi gospoda velikega žn-puna, clti v interesu nad 600'' prebivalcev bro-ječe občine zavrne vse pritožbe proti graditvi proge električne cestne železnice Ljubljana— Vič in sicer iz sledečih tehtnih razlogov: Projektirana proga je strokovnjaško natančno preštudirana ter je izpeljana po najbolj obljudenih uliculi z velikim osebnim prometom, ter je vsled lega rentabilnost isfe zugo-to vi j ena. Vsaka druga prog«, katera sc- v ugovorih in protestih predlaga, bi bila po strokovnjakih dokazano nerentabilna in bi Maloželezniška družba, če hi se projektirana proga nc. smela graditi po predloženem načrtu, grad i teo p r o g e Ljubi j a n a — V ič sploh opustila. odnosno vsaj za nedogledc.n čas opustila. / opustitvi jo ti* nr.vge KI nn ;l prebivalstvu občine Vič ter občanom mesta Damei Gospodje! Vsled preureditve konfekcijskega oddelka se prodajajo najnovejši plašfft in toalete po najnitjih cenah. Oglejte si razstavo v nedeljo 6. oktobra 1929. Plašči.....Din 360 — Večerne obleke Din 195 — Obleke .... „ 240-— Bluze..... „ 60 — 9. fflagdič, Gjubljana, Aleksandrova cesta štev. i Ljubljane, ki stanujejo na teritoriju občine Vič neprecenljiva škoda. Tudi v interesu narodnega zdravja je, da se omogoči prebivalstvu, osobito pa šoloobveznim otrokom lažji prihod v center Ljubljane. Iz navedenih in nešteto nennvedenih razlogov, nujno prosimo nuslov, da zastavi ves svoj vpliv, da se zgraditev viške proge pospeši in zavrne vsak poizkus, ki bi stremel za tem, da se graditev viške proge zavleče ali celo odloži. Županstvo občine Vič 1. oktobra 1929. Podpisi članov občinske uprave. Na seji je občinski svet skl(?hil, du se županstvo pooblasti napraviti potrebne korake v okvirju zakonov, da se kaprice posameznikov no upoštevajo, ter, če bo potreba, da sc napravijo še energičnejši ukrepi. Pozivamo tudi predstavnike protestirajočih, naj prenehajo s protesti, ker protesti škodijo veliki večini hišnih posestnikov v občini Vič in okolici! Sv. Krištof patron avtomobitistov Kapelica na ljubeljski cesti. Na ljubeljski cesti, ki jc v zadnjem času vedno bolj obiskovana od avtomobilistov, je dala ga. baronica Bom od Sv. Ane postaviti preprosto kapelico s kipom sv. Krištofa. Kip sam je krasno delo tirolske rezbarske umetnosti. Delan je bil nu Tirolskem, od koder je bil k nam prinešen. fina britvica iz srebro-jekla je postala svetovna znamka le zato, ker je v resnici dobra. Preprodajalci naj se obrnejo na Gustav nusser & Solin, Wlen VII. Richtero. 10 Šahovski turnir v Rogaški Slatini Rogaška Slatina, 5. okt. (Tel. >SIov.<) Danes se je odigralo 15. kolo šahovskega turnirja, ki je bilo zadnje. Rezultat je bil sledeč: Konig je premagal Jovanoviča, Pire dr. Geigerja, Brinckmann Griinfelda. Partija Houliger—Rubinstein je ostala remis. Maroszy je premagal dr. Sin-gerja, Flohr pa Rožiča, medtem ko sta bili prekinjeni partiji Samisch—Canal in Przepiorka— Takacs. Stanje po 15. kolu je sledeče: Rubinstein 11 in pol, Flohr 10 in pol, Pire, Maroczy 10, Takacs 9 in pol (1), Przepiorka 9 (1), Grunfeld 9, Canal 8 (1), Brinckmann 8, Samisch 7 in pol (t), Iliinlinger 6 in pol, Konig 6, dr. Geiger 5 in pol, Singer 3, Rožič in Jovnnovič 2. Prvi zmagovalec nn turnirju je torej Rubinstein. Drugo mesto je zasedel Flohr. Tretje mesto pa je odvisno od še viseče partije Przepiorka—Takacs. Ako bo Przepiorka premagal Ta-kaesu. bo Pire zasedel tretje mesto, drugače pa četrto. Jutri se igrajo prekinjene partije. f Abiturijenti! Kakor vsako leto, tako se tudi letos »Danica« obrača na vas, da se včlanite v njej. Ne bomo na široko azgrinjali načrtov, ker vemo, da vsaka mlada duša rada sama od sebe gori svojim vzorom. Gre le za, da skupno, v prijateljskem obravnavanju izkristaliziramo naša hotenja, jih usmerimo in jih vzajemno navdušeni vnesemo v naše življensko vstvarjanje. Poznana vam je »Danica«. Ni bilo število, življenjskost, iskrenost in jasnost njenih idej ji je dala rasti in prodornosti. Doslednost in vestnost njih izpeljave je Daničarje redno odlikovala v odnosu do družbe. Iz ljudstva za ljudstvo, verni in krepki Slovenci! Z mladostnim ognjem! Za »Danico«: Miha Potočnik, predsednik. Osebne vesti — Povišan — no upokojen. Iz Ptuja: Razni tuzemski in inozemski časopisi so prinesli vest, da je bil sodnik ptujskega sodišča g. dr. Aleksander M u h a upokojen. Ker je la sodnik še mlad in splošno znan kot vesten in vzoren, je. naravno, da je ta vest vzbudila povsod največje začudenje. Izkazalo se je pa, da je bila ta vest zgobj pomota in dr. Muha ni bil upokojen temveč pomaknjen v višjo skupino. = V naše državljanstvo je sprejet Franc Cvek, posestnik iz Spodnje Iludinje, okraj celjski. Šolske vesti Gcometerska srednja šola v Ljubljani. Direktor Tehniške srednje šole v Ljubljani naznanja vsem učencem, ki so se prijavili za vpis, da je ministrstvo trgovine in industrije odredilo otvoritev geometerskega odseka še s tekočini šolskim letom. Odsek se otvori v najkrajšem času, čim bodo izvršene vse priprave za redni pouk. Vsi prijavljeni učenci odseka naj se zberejo na Tehniški srednji šoli vponedeljek, dne 7. oktobra ob 18 v učilnici pritličje št. 5, desno od glavnega vhoda. Na tem sestanku bodo učenci dobili vsa potrebna pojasnila in se bo odločil definitivni sprejem. Koledar Nedelja, 6. oktobra (20. pobinkoštna nedelja; nedelja rožnega venca): Brunon, spo-znavavec. —Jutri: ponedeljek, 7. oktobra: Marija Devica, kraljica sv. rožnega venca; Justina, devica. Novi g robovi + Sestra A. Hogenwarth. V zavodu šolskih sester v Mariboru je dne 4. oktobra mirno v Gospodu zaspala s. Mr. Alojzija I16genwarth, dolgoletna in nadvse požrtvovalna vzgojiteljica. Rodila se je dne 25. junija 1860 v Slovenski Bistrici. V kongregacijo je vstopila 15. avgusta 1896 ter je delovala v tukajšnjem vzgojnem zavodu celih 33 let. V skrbi in delu za druge ni poznala odmora. Z veseljem se je žrtvovala do zadnjega za druge. Še v začetku tekočega šolskega leta je, dasi vsled bolezni že zelo oslabela, še mislila in naročala drugim vse, kar je potrebno za gojenke, ki jih je vedno zelo ljubila. Mučno bolezen je prenašala s svetniško vdanostjo in potrpežljivostjo ter neustrašeno pričakovala smrti, ki ji je ravno na god svetega očaka Frančiška odprla pot v večnost, kjer naj sprejme večno plačilo, s svojo priprošnjo pri Bogu pa nadaljuje delo za ljubo ji kongregacijo. Pogreb blage sestre bo danes, dne 6. oktobra ob 15. "f- Umrla je v Dubrovniku gospa Mara pl. Miroševič Sorgo, rojena pl. Natali Bila je splošno znana dama v južni Dalmaciji in velika dobrotnica ubogih. Pokojna je mati našega mnogo spoštovanega in priljubljenega generalnega konzula dr. Ni-ka Miroševič Sorga v Celovcu. N. p. v m.! Umrli so v Ljubljani v času od 2. do 5. t. m. (vsi v bolnišnici): Helena Sever, žena strojarja, 40 let, Sv. Petra nasip 71; Katarina Voz, užitkarica, 66 let, Šmartno v Tuhinjski dolini; Vida Drachsler, hči zasebnega nameščenca, 3 leta, Trojane. V ubožnici, Japljeva ulica 2 je umrla Marija šušteršič, mestna uboga, 71 let. + V celjski bolnišnici. Umrli so tukaj dne 4. oktobra 1929: Tržan Franc, 39 letni brezposelni rudar iz Trbovelj; Novak Martin, 65letni dninar iz Dobja pri Šmarju; Skoberne Franc, 32letni trgovski potnik milarniškega podjetja »Delmond« v Belgradu, doma iz Jurkloštra N. p. v m.! Mala kronika •k Dolžnost ob začetku meseca. Današnji številki »Slovenca« so priložene položnice. Prav vljudno prosimo: poslužite se jih ter poravnajte naročnino. Mnogo dela in zmed prihranite upravi, sebi pa nepotrebno jezo, če se Vam list ustavi. Kdor je že naročnino poravnal, naj položnico shrani in se je posluži, kadar mu bo naročnina potekla. •k Še enkrat lepo prosimo: Kdor še ni poravnal naročnine, naj jo pošlje po priloženi položnici. ir Hiralnica sv. Jožeta v Ljubljani nima nikdar dovolj prostorov za sprejem neozdravljivih bolnikov. Da bo mogla sprejeti še kakih 50 liiral-cev, bi spomladi prizidala dvonadstropen podaljšek k staremu poslopju, v pritličju pa bi zgradila novo kapelo. Z dovoljenjem g. knezoškofa in velikega župana je hiralnica pričela zbirati milodare v ta namen; ker nima sredstev, da bi brez podpor zmogla prizidavo, zato prosimo preč. gg. župnike in občine, da pri svojih ljudeh prij>oročajo lo našo najstarejšo dobrodelno napravo. Darove zbira hiralnica r*> zaupnih osebah, ki imajo njene izkaznice. Pa tudi uprava »Slovenca« in hiralnica sv. Jožefa sprejemata darove. ir Odlikovana domača tvrdka. Na razstavi, ki se je vršila od 1. do 9. septembra t. 1. v Skoplju je bila odlikovana naša poznana tovarna upognjenega pohištva Remec in drug z zlato kolajno za svoje prvovrstne izdelke ujx>gnjenega pohištva in Dr. Ivan Hubad zobozdravnik v Škofji Loki ne ordinira od 7./X do 19./X. pohištva iz trdega lesa sploh. Ta uspeh domače tvrdke je razveseljiv za naše gospodarstvo in je želeti, da naša industrija lesnih finalnih izdelkov pridobi čim dalje več tal na domačem trgu. Nova 9. številka »Ilustracije« je vzbudila mnogo zanimanja. Posamezne številke jx> 10 Din v vseh knjigarnah in trafikah. if Litijska predilnica ustavila obrat za 8 dni. Litijska predilnica tvrdke jugoslovanske tekstilne tvornice Mauthner d. d. je v soboto 5. okobra za 8 dni ustavila ves obrat, tako da ima 700 delavstva, v pretežni večini ženske, j>rostovoljen dopust, ki jim je pa le deloma dobrodošel zato, da si preskrbo drv. Kakor znano, je predilnica letos jiopolnoma preurdila strojnico, Ier si nabavila nov moderna parni kotel s turbino 1500 k. s. Da dovrše zadnje delo, montažo tega kotla, so morali obrat ustaviti za 8 dni. Kot čujemo, bode delavstvo za te dneve prejemalo 50% odškodnino od navadnega zaslužka. Na vsak način je to lepa gesta gosp. ravnatelja Preissa. Vsa stavbna dela vodi Ijub-ljanska tvrdka Tonnies. Drugo leto pn namerava predilnica zidali še par delavskih hiš na tako zvonili »Stavbah«, v teku par let pa dozidati tkalnico, katero so pred 20 leti, ko je bila predilnica last tvrdke »Schvvarz Zublin demontirali. Na vsak način bo okolica za razširjenje obrata v tej smeri g. ravnatelju prav hvaležna. -fc Nova resta Sv. Urban— Prevorje—Lisično. V nedeljo, dne 13. oktobra 1929, se otvori in izroči prometu nova proga okrajne, sedaj oblastne ceste Sv. Urban—Prevorje—Lisično. Slovesna otvoritev bo po sledečem sporedu: Ob pol 9 pri Sv. Urbanu (Grasselli) pozdrav oblasti in gostov. Ob 10 v Žegru pri Vrečku stwrnoslna služba božja in cerkveni govor, nato blagoslovitev nove ceste. Ob pol 1 popoldne slavnosten banket pri Vrečku. Ob 3 pojx>ldne odhod v Kozje. Ob 4 sprejem v Kozjem, prigrizek, zaključek slavnosti. V ptujskem okraju se snuje Narodna Odbrana. Ustanovni občni zbor se ima vršiti na narodni praznik dne 1. decembra I. 1. if Kurji tatovi v litijski šoli. šolskemu upravitelju v Litiji g. Drago Rostoharju so neznani tatovi iz kletnih prostorov odnesli vso kurjo družino, tako da letošnjo jesen ne bo na krožniku kurje pečenke. Tatovi so izvohali, da v šoli ne stanujejo več učitetlji, ker so se stanovanjske sobe predelale v učilnice in so to odsotnost sijajno izkoristili. — Vsekakor bi bilo dobro, da bi se v parterju šole nastanil radi večje varnosti zopet kak učitelj, ki bi kolikor toliko pazil, da se iz šole kaj ne odnese. ~k Pijana dvojica na tiru. Včeraj zjutraj okrog pvl 3 so opazili nekateri gostje v Rožni dolini bliž-ne kavarne, da sta se vrgla na železniško progo, kjer je prihajal tržaški brzovlak Nežka in France. Stojan V. Zivadinovič: Maščevanje dedovega prepovedanca* Ze vnaprej so ljudje vedeli, da mu ded-ščina po starših ne bo dolgo ostala, toda nihče ni mogel predvideti, da mu bo vsega tako naglo zmanjkalo. Zla razsipniška strast ga je obnorela takoj, ko je videl, da je toliko podedoval. Že sama pomisel, da svobodno razpolaga z vsem, da ga nihče ne nadzira in da mu ni treba nikomur računov polagati, koliko in kako razkopava, ga je strastno upi-janila. Prvi dan, ko je postal polnoleten in je vzel nasledstvo v svoje roke, je vse koči-jaže po trgu pobral. V eni kočiji se je vozil on, v drugi njegova suknja, v tretji njegova palica ali pa pes. Spotoma je ostal v gostilni, sklical vse cigane iz okolja, pregradi! z mizami trg in enemu od zastonjkarjev ukazal, da nikogar ne pusti mimo, dokler ne pije, kolikor mu duša poželi. Ves trg je norel ta dan. Potem je kupil teleta pri mesarju, ali samo zato, da bi njegove na žerjavici pečene ledvice pojedel; ostalo je poklonil komurkoli. V norenju je pamet gubil in se zapil. Začetkoma je ko iz jeze pil. Prepričan je bil, da mora tako začeti; potem se je navadil na pijačo ko na kruh, vsakdanja in neilasitna potreba mu je postala, ko da bi telo ne moglo brez nje. Sicer pa siti in besni težaki, kadar jih razigranost prevzame, tako nimajo drugih opravkov ko da se vržejo na jed in pijačo. Edino s pokvarjenimi ženskami se ne družijo, ker se boje zasmehovanja ali kakega drugega škandala. Preostanejo jim torej samo razbrzdane gostije in norenje, ki ga ne more vsak razumeti, in pa igra in družba zaprav-ljivcev, ki raste iz dneva v dan. Vsi lahko- ' živci in pijančki, ki so jim ugajali dolgi dnevi brez dela in večeri za gostilniško mizo, so se zbirali okrog novega bogataša, da bi mu pomogli, da bi čim preje razmetal ded-ščino. Vse, kar podeželsko mestece more imeti najslabšega, se je zbralo krog njega ko jata krokarjev okrog razpadajočega trupla, da bi kljuvali in se gostili. Poniževanje in laskavost vseh vrst, ki jo narodni jezik premore, so ko na oltar metali predenj, pred razsipnika, ga hvalili v ljubeznjivih besedah in mu pritrjevali. Vse mu je bilo dovoljeno. Vsemu, kar je napravil, so se dobrohotno smejali, ga bodrili in vzpodbujali. Vsi so skrbeli, da mu bogate fantazijo, da ga razburjajo in izzivajo na še bolj nove ne nenavadne postopke, v katerih ni bilo niti zrna soli. — Res, ogromno bogastvo se je bilo nakopičilo pri starih Novakovičih. In kot se je bilo nakopičilo, tako je tudi nagloma splahnelo. Zadnji potomec njihov pa ko da je vse na denar obrnil, sedel poleg reke in zlatnik za zlatnikom metal v vodo. Eno leto groznih norenj je minilo, eno leto naravnost razsip-niškega življenja. Nenadoma pa je ko čez noč vsega zmanjkalo. V hlastavi razsipnosti je hišo za hišo in njivo za njivo prodajal, kadar mu je nenadno zmanjkalo denarja. Kaj takega se v onem kraju ni na sto let dogodilo. Ni bilo ravno lahko v provincijalnem mestecu potrošiti tako ogromno bogastvo. Ker tu so zadovoljstva skoraj vsakemu dostopna in ni mogoče bogvekaj izbirati. Za kaj takega je bilo treba imeti posebno razsipniško ženijal-nost v sebi, in te je mladi Novakovič imel preveč. Med ljudmi se je kmalu, razvedelo, da mu je vsega zmanjkalo. Prijatelji so ga začeli zapuščati. Sam je taval po trgu. Nekateri so se mu celo že posmeliovali ali pa mu izražali sožalje. Sožalje, ki bolj boli, ko klofuta čez obraz. Vso zanimivost je izgubil. Nekdanje [ norosti in razsipanja, ki so jih preje toliko hvalili in poveličevali, so se sedaj zdela ljudem ko neumnosti, ki jim na vsem božjem svetu ni enakih. On pa je nosil vse to. Denarja mu je zmanjkalo in samozavesti ž njim in prepričanja, da ni nihče pametnejši od njega. Čudno se je v mestu vse izpremenilo. Nikjer ni našel ljubeznivega obraza in nasmeha ob pozdravu. Trda je postajala okolica, neobčutljiva, nezaupna in zasmehujoča; kakor je pač naneslo. Pogosto je slišal besedo »zaprav-ljivec« za hrbtom; včasih so mu jo celo v lice metali. Nebesa so se z grozansko brzino v pekel spreminjala in ta nagla menjavost je bila tako groba in neusmiljena kot je bil včasi uporen njegov nori ponos. Od vsega imetja mu je samo najslabša hiša ostala, toliko da ni moral na ulici noče-vati, in pa prepovedanec z gosto hrastovino. Ali les v njem ni bil za gradnjo, da bi mu ga kaka velika žaga dobro plačala; nizka in debela drevesa so bila v njem, vsa grča-va; ko od raka izjeden obraz. Pod ceno ga je prodajal. Pa ga ni nihče maral. Okrog trga je bilo namreč dovolj lepega gozda vseh vrst. Nazadnje ga je dal nekemu državnemu podjetju na dražbi kot najcenejši ponudnik za drva. Delavcev-sekačev je iskal. Denarja ni bilo. Izposoditi si je hotel. Pa so ga vsi odbili, dasi so vedeli, da bo dobil lepe denarje za gozd. Potem je šel in je nekdanje tovariše izza igralnih miz prosil, one, ki so največji del njegove dedščine spravili v svoje žepe; pa jih ni mogel preprositi. Ko jih je opomnil, kako so nekdaj znali izkoriščati njegovo mladost in radodamost, so mu v obraz vrgli, da je bil neumen takrat. Nazadnje se ga je usmilil eden in mu je posodil nekaj malega, kar ni bilo dovolj. Samo eno mu jc ostajalo: da gozd podre ali pa da ga seka. Eno od tega je moral izbrati. , Nazadnje sc odloči, da bo sam brez tuje pomoči podrl prepovedanca. Ravno prav mu je prišlo, da je bil to les za kurjavo in ne za gradnjo. Zažigalne vrvice je kupil in mnogo dinamita in tfeki dan z rovnico čez ramo odšel v prepovedanec. Do pozne noči so po trgu in okolici odmevali streli dinamita izpod rebri. Zvečer ga je na poti domov srečal starec, prijatelj njegovega starega očeta. »Kaj z dinaniitom ti goro podiraš? .. .« ga vpraša, ko da ne verjame. »In to prepovedanec starega očeta?...« »Da, in kaj zato?« »Gledal sem le v norenju, ko si premoženje zapravljal, pa ti nisem besede dejal.« »Nisi, ker nisi imel pravice na to...« »Vsaj toliko bi je imel, ker sem s tvojim dedom drugoval, a tvojega očeta sem poznal še ko otroka.« »Menda to ne pomeni, da si pametnejši od mene ...« »Nisem tako mislil. Povem ti pa, da vsaki radi svoje neumnosti trpi. Tako tudi ti. Samo eno sem ti hotel reči: ne podiraj z di-namitom dedov prepovedanec!« »Zakaj ne?...« »Greh je. To je dedščina. Les je to, živi les, ki se vsako pomlad v zelenje razbohoti in pozimi pod težkim snegom v koreninju poka. Ni zato zraslo to drevje, da ga z dina-mitom kol ješ in puliš s koreninami vred. Kaj veš? Morda živi in diha? Vsaj posekaj ga, da štori ostanejo in da iz njih mladice vzra-sto, ne pa da s koreninami vred uničiš, kar je ded sadil!...« »Je to vse?« »Vse.« »Menda nisem otrok, da bi mi li svetov dajal. Zbogom!« Kljubovalno in jezno mu je pokazal hrbet. Ko da ga krila neso, ga je zmanjkalo izpred starčevih oči. Drugo jutro je pod hraste starega prepovedanca zopel delal dolge luknje in zažigal dinamitne naboje. Hitro je delal. Blizka bodočnost njegova je zavisela od tega, kdaj konča in dobi de- Vasi barvasti Čevlji bodo kakor novi, ako jih barvate t Brauns, ttUJb^M barvo la usnje! Tudi aktovke, itovčegi, usniati stoli itd. vse j 7»tybrtTt tmivi' irffleda kakor novo! P b>va se v \veh drogertfah ter t vinah x barvo in usiy'em/ "J Tovarna barv Viljem Brauns, Celje. Tz razburjenosti. Se bolj pa radi preobilo zaužitega alkohola, sta so vlegln na tir. Pomoloma pa ne pod brsovlaiv, temveč na prazni tir. Najbrže bo-deta za svojo neumnost prejela ue ravno prijetno pohvalo. *Pogrešan krojaški pomočnik ii Zgornje šiške. IS letni kroj.iški ponudnik Viktor Miškot, uri-stojen v Ljubljano, je 24. septembra zvečer odšel od dela ter so ni več javil na domu ter izkusi. Miškot je visoko postave, bolj šibek, podolg.ici^ga bledega obraza in kostanjevih las. Oblečen je v bolj ponošene svetle hlače, enak telovnik, nu er suknjič s precej kratkimi rokavi in p:sa.io srnico. Javnost se vljudno prosi, če ga kdo vidi, na i )i.-<> nasvetuje, da se povrne domov, ali pa nazmuu varnostnim organom, da ga pripeljejo domov. ir Deset kupletov. Za en glas s klavirjem zJožil Anton Grum. Založila Jugoslovanska tisk;;>.na v Ljubljani. Cena izvodu 2ti Din. Pričujoča zlmica obsega tO kupletov prav šalijive vsebine, ki bodo nudili navzočim veliko zabavo in razvedrilo. Spevi so zloženi v melodrvoznem in lahkem slogu, Tudi klavirska spremljava ne bo delala težkoč. Klavir nadomesti lahko tudi harmonij. Ker tozadevna gradiva v jiaši glasbeni literaturi zelo pogres- .mo. upamo, da je s to izdajo teh kupletov ustreženo še posebno našim iHideželsklm odrom, Ivi jiu bele hrezdvomno radi uporabljali. ir Esperautske učne knjige v shvonakem jeziku. Fsp.-slov. -lovnlca (primerna tudi za samouke). Cena 15 1 »In. — Esp.-slov. in slov.-esp. slovar. Cena 55 Din — Ključ za Esper.mto (kratka slovnica In slovarček). C(!ua 3 Din. Omenjane knjige se naročajo pi i »Klubu esperantistov v Ljubljani«, dobe se pa ludl v vseh icnjlgani .h. * •k Novi vozni red Ek»preti< je izšel. Poleg vseh najnovejših sprememb, »bsega i ud; najnovejšo tarifo za izvoz vsakovrstnega lesa Italijo in Grčijo. ★ Oblačil nic« za Slovenijo v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7, priporoča p. n. občinstvu svojo bogato zalogo liinnufukturiu-gu blaga. Državni uradniki dolnjo blago na obroke, proti predložitvi uradne legitimacije. 11.191 iT Darujte podpornemu društvu slepih, Ljubljana, Ključavničarska ulica 3/11. ~k Klobuke čisti, lika, preoblikuje iu barva Mirko Bogataj, Stari trg 14. ★ Opozorilo. THEA IMPORT, družba z o. z., Ljubljana, obvešča vse svoje cenjene odjemalce, da so se v zadnjem času pojavili na tržišču falsifikati »BllDDHA« čajnih mešanic. Ker so naši čajni proizvodi >Neumno delaš... neumno!... Vrvica bo dogorela prej ko.se boš umaknil!...«. Ni poslušal sam sebe. V naglici ni niti pogledal, na katero stran bi bilo najbolje bežati. Zažgal je in hotel pobegniti. Pa se je v veje že podrtega hrasta zapletel. Tisti trenutek se je strel razlegel za njegovim hrbtom. Precej zemlje je vrglo v zrak in preklano deblo je ko zaječalo. Neka ogromna teža je strastno in usodno padla nanj. V zadnjem zavestnem trenutku mu je ko poslednji opo-.min palo na misel: »Greh'je... morda ima dušo!...« (Iz srbžčine Tone Potokar.) Najmodernejši damski plašči velour in kasha, cela svilena podlag« z vatelinom 590 Din. - ZELO TRPEŽEN ZIMSKI PLAŠč! podložen, 350 Din. — PLAŠČ ZA DEKLICE v vel od treh let naprti, 120 Din dalje. — NAJMODERNEJŠA K02UH0VINA za n« plašče se dobi pri: F. in I. GORIČAR :: LJUBLJANA Sv. Patra cesta it«v. 29- J9* Oglejte si razstavo v izložbi! varanja naših odjemalcev. Falsifikati so kakovostno veliko slubši od original v. S ponarejanjem se peča neka famozna »BUDDHA« lmport čaja, ki jc povzela elemente svojega naziva iz naše firme in ki jo zastopa naš bivši poslovodja. V svrho lažje mistifikacije naših odjemalcev jc prilagodil zunanjost za-vitkov našim originalom ter pretvoril postavno varovano znamko »BUDDHA« v »Buddna« spal-edranko. Smatramo za svojo dolžnost, da opozorimo vse zainteresirane trgovske kroge in p. n. koiisumente čaja na te potvorbe, ki nimajo z našimi originalnimi čajnimi mešanicami »BUDDHA« prav nobene zveze ter jih svarimo pred nakupom teh potvorb. Napram ponarejevalcem smo uvedli potrebne pravne korake v svrho zaščite naših interesov. Obenem pa priporočamo vsem odjemalcem, da p.>z.'jo pri nakupu na postavno varovano znamko »BUDDHA« in da odklanjajo vse pro;7vode, ki niso opremljeni s to znamko. V.ončno sporočamo našim odjemalcem, da smo preselili naše poslovne prostore in skla-diščt v Aškerčevo ulico 3/1 (renovirana bivša Denv dova tovarna). T e a lmport, družba z o z., Ljubljana, jMiklošičeva cesta 13/1. Ljubljana Kaj bo danes? Onerno gledališče: Evgenij Onjegin. Izven. Začettk ob pol 8 zvečer. Kino Ljubljanski dvor. Tatarska kri. Igrišče Primorja: Prvenstvena tekma Primorje — Ilirija ob 4 popoldne. Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in Mr. Ramor, Miklošičeva ceste 20. Nesreča ne počiva — Smrtna 'nesreča. -Iz'Tržiču: Pretekli teden je dohitela žalostna smrt Antona Kavarju od Sv. Ane. Zvečer se |o odprivil. kakor pripovedujejo, kropit mrliču, pa jc bil še isti večer tudi sam na mrtvaškem odru. Nu potu grede ga jc podrl nek kolesirr in' mo? je tako nesrečno padal, da je radi pretreseuju možgun kmalu nastopila sntrt, kot je ugotovila obdukcija. V koliko je kolesar kriv nesreče, bo'dogfiala preiskava. — Težka ncbrečti. Dne 3. oktobru so z osebnim avtomobilom pripeljali v bolnišnico Celje težko poškodovanega Valentina Navršnika, starega 59 let in zaprtžldtftga kot težaka pri gradnji nove ceste Polzela—Sv. Andraž. Pri raz-strcl jevanju kamenja mu te oster kamen priletel tako nesrečno v vrat, da mu fe dobesedno iztrgal izpod vratu celo grlo in goltanec, nepoškodovane pa pustil'vratne žile. rudi česar ga jo bilo še mogoče živega pripeljati v bolnišnico, kjer so zdravniki takoj podvzeli prve operativne korake. Mesto iztrganih delov so mu vstavili cevke na vratu, skozi katere sedaj diha in prejema hrano. Težka nesreča predstavlja zanimiv slučaj za zdravnika-operaterja in ne dvomimo, dn bodo rcnomiraui celjski operaterji storili vse, du siromaka ohranijo pri življenju. — Zastrupijen.je s plinom: Poročali smo dne 27. smtembra o zustrupljenju s plinom. Mestna plinarna nam k teinu sporočil: Oinen jeni delavce jc skupno z drugimi delavci izmenjaval čistilno maso v čistilniku /za /vcrdovodUc. Pri tem delu je postalo samo teinu delaven slabo, onesvestil se je. preden pa je dospel nokli-cani rešilni avto, se je že zopet zavedel. (Pač pa je omedlel v reševalnem avtu! Op. ur.) Ne gre torej za zastrupl jen je s plinom, tudi ne odgovarja resnici poročijo, :a celokupen naš nared in državo najepohalnejši iit najvažnejši čin po našem narodnem ujedinjeuju. Tega dne je progiasil Nj. Vel. kralj Aleksander I., da se dosedanji naziv naše kraljevine spremeni v naziv Kraljevina Jugosiavija. Da damo temu značilnemu zgodovinskemu dogodku najprimernejši izraz svojega navdušenja in veselja, ki smo ga občutili vsi spontano v svojih srcih, sklicujejo vsa narodna društva veliko mani-iestacijsko zborovanje za nedeljo, dne 13. t. m. ob 10 dojKildiie na trgu Svobode. Jugoslovani! Naša narodna dolžnost in hvaležna udanost našemu kralju nas kliče, da se odzovemo vsi temu pozivu in se udeležimo tc patriotične manifestacije. Združena narodna društva v Mariboru. Grajski prebivalci dobe vodo Ljubljana, 5. oktobra. " Da prebivalci gradu nimajo vode, tega ni treba misliti, toda kake stiske in skrbi imajo z njo, ' to smo povedali že pred dnevi, ko smo opisali njihovo bedo in pa »sijajno« funkrijoniranje motorja na Osojah, ki trikrat na dan dovaja vodo na Grad. Ali pravilnejše: moral bi jo dovajati! Morda je bil vzrok ravno naš članek, da se je mestna občina seda odločila za naglo, brzo rešitev tega problema in da reši grajske prebivalce večnih kalamitet z vodo. Že prihodnje dni, vsaj tako so nam zagotovili na magistratu, pričnn na gradu delavci graditi rezervoar za vodo ter bodo montirali tudi posebno črpalko, ki bo stalno dovajala v ta rezervoar vodo. Grajski prebivalci se bodo mogli vsak čas in ne samo, kakor do sedaj trikrat na dan, preskrbeti z vodo, Montiranih bo na gradu tudi več pip, tako, da grajskim gospodinjam ne bo treba več čakali v dolgih vrstah na vodo, kar je bilo mučno zlasti pozirri. Tudi ne bo treba, v slučaju da vodovod zmrzne, čakati na voznika z vodo. Vse naprave in zgradba rezervoarja bodo ve-liale približno 200.000 Din, Ta znesek je v proračunu že določen. Rezervoar bo zgrajen v najkrajšem času, vsekakor pa še pred pričetkom ostre zime. Grajski prebivalci bodo, kakor se torej zdi, končno prišli do poštene preskrbe z vodo. Samo na obljube pa naj se nikar ne zanašajo, zato naj večkrat pritisnejo na mestni magistrat, da to svojo sedanjo namero resnično, neodložljivo in naglo izvrši! Zakaj: zima je pred vratmi! Še nekaj: mestna občina bo z zgradbo rezervoarja samo prihranila. Ne bo ji treba več plačevati monterjev za večna popravila motorja na Osojah in ne bo ji treba več plačevati voznikov za dovažanje vode na grad. Tudi grajski oskrbnik se bo lahko oddahnil in ozdravil še od lanskega zimskega razdeljevanja vode razpokane roke. Ustreženo bo vsem grajskim prebivalcpm, toda: mestna občina ima dolžnost, da takoj prične s temi deli. rt O Ob obletnici smrti dr. Janeza Ev. Kreka se bo zanj darovala sv. maša v torek, 8. okt. ob 7 v frančiškanski cerkvi. Daroval jo bo pokojnikov sošolec g. prof. dr. Franc Perne. O Vreme je bilo včeraj v Ljubljani zopet lepo toplo, dopoldne jasno, popoldne precej oblačno. Pihal je precejšen zapadnik. Temperatura zjutraj 14.3» C, najvišja dnevna temperatura 23» C. Ista temperatura je bila tudi v Mariboru. Drugod je bila višja, 25—28« C. © Spomenik Ilirije je do polovice že gotov. Postavljenih je že šest kvadrov, ostali pa so deloma že obdelani in pripravljeni. Na spomeniku so že vidni napisi v zlatih črkah. Včeraj ob 11 si je ogledal napredujoče delo pri spomeniku tudi gospod knezoškof dr. A. B. Jeglič, kateremu je gospod župan dr. Puc razložil vsa dela pri spomeniku in regulaciji bližnjih ulic. G. knezoškof je bil očividno zelo zadovoljen s tem, da se bo ta mestni del tako olepšal in postavil tu tako spomenik Iliriji oživljeni, O Za proslavo 120letnice Ilirije. Pripravljalni odbor za proslavo 120 letnice Ilirije oživljene prosi vsa ona društva, ki se še niso prijavila, da se udeleže odkritja spomenika Ilirije oživljene in korakajo v slavnostnem sprevodu, da nemudoma naznanijo svojo udeležbo na naitlov odborovega taj- nika g. Karla Mahkota, Ljubljana, Glasbena Malica, P rijava je neobhodno pclrebna, da se more določiti vrstni red in pa natančno določiti kraj zbirališča, da bo sprevod hitro in nepretrgoma se izvršil. G Promenadni konccrf muzike Dravske Div. v Zvezdi bo v nedeljo, 6. oktobra, ob 11. Dirigent višji kapelnik dr. Jos. Čerin. Spored; 1. Čerin: »Slovenski fantje«, marš. 2. Fetras: »Kraljičin; valček. 3. Mozart: Ouverlura k operi »Titus«. 4. Smetana- Fantazija iz opere »Prodana nevesta«. 5. Amadei: Serenada. 6. Fetras: »Od odra do odra«, operni potpuri. 7. Čerin: »Miljenci«, slovenske pesmi. , $)JI?,'orl» se lepša. Na Dvornem trgu so le dni dfcvršfli levi hodnik Zanimiva bo" okrasitev tega hodnika, ki se je .izvršila pp navodilih arh. Plečnika. Rob hodnika so namreč okrasili z malimi betonskimi krogljanii, podobno, kakor na Sv. Jakoba trgu, kjer seveda stoje mnogo večje krog-Ije. Dvorni trg so, kakor znano, uredili v sporazumu med mestno občino in hišnimi posestniki, ki si dele stroške. © Fotografije nove opere »Švnnda dudak.< v ljubljanski inscenaciji je razstavilo uredništvo revije »Ilustracija« V Zvezni knjigarni (Šelenburgova ulica) in v trgovini P. Magdi č (Aleksandrova c.) 0 Zelo prijaicn gost. Neki Ferdo z Viča je sedel v gostilni Marije Fri^el na Viču. Dobro se je najedel in napil, ko pa mu je gostilničarlca predložila račun 29 Din, je Ferdo vzrohnel, pričel gostilničarko zmerjati z najbolj izbranimi cvctka-mi, jo udaril s stolom po rokah in jo resno poškodoval, nato pa razbil iz gole jeze še štiri gramofonske plošče, vredne 200 Din. rerdu bo prevročo kri ohladilo sodišče. 0 Vlom na Poljanski cesti. Hišni posestnik 1'ranc Kambič je prijavil, da je bilo v petek, v opoldanskih urah, vlomljeno v delikatesno trgovino njegove žene Ljudmile na Poljanski cesti 18. V lomilec je odprl vrata iz veže v trgovino in odnesel iz blagajne na pultu 1200 Din. Kdo bi bil vlomilec, bo težko dognati. 0 Tatvina v cerkvi. Gospa Ljudmila Zupančič iz Most je šla v petek zjutrai molit v frančiškansko cerkev. Poleg nje je v ldopi sedela neznana, zeleno oblečena ženska. Ko je bila Zupančičeva zatopljena v molitev, je neznanka pograbila njeno torbico s klopi in neopaleno odšla. V torbici je bdo 600 Din denarja in nekaj drugih predmetov. Zupančičeva trpi okrog 750 Din škode. © Razne tatvine. Mesar Rudolf Ocvirk ima s svojimi kolesi smolo. Ponovno mu j6 bilo že ukradeno kolo. Sedaj mu je nekdo izmaknil na Starem trgu kolo, vredno 1500 Din. — Fostfežnica Karolina Hren v Kolodvorski ulici št. 11 ima to nesrečo, da ji od časa do časa kdo izmakne nekaj denarja iz shrambe, to je izpod posteljnega vzglav- ja. Sedaj jo je že tretjič obiskal neznan tat, _ nje seveda ni bilo doma, — ter ji ukradel težko prihranjena dva stotaka. -a- Posestnikov sin Franc Kastehc iz Kleč je zapeljal svoj voz na dvorišče Kalanove gostilne na Poljanski cesti, sam pa je odšel na golaž. Ta čas mu ie neki nepridiprav izmaknil z voza_ par čevljev, vrednih 160 Din. © Gospodinje, ki Imajo prosta stanovanja za akademike, nai javijo to na naslov; Akademski urad dela. — Univerza Ljubljana. © Esperantski tečaj za začetnike se bo tudi letos vršil v Št. Jakobski šoli. Otvoritev v torek dne 8. oktobra t. 1., ob pok 8 zvečer, Učnina mesečno 15 Din,, za dijake 10 Din, Sr © Društvo zobnih zdravnikov ima v petek 11. 1. m. svoj oktoberski sestanek v stranski sobi restavracije »Slon« ob pol 21. Debata o Kohler-jevem kurzu. © Zdravnica dr. E. Jenko-Groyer-jevn do 12. f. m. ne ordinira. © Kemično snnženje oblek — Šimenc, Kolodvorska ulica 8. KINO LIUBLIAIVSKI PVOB Samo še danes ;n jutri I < Tatarska kri V glavnih vlogah člani Hudožestvenega teatra. Balalajke. Ob V511 predp , 3. '/,5, 6, '/j8, 9. (Tel. 27301 ij Danes ob 15. uri vsi k otvoritvi letnega orlovskega telovadišča ua Livadi! □ V prosvetnem kinu se predvaja danes in iutri znani film — »40.000 milj z Lindberghom«. Med predstavo svira salonski društveni orkester. Predstave ob pol 20. uri, danes po potrebi tudi ob 17. uri. □ František Svoboda v Mariboru. Danes pri- r-iv v Maribor František Svoboda, znani delavec v o-vatiizaciji češkega orlovstva ter načelnik mednarodnega telovadnega zbora sodnikov ob priliki velikega svetovaclavskega orlovskega izleta v Pragi. Btalu F. Svobodi, ki se udeleži popoldanskega orlovskega nastopa na Livadi, naša najiskrenejša dobrodošlica. □ Nočno lekarniško službo ima tekoči teden (danes od 12. ure naprej) Vladovičeva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici,. □ Iz obupa v smrt. Včeraj so opazili pasantje dvesto korakov od ceste, ki pelje mimo Treh ribnikov v grajskem gozdu, na neki brezi obešenca in obvestili o tem takoj tukaišnjo policijo oziroma orožniško postajo. Na lice mesta se je takoj podal orožniški jjoveljnik Martin Podkrižnik, ki je na podlagi potnega lista, ki se je nahajal v obešenče-vem žepu, mogel ugotoviti njegovo identiteto. Gre za samounior uradnika pri stavbnem podjetju Kof-mannu, 29-letnega Ludovika Kerua. V treh pismih, ki so jih našli pri njem, je še uredil nekatere svoje zadeve, ki se tičejo njegove matere in izplačila njegovega zavarovanja materi. Zdravnik dr. 1'odlesnik je pri pregledu ugotovil, da gre za samounior. Njegovo trup.o so prepeljali v mrtvašnico na pobreš-kem pokopališču. □ Koncert v mestnem parku se vrši danes ob običajni uri. Na programu so: Svoboda: Mali be-čarac (marš); Puccini: fantazija iz opere Tosca; Thomas: uvertura k operi Raymond; Verdi: Kava-tina iz opere Traviata; Donizetti: Finale iz opere Lucija Lamennoor ter Afonasijev: Pod Liojanom (marš). Svira vojaška godba. □ Županovo mesto je odložil v Dobrenju dosedanji župan Anton Robič. Na njegovo mesto je imenovan dosedanji prvi občinski svetnik Franc Fras, ki z današnjim dnem prevzame županske posle. □ Iz tukajšnje bolnice. Asistent na kirurgič-nem oddelku tukajšnje javne bolnice dr. Fr. Pod-koritnik pojde na petmesečni študijski dopust v inozemstvo, kjer se bo specializiral za ortopedijo. □ Ordinirati prične na Aleksandrovi cesti 16 dr. Franjo Pavlič, špecialist za notranje bolezni Or-dinacijske ure od 8—12 in cio 14—16. Več glej v inseratnem delu. □ Izlet na Klopni vrh priredi v soboto, dne 12. t. m. zimsko-sportni odsek SPD Maribor-Ruše. Odhod iz Maribora s popoldanskim in večernim vlakom. V nedeljo izlet na Pesek, kjer se vrši ustanovni občni zbor zimsko-sixntnega odseka Konjiške podružnice SPD. □ Iz samoupravne zdravstvene službe. Za okrožnega zdravnika v Gornji Lendavi je imenovan dr. Zdenko Matjašič. S tem je rešeno pereče vprašanje zasedbe tega mesta v prid tamošnjemu prebivalstvu. — V nuirskosoboški bolnici pa se imenuje za ordinarija dosedanji asitent dr. Silvij Brandieu. □ Stavbeno društvo za zidanje Mladinskega doma ima danes ob 10 občni zbor v dvorani Katol. omladine, Cvetlična 28, Otvoritev prenovljene kavarne »Jadran«. Mariborske kavarne dobivajo v poslednjem času novo rfce. In tudi kavarna »Jadran«, ki se je že zadnja tri leta sem prezidavala in prenavljala, ni hotela za-ostati. S preureditvijo ter prenovitvijo lokalov je ta kavarna, ki ima ravno radi kolodvorske bližine svoj velik: tujskoprometni pomen, dobila značaj krasno urejenega ter z vsem modernim kavarniškim kom-ortom opremljenega reprezentančnega javnega lo-kala, ki bo prijetno shajališče ter zbirališče kavarniških gostov. Lepo izvedena razsvetljava, mogočni lestenci, na novo preurejeni igralni prostori ter na novo instalirana centralna kurjava z najmodernejšo ven llacijo dajejo kavarniškim prostorom posebno obeležje;, ravnotako jc kuhinja opremljena z najnovejšimi aparati za varenje kave in kuhanje mleka, ki jamčijo za brezhiben obrat. Podjetnost g. Šereca, lastnika kavarne, zasluži vse priznanje. □ Pod milim nebom... Deložiral! so iz stanovanjskega poslopja v Wilsonovi 23, ubogega 100-od-s to t nega invalida Alojzija Petka, ki se je s svojo ženo, tremi otroci in pohištvom zatekel na travnik ob Jadranski ulici. Nerazumljivo nam je, zakaj se ne more revež s vojo družino vseliti v zasilno'stanovanje ob Jadranski ulici, ki mu je bik) dodeljeno. □ Prvo mariborsko delavsko koosumno društvo ima jutri ob 19 ustanovni občni zbor, ki se vrši v društvenih prostorih na Koroški cesti 1. Na dnevnem redu je sprejetje pravil, volitve načelstva in nadzorstva ter slučajnosti. □ »Slovenec« je včeraj prišel radi zamude vlaka (železniška nesreča) v Maribor šele ob 12.30 in se radi tega ni mogel dostaviti naročnikom v dopoldanskih urah kakor običajno. □ Na de!ovnem trgu. Takoj dobe zaposlilcv ! preko tukajšnje Borze dela: 1 pek, 1 mlinar, 2 ta- ] (jetnika, I čevljar. 1 kovač, več mizarjev, 2 sobosli-karja, 2 tesarja, 2 vzgojiteljici, 2 varuški, 2 kuharici, 0 tovarniških delavk, 6 služkinj, 1 pisarniška moč, 2 šivilji ter 1 gospodinja za Vojvodino. □ 70-lctnica mariborskega bogoslovja sc bo obhajala na svečan način v nedeljo, dne 13. in v ponedeljek, dne 14. t. m. Ob tej priliki je izšla jubilejna »Spomenica ob 70-letnici lavantinskega bogoslovnega učilišča v Mariboru«, ki jo je izdal profesorski zbor in ki jo je uredil prelat dr. Kovačič. O programu jubilejnih slovesnosti še poročamo. □ Mariborski čebelarji priredijo danes ob 15 v Hočah pri Božičku čebelarsko razstavo, na katero se vabijo vsi, ki se za to panogo gospodarstva zanimajo. □ Tukajšnja režllna postaja je intervenirala v preteklem letu v 208 slučajih, med katerimi jc bilo 126 nezgod. □ Češki koncert sc vrši v (orek, dne 8. t. m., v veliki unionski dvorani. Nastopi 52 pevcev iz Moravske Ostravc. □ Mariborski živilski trg jc bil včeraj živahen, dobro založen in obiskan, špeharjev je bilo 42; pripeljali so na trg 103 zaklanih svinj, 1 telico in 2 teleti. Kmetje pa so pripeljali 18 vozov sadja, 24 vozov krompirja, 12 voz v čebule, 16 vozov zelia, 12 vozov sena, 3 voze otave in 3 vozove slame. Cene so bile: krompir 0.80—1.25 Din; čebula 2—3 Din; zelje 0.50—4 Din; kumarcc 0.50—1 Din; karfijola 2—8 Din; česen 10—12 Din; sveže zelje 0.80—1 Din; paradižniki 1—2 Din; glavna salata 0.25—0.75 Din; gobe 2.50Din; jabolka 4—6 Din; hruške 6—8 Din; slive 2—4 Din; breskve 6—10 Din; grozdje 8—12 iDn. Cene so se precej ustalile, vendar so sc cene sadju dvignile, zlasti breskvam. □ Kolesarji pozor! Tatvine koles se dnevno množijo! Zato zavarujte Vaša kolesa pri »Prvi Jugoslovanski kolesarski zaščiti« v Mariboru, Gosposka 20, katera Vam v slučaju tatvine Vašega kolesa vrne novo kolo. Zahtevajte prospekte. Celje Hvalevredna poštenost V celjsko glavno trafiko je v petek dopoldne dospel neki moški in nakupljen tobak plačal z 1000 dinarskim bankovcem. Službujoča gospodična je bankovec izmenjala in pri naštevanju bankovcev nametala stotake na lOOOdinarski bankovec, pa vse skupaj izročila nakupovalcu. Mož ni pazil in je vtaknil vse skupaj v listnico ter odšel. Po njegovem odhodu so takoj opazili pomoto ter avi-zirali tudi policijo. Iskanje za neznanim moškim je bilo zaman in uslužbenka bi bila kajpak dolžna trafikantu pomotoma izgubljeni denar vrniti. Proti večeru pa jc dospel v trafiko železničar Jože Rc-pin in prinesel izgubljenega jurjo. Povedal jc, da jc šele domov prišedši zapazil pomoto, pa sedel takoj zopet na vlak, da vrne denar. '.©• Preselitev lekarne »Pri križu«. Cenj. občinstvu Celja in okolice vljudno naznanjamo, da preselim svojo lekarno »Pri križu« v ponedeljek, dne 7. t. m. iz Cankarjeve ulicc 2 v novo palačo Ljudske posojilnice na Kralja Petra cesti. Lekarno sem popolnoma nanovo opremil in založil z vsemi inozemskimi in domačimi specijalitetami. Ker sc nahaja moja nova lekarna v neposredni bližini skoraj vseh celjskih zdravnikov in bolniške blagajne, bo cenjeno občinstvo kar najhitreje postre-ženo, vsled česar se priporočam v slučaju potrebe njega zaupanju. — Mr. Fedor Gradišnik, lekarnar. es Radi železniške nesreče pri Zagorju je prispel včeraj ljubljanski brzovlak, ki bi moral priti v Celje zjutraj okoli 3 v Celje, še le po 11 dopoldne. Ker prihaja s tem brzovlakom tudi »Slovenec«, so ga prejeli naročniki včeraj še le okoli poldneva. Vse dopoldne so se zbirali potniki na celjskem kolodvoru in čakali vlakov v popolni negotovosti. V takih primerih naj bi se občinstvo potom razglasa informiralo o stanju prometa, da ne bi posamezniki kar po tri in več ur brez posla morali posedati po kolodvoru. Prizadeti so vsled zastoja v prometu bili zlasti meščanskošolski učitelji, ki so hoteli zjutraj odpotovati v Slovensko Bistrico na zborovanje meščanskošolskega učiteljstva, pa so mogli dospeti tja še le s popoldanskimi £t Na novi mestni avtobusni progi Celje — Podčetrtek — Sv. Peter pod Sv. gorami se je vršila v petek zvečer in včeraj zjutraj poskusna vožnja, ki je potekla vseskozi gladko. Elegantni »Mercedes-Benz« se je na razmeroma slabih cestah in močnih vzponih pokazal kot vseskozi solidno in udobno vozilo. G Preselitev odvetniške pisarne. Včeraj se je preselila v novo palačo Ljudske posojilnice odvetniška pisarna gg. dr. Hodžarja in dr. Stano-nika. Pisarna se nahaja v I. nadstropju palače na Vodnikovi ulici z vhodom bliže meščanski šoli. -©■ Šala, ki bi lahko končala s smrtjo. Brivski mojster Ivan Železnik je v petek zvečer okoli 11 peljal večjo družho z avtomobilom proti njihovemu domu na Bregu. Po Kapucinskem mostu in pri zavoju ob mostu proti Bregu je ves čas dajal znamenja s hupo. Ko je privozil blizu gostilne »Na škarpi«, je opazit, kako se je neki r.jjški vlegel počez preko ceste. Z veliko prisotno:(jo duha je Železnilc ustavil avto tik pred ležečim moškim. Pri zaslišanju so doznali, kako se piše. Jfa 27letni delavec v Apneniku. Stražnik je seveda moža, ki je rekel, da je vsled pijanosti padel na cesto, odve-del v zapor, ker so razne priče povedale, da si je hotel privoščiti trapasto šalo, ki bi ga lahko bila veljala življenje. ,ADRIA' čevlji CELJE * NARODI« DOM Pišejo nam Iz Slovenske krajine. Pod vo* je prišla. Šestletna deklica Novak Gizela iz Bokreča se je peljala z materjo na njivo. Mati je vodila krave. Ko se je spuščala po nekem klancu dol, je zaslišala naenkrat od zadaj krik. Ozrla se je nazaj in zagledala dekletec pod vozom. Deklica je tako nesrečno padla, da ji je šlo kolo preko glave in ji zadalo težke poškodbe. Prepeljali so jo v bolnico. — Osebna vest. Gosp. Mirko Štruc, kaplan v Gornji Lendavi (je dobil en mesec bolezenskega dopusta. Odpeljal sc je v Varaždinske toplice, ker je zelo bolan na revmatizmu. — DelaTgki dom. V Murski Soboti se jc konstruiral poseben odbor, kateri si je stavil nalogo, da postavi v prcstolici Slovenske krajine Delavski dom. Predsednik odbora je gosp. Franc Kerec, vodja Borze dela v Murski Soboti. Odbor je razposlal na delavstvo proklainacijo, v kateri razloži pomen delavskega doma in poziva delavstvo, da s prispevki sodeluje pri postavitvi lastnega doma. H Šmihcla pri Žužemberku. V nedeljo dne 22. septembra t. 1. je bila blagoslovljena novo dozidana ljudska šola. Stavba je dvignjena za eno nadstropje in jo tako prirejena, da se da spremenili, če bi bilo treba tudi v tri ali celo štirirazred-nico. Delo jc v lastni režiji vodil tukajšnji šolski odbor sam pod predsedstvom Jožefa Kastelica, posestnika iz Klečel. Zidarska dela je prevzel gosp. Anton Medved. S svojim delom je šolski odbor prihranil občini lepe tisočake, saj je v naši občini neka šola enorazrednica stala še enkrat toliko kot šmihelska. Blagoslova se je udeležila cela župnija in gdč. šolska upraviteljica Franica Bezlaj je v navdušenem govoru podala kratek zgodovinski pregled šolstva v Šmihelu. Naj bi ta šola pripomogla, da se ljudem vcepi ljubezen do rodne grude, da se izkoristijo vodne moči in zemlja z racionalnim gospodarstvom, da bi ne bilo treba iskati pouka v tujini. Iz Tržiča. Higienska razstava. Higienski zavod otvori danes ob pol 11 dopoldne svojo potujočo higiensko razstavo, ki bo nameščena v me-ščanskišoli. Uvodno predavanje bo imel g. ravnatelj dr. Ivo Pire. V laslnem interesu vsakogar je, da poseti predavanje in obišče razstavo. Vstop je prost. Zdravstvena izobrazba je pogoj za zdravje, srečo in blagostanje. Poslužile se ugodne prilike! Razstava ostane odprla cel teden in sicer vsak dan od 8 do 12 in od 2 do 6 zvečer. — Dolge počitnice. Dobrih 14 dni je že, kar se je začela šola, le še dom znanosti in učenosti pri Sv. Ani potrpežljivo čaka otvoritve. Ljudje se po pravici čudijo in povprašujejo po vzroku in to tembolj, ker nam je znano, da je še cela vrsta mladih učiteljskih moči, ki čakajo na službe. Ne dvomim sicer, da so otroci najbolj zadovoljni s takim stanjem, vprašanje je le, ali bo lo nepotrebno odlašanje v njihovo korist. Saj itak zima sama napravi večkrat počitnice, ko otroci radi oddaljenosti in slabih potov ne morejo v šolo, čemu še sedaij to zavlačevanje. Prosimo zato merodajne oblasti, da čimprej napravijo konec predolgim počitnicam. Iz Hrastnika. Kino Union igra ta leden v četrtek, petek in soboto zvečer ter v nedeljo ob 3 popoldne in ob 8 zvečer svetovni film »Kralj kraljev. V ponedeljek je predstava za šolsko mladino po znižani ceni ob 1. — Shod rudarjev se vrši v nedeljo popoldne prostorih Konzumnega društva. Vabimo rudarje na to zborovanje polnoštevilno. Višek športne sezone ASK PRIMORJE-SK ILIRIJA Danes se odigra v Ljubljani najzanimivejša, pa tudi najvažnejša prvenstvena tekma ta-korekoč cele Slovenije. Od izida današnjega i ducla bo zavisno prvenstvo Slovenije. Od vsega počet k a prvenstvenega tekmova- j nja do danes jc bil namreč prvak Ljubljane tudi nogometni prvak Slovenije. Mariborski klubi, odnosuo prvak Maribora, čeprav sc jc kvalitativno zelo približni nogometnemu nivoju Ljubljane, ni zmogel ljubljanskemu prvaku odnesti zmago na zelenem polju. Najbrž bo tako razmerje ostalo tudi v bodoče. . Današnja tekmeca mirne duše smatramo za športna predstavniku Slovenije, posebno v nogometnem športu. Oba kluba sta na tujih tleli že večkrat uspešno reprezentirala Ljubljano in Slovenijo. Potemtakem ni čudno, čc njih nastopi v prvenstvenem tekmovanju pomenijo višek tekmovanja v dotični sezoni. Kljub temu, du vlada med obe- ' ma kluboma groznnska rivaliteta, kar sicer j mnogokrat škoduje športnemu pokrotu pri nas , in kar se je uvedlo tudi v športne forume, pred- I vedejo igralci sicer ostro, toda fdir igro. ki za- ] dovolji vsakega posetnika, z izjemo seveda onih, j ki bi najraje videli, da bi lastno moštvo ostalo t zmagovito, čeprav zmage ne zasluži. I Kdo bo srečen zmagovalec v današnji tekmi, se ne more reči. Obe moštvi imata enako šanc. V ostalem pa ne smemo pozabiti, da igrajo pri nogometu vlogo razni vplivi kot li. pr. indispozicija igralcev itd., kar je za izid tekmovanja usodno. Čc bo tekmo vodil zunanji, objektivni sodnik, kar jc predi|x>goj za regularen potek tekme, in če nc bo publika posegala v_ odločitev, tedaj smemo pričakovati zanimivo in napeto borbo. Radi negotovosti izida vlada v Ljubljani za to tekmo velikansko zanimanje, ki se bo izražalo že v posetu predtekmi, kjer nastopita rezervni moštvi. Tudi ta tekma bo nudila napet boj in dobro igro, saj nastopijo v obeh moštvih igralci, ki bi bili dobrodošli marsikateremu prvorazrednemu klubu. Kakor doznavamo, jc ljubljanska nogometna podzveza ukrenila (jotrebno za nemoten razvoj tekme ter bo v slučaju potrebe policijskim potom odstranila z igrišča razgrajače. To jc tudi umestno, saj ni igrišče kak semenj, temveč kraj, kjer naj športniki pokažejo nn plemenit način svoje znanje. Tekmi sc odigrata ob vsakem vremenu na igrišču ASK Primorje na Dunajski cesti. Ob 14.15 nastopita rezervni moštvi, ob (6 pa prvi moštvi. Glavno tekmo bo vodil znani bcjgrajski sodnik Ružič. DANAŠNJE PRVENSTVENE TEKME V SLOVENIJI. Danes se odigrajo važne prvenstvene nogometne tekme tudi v ostalih krajih Slovenije. Poleg Ljubljane bosta odigrani »derby<-tekme tudi v Trbovljah med SK Amateur—SK Trbovlje in v Mariboru med SK Rapid—SK Maribor. Y Uelju nastopi tamošnji SK ("olje proti izvrstni cnajstorici mladega SK Olimp. OSTALE PRVENSTVENE TEKME V LJUBLJANI. 1'olcg ljubljanskega derbyja odigrajo danes prvenstvene tekme drugoruzredni klubi in sicer: na igrišču ASK Primorje ob 8.30 SK Nutu-kur—SK Slovan, ob 10.15 SK Svobodu—SK Gru-fika. Poslednja so igra za pokal Delavske zbornice. Na igrišču SK Ilirije ob 8.30 SK Slavija— SK K rakovo. PLAVALNO PRVENSTVO SK ILIRIJE. Danes dopoldne ob 10.30 in popoldne ob 14 se vrše v kopališču Ilirije nad vse zanimiva tekmovanja v plavanju in skokih za prvenstvo SK Ilirije. Program in vrstni red tekmovanja je sledeč: dopoldne: 200 m prsno gospodje, 100 m hrbtno dame, 100 m prosto gospodje, 50 m prosto juniorji-novinci, skoki gospodov, 200 m prsno dame in štafeta 5 krat 50 m prosto gospodje. Popoldne: štafeta 4 krat 50 prosto dame, 100 m hrbtno gospodje, skoki dam, 400 m pro- | sto gospodje in 100 ni prosto dame. Z današnjim dnem sc kopališče za javnost zapre. Dokler bo trajalo lepo vreme, se bo v njem vršil še trining plavalne sekcije, ki se bo nato za kratek čas preselila v telovadnico, do- i kler Ilirija nc otvori svojega zimskega kopališča, W sc že gradi in bo v teku šestih tednov dostavljeno. IZ SPORTKLUBA MARIBOR« .Miro Vodeb, popularni mariborski nogometaš in športnik, zapušča Maribor in se radi nadaljnjega študija preseli v Prago. V Vodebu izgubi SSK Maribor enega izmed nnjagilnejših športnih dclavccv. Od leta 1920 pa do danes, to | jc nc mnogo man j kot 200 tekem, jc Miro Vo- '■ deb odigral z zavidno požrtvovalnostjo in j Iu- ! beznijo do svojega kluba. Kot študent v Ljubljani jc tudi SK Ilirija v Vodebu našla dobrega športnega tovariša in aktivnega sotrudnika. Poleg tega se je Vodeb dolga leta udejstvoval v ' raznih športnih instancah. Bil ic član upravne- j ga odbora LNP, L11P in JHS. Pri današnji tek- j mi Maribor—Rapid se splošno priljubljeni Miro j poslavlja od svojih športnih tovarišev in občin- i stva. Pri tej priliki mu želimo v novem mestu i v zlati Pragi mnogo uspehov tako v študiju ka- j kor na športnem pol ju. MARIBORSKA ŠPORTNA NEDELJA. Ob 9.30 lin igrišču SSK Maribor: SK Adrijn —SSK Maribor II. mladina (sodnik Vesnauer). — Ob 10 na igrišču SK Železničarja: SK Svoboda—SK Železničar, prvenstvena tekma (sodnik Bizjak). — Ob 13.30 nn igrišču SSK Maribor: prvenstvena tekma SSK Maribor—SK Rapid (sodnik Nemec). — Ob 15 start k medklubski kolesarski dirki kolesarskega kluba »Perun« ori mestnem vodovodu. — Ob 15.30 na igrišču SSK Maribor: prvenstvena tekma SSK Maribor—SK Rapid (sodnik Dcrža j iz Ljubljane). ne izpusti nobene pentlje SK Ilirija (bazenska sekcija). Danes dopoldne ob 10 trening nn igrišču. Udeležba za vse igravke strogo obvezna. Pri treningu se sprejemajo nove članice. — Načelnik sekcije. Iz društvenega življenja Vič. Dne 15. oktobra se prične v društvenem domu dramatični tečaj. Vabimo vse. ki imaio veselje do dramatike, da se priglase do 10. oktobra predsedniku Prosv. društva. — Novinci, ki imaio veselje do godbe na pihala, naj se zglase v sredo 9. oktobra ob 8 zvečer v društvenem domu na Glincah (godbena soba). Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani sklicuje svoj redni občni zbor za nedeljo, dne 20, oktobra t. I., ob 10 dopoldne v dvorani palače Delavske zbornice, Miklošičeva cesta, pritličje, s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo ravnateljstva. 2. Podelitev absolutorija. 3. Sprememba društvenih pravil. 4. Volitev društvenega odbora in revizijske komisije. 5. Slučajnosti. — Za ravnateljstvo: Ivan Jelačin star. Tečaj za ročna dela priredi »Zveza uradnic in trgovskih nastavljenk« v Alojzijevišču vsako sredo od 7 do 9. Pričetek v sredo 9. t, m. Vse članice in tudi druge vljudno vabljene. Artur Rubinstein je brez dvoma največji pianist-virtuoz, kar jih je dosedaj nastopilo v Ljubljani. Na koncertu v ponedeljek, dne 7. oktobra igra Brahmsovo Rapsodijo in Capricio, dalje tri Schubertove skladbe Impromptu, Menuet in Vojaško koračnico, štiri dela Francoza Debussy-ja, Busonijev Turandot in tri plese Stravinskega Iz baleta Petruška. Na programu je tudi Chopin s Scherzom, Impromptujem in Valčkom ter Špancc Albeniz z dvema skladbama. Občinstvu priporočamo obisk tega koncerta, ki bo brez dvoma eden največjih in najpomembnejših koncertov letošnje sezone. Vstopnice v Matični knjigarni. Prijatelji grozdja pridite vsi v nedeljo 6. t. m. na trgatev prost. gas. društva »Barje« h Češno-varju, Dolenjska cesta. Začetek sezone v Tržiču. Prosvetno društvo sv. Jožefa je že odprlo svojo dvorano za letošnjo sezono. Pretekli dve nedelji je društveni kino kazal dva izključno poučna filma in obilna udeležba je pokazala, da se naši ljudje zanimajo tudi za te vrste predstave. Kino bo igral, kot jc zaenkrat predvideno, dvakrat na mesec in bo tako nadomeščal prosvetne večere, ki so bili prejšnja leta v navadi. Gledališka sezona se otvori danes in sicer s krasno romantično igro »Prisege o polnoči«. Začetek ob 8 zvečer. Orel Škoija Loka. V torek 1. t. m. jc imel tukajšnji orlovski odsek prvi fantovski večer v novem poslovnem letu, na katerem so si fantje začrtali smernice, tako glede izobraževalnega in vzgojnega dela, kakor tudi glede telovadbe v prihodnji zimi. Člani so navdušeno pozdravili predlog odbora, da se letošnja zima izrabi predvsem za notranjo poglobitev članstva in za proučevanje najbolj perečih vprašanj iz fantovskega življenja. Dolžnost slehernega člana in starešina je, da se fantovskih večerov sam redno udeležuje in privede s sabo kar največ drugih dobrih fantov. Na fantovskem večeru prihodnji torek se bo predavalo o ljudskih visokih šolah na Danskem, nakar bomo pričeli z vprašanji iz fantovskega življenja. Vsi, ki ste naši, ali želite postati naši? Na svidenje! Poizvedovanja 8tCDin nagrade dobi, kdor izsledi ukradeno kolo znamke »Aiglon«. Prvi blatnik nekoliko zvit. Zavori ob kolesih nq funkcijonirate, samo prva je z navadno žico pritrjena. Dinamo svetilka istotako pritrjena z žico. — Ivo Božič, Ljubljana, Stari trg 2-IV. Izgubil« «e je od šcnpctcrskc cerkve do Zmajevega mostu damska ročna lorbica. Najditelj ' prosi, da jo odda v upravi »Slovenca«. Yosku-šanju najti pravo |jot tnetl zahtevami in okusom svojih naroenikov-poslušnlcev in idealom, h kateremu vsa svetovna radiofoniju stremi in stremeti mora. Upamo pa. e priznanje. Programi teh postaj, posebno Prage, so bili res lepi in užitkov polni, vselej na umetniški višini. Morda bi kazalo od časa do časa dati tudi med inozemskimi pienosi kak bolj ljudski spored; mnogim naročnikom bi postaja s tem ustregla. Doslej sta namreč prevladovala opera in simfonični koncerti, kar smo vse s pridom poslušali, a včasih bi nam prav prišlo tudi kaj lažje inozemske »hrane*. Nismo pa tako zadovoljni s prenosi iz Zagreba in bi včasih še rajši poslušati tudi domači orkester dasi je tudi sicer dostikrat na sporedu. So namreč ti prenosi malo preveč enolični (solistovski nastopi, klavir, kuple-ti itd.). Saj nad izvajanjem samim se ne moremo pritoževati, je na umetniški višini, u živahnosti, življenja v sporedu pogrešamo. Na drugi stran' je pa gotovo resnica, da so prenosi iz zagrebške opere na višku in da prekašajo vst druge prenose; ne mislimo tukaj le izvedbe dela. ampak tudi prenos sam je v tehničnem oziru vzoren, da je res veselje poslušati. Menimo, da bo ustreženo vsem naročnikom, če se ti prenosi nele stalno obdržc temveč še izpopolnijo s prenosi iz Belgrada in še dalje: Dunaju. Varšave, Berlina. Tudi ti IhkIo lahko dosti pripomogli k pestrosti programa in spoznavanju kulture evropskih narodov. Služba božja iz rudnika. Angleški lastniki rudnikov tudi v duhovnem oziru skrbe za svoje rudarje, vsaj nekateri. Tako ima rudnik v S\vansea ob nedeljah za rudarje, ki morajo delati te dneve, službo božjo globoko % rovih. Radio postaja Cardiff bo danes oddajala to mašo. kar bo za njene naročnike svojevrstna posebnost. K sporedu tega tedna V nedeljo ob 16 bo član Narodnega gledališča v Ljubljani g. K. Gtegorin začel z branjem B o h u s I a v o v i h živl jenjskih in gledaliških spominov. Erantišek Bohuslnv, ki je bil pred vojno odličen član slovenskega gledališča v Ljubljani in neukrotljiv komik v vojni pa je prišel ob vid iu danes živi v skromnih razmerah v Pragi, nam prav prisrčno tu s preprostim humor jem prežeto slik i trnje v o pot glc.dališkega umetnika. Tu branje bo zanimivo ne samo za Ljubljančane in tiste, ki so kdaj videli igrati Bolitlslavo, ampak za vsakogar, tudi za tiste, ki imajo še danes o igravskem poklicu posebno mnenje. V torek ob 20 bo našu radio-posta ja priredila spominski večer pred kratkim umrlemu velikemu pesniku I v n Vojno v i-č u. Proslava se vrši na predvečer pesnikovega rojstnega dne. Najprej bo uvodno predavanje o Vojnoviču kot pesniku, nato bodo člani Narodnega gledališča igrali najbolj priljubljeno in najučinkovitejšo Vojnovičcro dramo »hkvi-nocij«. * Vremenska. Rtuliu-poročevalee je v petek zvečer napovedal za v soboto lepo, krasno vreme. Ali tudi radio je zmotljiv: v soboto je lilo za nalašč kot iz škafa. Zato si je v soboto pomagal poročevalec tako-Ie iz zadrege: ».Radi preobilice programa ne utegnemo podaiti ža jutri vremenske napovedi. Kakšno bo jutri vreme, povemo v nedeljo zvečer!« Ženin glas skozi slušalke. Amater zaspi med sprejemanjem radio-kon-certa, s slušalkami na ušesih. Zbudi ga krepki sunek njegove žene: »V posteljo pojdi!« Zaspani amater pa sliši s slušalkami na ušesih: »V posteljo pojdi — ku-ku, — sedaj sledi jezikovni tečaji« Programi Kadio~Ljubljana: Nedelja, oktobra: 9.90 Prenos cerkvene glasbe —- 10.30 Religiozno predavanje — 11.00 Citre in pelje. Na cilre igrata Iv. Kiferle in dr. iz zbirke 'Slov. narodne pesmi za citre tn klavir« — 13.o:i O čebelarstvu prodava g. Okorn — 15.30 Kdv. Gregorin čita Bohuslavovu gletl. spomine —■ Ki.00 Prenos prvenstvene tekme Ilirija : Priniorjo — 20.80 Prenos iz Zagreba: Večer slov. melodram. Sodeluje Vika Podgorska — 21.30 Koncert Radio-orkestra — 22.00 Časovna napoved in poročila — 22.15 Koncert radio-orkestra. Ponedeljek. 7. oktobra: 12.30 Rreproduc i rana glasba — 13 !!0 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba — 13.30 Iz naših dnevnikov — 17.00 Koncert radio-orkestra — 18.30 Higijonsko predavanje — 19.00 Srbohrvaščina, poučuje dr. Rupel — 19.30 Spomin obletnice Krekove smrti. Pisatelj F. S. Pinžgar recitira: »Fant, ti ne razumeš tega i« -- 20.00 -Orlov«, opereta. Prenos iz Zagreba — 2-2.00 Časovna napoved in poročila. Torek; oktobra: 12.30 Reproduc. glasba — 13.00 Časovna napoved, borza — 13.30 Iz današnjih dnevnikov —■ 17.00 Koncert radio-orkestra — 19.00 Slovenska literarna zgodovina, prof. dr. Grafendner — 19.80 Nemščina, poučuje prof. dr. Grafemtuer — 20.00 Spominska proslava Iva Voj-novlča: 1. Ivo Vojnovič kot književnik, govori profesor Fr. Koblar, 2. Ekvinokci.j Vojnovičeve šti-ridejanke (člani nar. gled.) — 22.00 Časovna napoved, poročila — 22.15 Koncert radio-orkestra Sreda. 9. oktobra: 12.30 Reproducirana glasba — 13.00 Časovna napoved, borza, reproduc. glasba — 13.30 Iz današnjih dnevnikov — 17.00 Koncert radio-orkestra — 18.30 Pravljice pripoveduje pisatelj Milčinski — 19.00 Francoska doba med Slovenci: Pred 120 leti, prof. Silvo Kranjec — 19.30 Francoščina, dr. Leben — 20.00 Prenos iz Prage — 22.00 Časovna napoved in poročila. Četrtek, 10. oktobra: 12.30 Reproducirana glasba — 13.00 Časovna napoved, borza, reproduc glasba — 13.30 Iz današnjih dnevnikov — 17.00 Koncert Radio-orkestra — 19.00 Iz življenja mravelj, prof. Pengov — 19.30 Tedenski pregled domačih in tujih krajev — 20.00 Slovenske in hrvatske narodno pesmi v priredbi Jos. Pavciča. poje gdč. Golobova — 21.00 Koncert radio-orkestra 22.00 Časovna napoved in poročila — 22.15 Lahka glasba. Petek, 11. oktobra: 12.30 Reproduc. glasba — 13.00 Časovna napoved, borza, reproduc. glasba — 13.30 Iz današnjih dnevnikov — 17.00 Koncert radio-orkestra — 19.00 Gospodinjska ura. ga. M. Bnrlolova — 19.30 Italijanščina, poučuje dr. Leben — 20.00 Jesen prihaja: petje, recitacije to glasba — 21.00 Koncert radio-orkestfa — 32.00 časovna napoved in poročila. Sobota, 12. oktobru: 12.80 Reproducirana' glasba — 13.00 časovna napoved, borza, reproduc. glasba — 13.80 lz današnjih dnevnikov — 17.00 Koncert radio-orkestra — 19.00 Napoleonovi nameni z Ilirijo, dr. Blaž Svetel 19 30 Rodbinski večer: šol. upravitelj Pero Horn — 20.00 Napoleonova proslava — prenos iz Uniona — 22.00 Časovna napoved in poročila — 22.15 Radio-orkester. Drugi programi i Nedelja, 16. oktobra: Belgrad: 9.00 Prenos službe bo^ie iz Sabor-ske cerkve — 12.20 Plošče — 12.25 Radio-orkeater — 17.05 Ciganski orkester s petjem — 20.00 Večer literarnega kluba: Kosovo« (recitacijo) — 22.10 ^Nikoli več«, monolog -- 22.85 »CarmelK, opera (Bizet) na ploščah. — Zagreb: 15.80 Prenos nogometne tekme — 20.00 Prenos iz opere. — Varšava.- 12.10 Prenos matineje iz varšavske fit Groi zeppelin Naši aparati poj© tako lepo. da se še ptičke pri njih peti uče ! Vaše stanovanje še ni popolno opremljeno, dokler ni v iijem takega radio aparata Ne rabite ne akumulatorjev in ne baterij, ampak le stensko stikalo f Oglasite se še danes pri nas ali telefonirajte na štev. telef. 3190 !adio°L!ubliana Ne. ta scnzacija je že izgubila svojo privlačnost. Sedaj se govori samo Se o prvovrstnih TUNGSRflM-BORtUN CEuEH. harmonije — 20.30 Poljudni koncert — 21.25 Koncertna glasba. — Budapest: 10.00 Cerkvena glasba — 12.30 Koncert op. orkestra — 17.15 Koncert mest. orkestra — 19 30 Prenos iz opere. »Bank bane, Erkel. - Dunaj: 10.20 Orgle — 11.00 Koncert dun. simfoničnega orkestra — 10.00 Popoldanski koncert — 19.00 Komorna glasba — 20.05 Goldonijeva komedija: »Vrtoglav«. — Milan: 10.40 Religiozna glasba — 12.30 Radio-koncert — 16.00 Komedija — 16.30 Kvintet (iz Turina) — 20.80 Donizettijeva opera »Favorita«. — Praga: 20.00 Koncert — sopran in bariton — 21.35 Schulhoffov konceri — piano (Beethoven). — Langenberg: 9.05 Kat. služba božja — 13.00 Opoldanski koncert — 16.30 Korni koncert — 20.30 Wagnerjev »Sieg-fried«. — Rim: 13.00 ltadio-trio — 17.00 Raznovrsten koncert — 21.00 Večer italijanske opere. — Berlin: 20.00 Ljudski koncert filharmonije. — Katovire: 16.00 Ljudski koncert Radio-orkestra — 17.-10 Koncert, prenos iz Varšave — 20.30 Poljska ljudska glasba. — Toulouse: 18.00 Koncert simfoničnega orkestra — 19.30 Plesna glasba — 20.00 Simfonični orkester. — Stuttgart: 15.00 Ljudska glasba — 16.30 Prenos dirke iz Pariza — 20.00 Koncert Radio-orkestra — 23.15 Plesna glasba. — Bratislava: 16 00 Koncert iz Brna — 19.00 Orkestralni koncert — 20.00 Prenos iz Prage, — Torino: 19.15 Koncert radio-kvinteta — 20.30 Prenos iz Milana — M. Ostrava: 16.00 Koncert — 19.00 Uverture iz Brna — 20.00 Prenos iz Prage — 21.35 Prenos iz Brna. Ponedeljek, 7 oktobra: Belgrad, 12.40 Radio-kvartet — 17.25 Fragmenti o ljubezni (recitacija) — 17.50 Plošče — 20.30 Desimir Vlagojevič čita svoje pesmi — 21.00 Koncert v katoliški cerkvi. — Varšava: 20.30 J. StraufJ: Netopir, opereta — 22.20 Poročila — 23.00 Plesna glasba. — Budapest: 12.05 Koncert salonskega orkestra — 17.45 Ogrske pesmi in čardaši — 20.10 Mozartov koncert — 21.45 Poročila, nato ciganska godba. — Dunaj: 19.00 Nora bere iz svojih del — 20-00 Prenos iz opere: »Srčna dama« in »Peklensko zlato«. — Milan: 12.30 Radio-koncert 16.30 Mladinski radio — 17.00 Radio-koncert — 20.30 Prenos operete. — Praga: 19.05 Slovaški večer — 20.15 Radio kabaret. — Langenberg: 17.3o Večerni koncert — 20,00 Prenos iz Diisseldorfa (komor, orkester, soli. violine). — Rim: 17.30 Popoldanski konceri — 21.00 Lahka in komična glasba. — Berlin: 16.30 Koncert — 18.00 Zabavna glasba 20.10 Simfonični koncert pevske akademije. — Katovice: 17.45 Ljudski koncert — 19.05 Koncert na harmoniko — 20.30 Prenos operete. — Toulouse: 18.00 Koncert plesne glasbe — 19.00 Solistični nastopi — 20.15 Simfonični orkester — 20.45 Iz operet, narodne pesmi in tango — Stutt-gart: 16.15 Zabavna glasba — 20.00 Operetni večer — 21.30 Literarna prireditev — 22.45 Vesele plošče. — Bratislava: 18.00 Koncert — 19.05 Slovaški večer — 20.00 Radio-kabaret. — Torino: 19.15 Radio-koncert — 21 .(K) Simfonični koncert. — M. Ostrava: 19.05 Slovaški večer — 20.00 Prenos iz Brna. Živali in radio (Janko Mlakar.) Da so živali muzikalične, je dognana stvar. Kdor se za to zanima, naj prebere tozadevne razprave pri Liignerju in Aufschneiderju, ki sta priznani kapaciteti na biološkem polju. Seveda, vse živali niso enako muzikalične. Tovariša SiJvin in čad sta me lani prosila, naj ju peljem na planino Hebet. Ker je bilo zelo vroče, smo prišli tja vsi potni. Legli smo na solnce in se sušili, krog nas so pa pozvanjale krave in rile svinje. Tu vzame Silvin iz žepa orglice in začne svirali. Krave so zbežale, svinje so pa prišle če bliijo in veselo mahale z zavitimi repki. »Glejta,« opozorim tovariša, -svinje so bolj muzikalične, kakor krave. »Nasprotno. pravi rezko Cad. »Kako to? Saj so vendar krave zbežale, med leni ko svinje napeto poslušajo. Prav to pa kaže, da imajo krave boljši posluh kakor svinje.« Te Cadove besede so pa Silvina tako razža-lile, da je vtaknil takoj orglice v žep. Ker živali ljubijo petje in godbo, je Čisto naravno, da ratln — vsaj kar je bolj niuzikaličnih — poslušajo radio. O razmerju živali do radiofonije nisem še ničesar našel v tozadevni literaturi. Tudi pri Liignerju in Aufschneiderju sem zastonj iskal podatkov. Zato sem navezan le na lastno izkušnjo. Do sedaj sem našel posebno ljubezen do radia šele samo pri miših in kravah. Bilo je v torek, ko sem brisa! zvočnik. Pred njim najdem najhne drobce, ki jih ni«em poznal. Lahko bi bili čokolada ali cikori.ja, pa tudi marsikaj drugega. Pokličem torej sestro na pomoč, in ta ie tako.i ugotovila, da so to prav pristni — mišiki. Razume se, da sem bil jako presenečen. Nisem si mogel razložiti, kaj bi iinela miš v moji sobi opraviti, tn zakaj odlaga to, kar se ji zdi odveč. ravno pred zvočnikom. Še isti dan je bila uganka rešena. Zvečer «en> posluša! •Ljubljano . P.adiokvar-krt je bil že pri zadnji točki svojega koncerta. Tu zaftitim naenkrat roko na rami. Bila je »ostra. Dala nil je znamenje, naj molčim, in pokazala na omaro. In kaj sem videl? Pmf zvočnikom je čepela miš in napeto poslušala. Sedi mirno, »la ,ie ne preženeš, jaz pa grem med fem po nieffo.« Ko ce jo sestra vrnila oborožena z metlo, jo j bil prostor pred zvočnikom že prazen, miš pa nekje na varnem. Preplašil je pa nisem jaz, ampak gospodična Zdihovalka s svojo recitacijo Komaj je namreč začela z mozeg in jetra pretresujočim glasom: »Jadna moja duša, kaj žaluješ...« jo je miš takoj pobrala z omare v svoj kotiček. Ponoči so je že vjela v past (namreč miš, ne pa recitatorka). Sestra je z eksekucijo še toliko počakala, da je slišala miš opoldne reproducirano glasbo (za nameček sem ji jaz zaigral na gramolon tudi Chopi-novo žahio koračnico), potem jo ie pa poslala tja, kjer ni ne pasti ne mačk. Vse druge važnosti .ie pa dejstvo, da so krave navdušene radioantsterke.* Kajti goveje radioamaterstvo pospešuje prav posebno produkcijo mleka. Ker se nočem ponašati s pavovim perjem, priznam prav rad, da nisem prišel jaz do tega na mlečnem polju epolinlnega odkritja, marveč nek sirar na Zgornji dekliški planini (Obere Miidele-Alp). Piše so Jožef Kasemann, pravi.io mu pa večinoma »Radio-Sepp-. V počitnicah sem potoval nekoliko po tujini in med drugim zašel tudi v »Allgauske Alpe . Ker sem se med potjo precej zamudil na Velikem Krottenkopfu, sem prišel šc le proti večeru na sedlo pod Mutterkopfom. Tu se je razgrnila pred menoj širna Obere Miidele-Alp, na kateri sio.ji prostorna Kemptnerhtftte. Bil je krasen miren večer, in pričakoval sem seveda običajnega melodičnega, planinska iišesa tako prijetno božajočegn pozvanjanja kravjih zvoncev. Toda na planini je bilo tiho. kakor v grobu Le fuitifam so doietavafi posamezni pretrgani Fausta-; je pokazala velik napredek; negotovost in nervoznost večine igravcev je odpadla in zdaj je mogoče soditi, kako so vloge zastavljene in izdelane. Predstava je adaj polnejša, učinkovitejša, in misli, da je »FausU knjižna drama, so bile prezgodnje in neutemeljene. > Faust« je mogočna drama v lirsko refleksivnem slogu, samo prave priredbe ji je treba. G. O. Šest je zasnoval »Faustac kot dramsko-muzikalno reprezentacijo. Godba — ki jo je A. Balatka mojstrsko zložil — je selavni del uprizoritve 1 godba naj bi vzdrževala kot element vse najvažnejše dogodke, bodisi da se oglaša kot htmnično sferično petje v nebesih ali pa da spremlja vse nadnaturne pojave na zemlji; godba in petje prihajata iz ozadja in vstvarjata pojoč oder. Režiser je tedaj vso romantično in slovesno stran igre prenesel v muzikalni odrski element. Toda prav zato, ker je prikazovanje na odru samem premalo romantično, ali še bolje, premalo dinamično, postane ta muzika bolj estetski atribut kakor pa element uprizoritve. Nasprotno pa oder sam, scenerlja — kakor smo žo prvič omenili — išče živili poudarkov za oči, takih, ki niso harmonični z delom. Taki poudarki so barvni učinki kakor gotska cerkcv iz rdeče opeke, tranparenten vrt, luasfo-karminasti sobni vložki itd. Ti učinki so delu, kakor je »Faust«, tuji in nasprotujejo pravemu občutju. Po svojem stilu »Faust« brez izredno visoke govorne kulture na odru ne more priti do popolna veljave. In dobrih govorcev ima naš oder zelo malo. Za igravsko uveljavljenje je važna stvar tudi pre -v o d. Prevod A. Funt.ka je korekten, celo lep, toda večkrat pesniško premalo tvoren, da bi se izognil kompliciranosti misli in izraza. Nekatera mesta so izredno težka za zmisle in za govor; trdote, ki si jih v knjigi uklonil, so na odru naenkrat gluhe in igravcu skoraj neizgovorljivi vozli. Zato bi bilo radi večje izrazitosti igre nujnu, ako se tekst v prvem delu vsaj nekoliko skrajša, zraven pa bi pridobili tudi igravci. Največje breme igre nesi g. Levar kot Faust«. Napora svoje vloge ne zdrži do konca, zelo se izčrpa že v prvem delu. Ta del podaja z velikim razumevanjem in s smotrenim stopnjevanjem od bolečine učenjaka, do strastnega duhovnega upornika in maga; dostojanstvo, skromnost, strastnost. se prelivajo v sicer nekoliko trdih, a polnih oblikah. V razgovoru z Wagnerjem udari najjasneje njegovo razmerje do samozadovoljnega človeka, pod lipo se razodene njegova široka človečnost, ki se naenkrat razvname v divjo sproščenost in se zopet stisne v spoznanju, da je sredi proste nalure uklenjen. To so najkrepkejša mesta Levarjevega Fausta. Ogreje se še pozneje v Marjetičini sobi, vzkipi še proii koncu v razgovoru z Mefistom v puslinji, toda v Marjetičini tragediji je težak in ostarel, ni skoraj za trenotek pozabil razdvojenega misleca. Marjetica ge. Nablocke jc bila pri prvi predstavi nemogoča. Pojmovati Marjetico realistično, ni ne v težnjah današnjega časa, ne v zmislu Goethe-jevem. Natuma preprostost in lepota sla v Marjetici zliti kot ideal, ki ga imenuje isti Goethe >das Ewig-Weibliche«, kljub temu, da pravi Mefisto v čarovni kuhinji, da bo Faust po tej pijači videl v vsaki ženski Heleno. Ne rečemo, da Marjetica ge. Nablocke ni brez oblikovnih vrlin, a tistega ideala — ne sentimentalnega stvora — kot mora biti po zmislu pesniškega dela, ta Marjetica ni. Najjasneje se to vidi v sceni na vrlu, v najintimnejšem razgovoru med njo in med Faustom: ko ga vpraša o njegovi veri. To vprašanje pri naši Marjetici ni iz plahosti in skrbi porojena bolečina in ljubezen, ampak grobo hrepenenje. Vsaj v tem bi se morala popraviti. Njeno najboljše mesto je pred znamenjem. Najkočljivejša točka Fausta ie Mefisto, vse za-nikujoči duh, cinik, strupar besede, začasni gospodar Faustove duše. Ta mnogoobrazna podoba, iz versko romantičnih predstav o hudiču in iz osebnih miselnih in duhovitih nagibov Goethejevih strnjena v grotesken lik človeškega hudiča, se preliva v nian-sah zlohotne igre in borbe za dušo; oblasl in skrb za oblast označuje Meftsta, vendar nad vsem grozno temna premoč nadnaravnega sveta. Mefisto gospoda Skrbinška ne kaže jasno in dosledno izvedenih potez. V zmislu režije, ki hoče nekakega slabega hudiča, celo nekoliko pocestnega, igra propalega plemiča, ki nam radi skoraj komedijskega pojmovanja teologe najbolj kaže, kako nizko je Faust padel, bolj kakor pa da bi čutili grozno igro za človeško dušo. Najboljši je v nekaterih mesiih kot Satan, dober teatralični dialektik je v prizoru z učencem, v drugih prizorih pa prav zgoraj označeni režijski zamislek Mefista ne vstvarja groze, ampak komedijsko neugodje. Močen poudarek pa doda ob koncu igre, lak o da se njegova odrska figura vsaj nekoliko notranje sklene. Ce še ostale osebe opišemo, jih bomo najlaže našli po zaporednih prizorih. Prolog v nebesih se nekoliko uveljavi s precej dobro občutenimi reci-tativi angelov, ki jih predstavljajo (pač v veliki scenieni praznini) gg. Jerman, Gregorin in Jan. Glas Gospodov gospoda Debevca jo prodiren, ne gosj>odujoč, skoraj rezek ln ne ustreza. Ne vem, ali je v pojmovanju režije ali slučajno, da se isti glas, le silnejši in premagujoč pojavi tudi kot duh zemlje! če je to v smotru režije, potem ji priznamo, da je »Fausta« pojmovala kot kozmično enoto! loda tudi če lega ni mislila, je vendarle res, da je Iu glas g. Debevca kol duha zemlje prav odličen. Za Gospodov glas pa bi ne bilo nemogoče, da bi ga govorila Betetto ali Križaj. Gospod Lipah se mi v Wagnerju zdi tista oseba, ki naJI>olje razume, kaj drugi govore in zmisejno, docela zrelo podaja tudi svoj tekst. Njegov Wagner je res liumanistično-baročna figura, samozadovoljni šolski lažiučenjakar, telesno in duševno plastično in klasično izdelana karikatura brez vsakih pretiravanj. Ta postava se lepo dopolnjuje po lahkotni, živo izdelani podobi učenca, ki ga je v besedi in postavi prav zmiselno igral g. Železnik. Prizor v Auerbahovi kleli je prccej razmazan, tukaj je pesnikov tekst, ki Ima na več mestih važne poudarke, najbolj zabrisan. G. Cesar kot Siebel sicer poskrbi za zabavo občinstva, dobro predstavlja staro hiše , a kaj več Iu ne najdemo. Gdč. Rakarjeva izraža čarovnico z močno fantastiko lil sugeslivnostjo. Marta ge. Medvedove je bila prvotno obrnjena preveč v grotesko, pri ponovitvi je docela ustrezala s svojo plastično, nekoliko v komično obrnjeno moralno zamazanostjo osamele zakonske žene. Valentin g. Kralja je bil notranje močna, zunanje vendar nekoliko premalo Imponujoča postava. Toda dobro občutena igra je vstvarila morda najmočnejša prizor MarjetiČine tragedije. Besede zlega duha v cerkvi je govorila z ostrim tolmačenjem ga. M. Vera. Režijsko je ta zli duh z onega svela se javljajoči trpeči duh umrle matere, zato se zmiselno v grozo, v očitke mešajo nekateri blažji gilasovi. Ta govor se dobro ttklepa v pesem o sodnem dnevu. Dasi je prelistava »Fausla;: sedaj na dovolj dostojni višini, se je bati, da se ne poslabša, čim bodo moči igravcev bolj hi bolj z drugimi deli obtežena, zlasti ker se mi zdi notranja struktura uprizoritve premalo trdna. Sem pa uverjen, da ta »Faust« nI na tisti umetniški višini, kakor smo jo videli že večkrat v našem gledališču. , .r „ F. K. ___ FS!tn m umetnost Film je danes sila, ki privlačuje ljudi v toliki meri, da lahko rečmo, da cdkar živi človek na zemlji, še ni bilo podobne sile, ki bi se vsaj približno mogla meriti s filmom. Kaj so v tem oziru grški in rimski amfitealri, ali tudi sodobni teatri ali vojaške parade, cerkvene procesije, politični shodi v primeri s preseljevanjem narodov, ki sc dan za dnem po številnih kinoglediščih sveta vrši Dejstvo je pa, da nudi iilm dalekosežne možnosti, pravtako koristne, kakor škodljive. Upliv iilma na duševnost človekovo je nedosežen. Film je zmožen usaditi človeku v srce najblažja čustva, oplemenititi njegovega duha, pravtako pa tudi podnetiti v njem najnizkotnejše slrasti in ga poživaliti. Poučni in kulturni film izvzamemo, ker pri vsakdanjih obiskovalcih kinogledišč pride le malo v poštev. Kajti onih 25 milijonov obiskovalcev, ki na vsem svetu dnevno posečajo kinopredstave, navadno ne želi, da bi jih film poučeval, ampak zahteva od njega razvedrila in zabave. Vprašanje je, ali se more tak zabavni film po-vspeti do višine, da ga smemo smatrali kol umetnino. Ce se ozremo nazaj na prve pričetke filma pred 30 leti, moremo odkrito izjaviti, da ga želja po umetniškem udejstvovanju ni redila. Filmski mag-nati, ki so prvi začeli s filmsko produkcijo, so imeli presneto malo umetniškega stremljenja; eden je bil tapetnik, drugi starinar, tretji naiakar, in ti imajo danes vso amerikansko filmsko induslrijo v svojih rokah. Pač pa so nekaj drugega imeli: praktičen razum in fini dalekovidni čut, ki jim je narekoval, da bo filmska produkcija sijajno nesla. Danes so vsi večkratni dolarski milijonarji. Upoštevati pa moramo tudi dejstvo, da je film draga reč. Velikanske svote požre njegova izdelava, skoraj prav toliškne reklama. In nihče ne bo riski-ral velikanskih evot v tak film, ki bi potem zadovoljil ie kopico liudi gotove sorte. Zato so ti filmski magnati umetnošt lepo na stran potisnili in hiteli izdelavati filme, ki so zmožni zabavati najširše mase ljudstva. Danes, ko je kupčijski riziko filmske produk-I cije premagan, se pa mnogo govori o filmskih umet-l niških zmožnostih. Evropa ima v tem oziru veliko I rpednost pred Ameriko in njej gre zasluga, da ima-j mo nekaj filmov produkcije zadnjih let, ki so v resnici umetnine. Vodilne literane in druge osebnosti Neizmerne napore prenaša otroško lelo v dobi rasti, kakor ludi v dobi razvoja. Najrazličnejše bolezni, lelesna in duševno utrujenost ovirajo mirni razvoj duševnih in telesnih sposobnosti. Pomagajte, matere, Vašim otrokom, da bodo mogli obvladali težkoče razvoja. Dnevno ena skudelica Ovomaltine za zajulrek in za južjino Vam bo pri tem najboljša pomoč. Ovomaltine je koncentrirana krepilna hrana, ki sestoji iz najboljših redilnih snovi ima izboren okus in se lahko prebavlja. Ovomaltine vzbuja tek in vspefino pomaga pri rasi i lelesa in razvoju živcev. Raztopljen v mleku ali drugi hrani je Ovomaltine radi prijetnega okusa prava slaščica zu otroke. so začele gledati z večjo simpatijo na film in so pripravljene dvigniti ga na čim višj iumetniški nivo. Kdor pri sodobnih filmih zasleduje tehnično izpopolnitev in uveljalianje umetniških momentov v režiji in v tekstu, bo kmalu opazil nagel napredek. Ona omledna sentimentalnost izginja iz slik, pri iluzoričnih scenah prevladuje fantazija, uporabljajo se v veliki meri prekrasni naravni posnetki, mrtva materija se oživlja, tekst je bolj redek, pa točen in duhovit, fotografija ostra in okusna. Vse lo izraža že globoke umetniške cilje pri filmu. Amerika, ki je v umetniškem pogledu pri filmu največ grešila, hiti v največji naglici popravljati napake, boječ se, da ji Evropa prevzame ves trg s kvalitativno boljšimi filmi. Vse največje firme so sklenile, da izdelajo letno kvečjemu 20 filmov, ki pa morajo biti umetniško na višku. Tako upamo, da se bo filmska umetnost čim-preje izpopolnila in postala res to, kar mora biti, namreč izražanje in upodabljanje duševnih vredno! v vrsti ritmičnih slikanih dogodkov. NOVOST! LJUDSKE KNJIŽNICE PROSVETNE ZVEZE. Ko pričenjamo v Slovencu* zopet priobčevali najvažnejše novosli, opozarjamo našo javnost, da je Ljudska knjižnica 1'rosvelne zveze edina večja knjižnica v Ljubljani, ki se dosledno ravna po sodobnih kulturno-vzgojnih smernicah ljudskega knjižničarstva, kar se tiče izbire literature in metode individualnega izposojanja. Sirokovno vodstvo knjižnice skrbi za lo, da je občinslvu dostopna izbrana najboljša dcinača in svetovna literatura, ki more človeku posredovali resnično duhovno.življenske vrednote. Ta kriterij nikakor ne zameta lažje lileralnre, če le vsebuje primerno umetniško kvaliteto in živ-Ijensko-elično plodno jedro. Vse torej, ki jih vleče h knjigi resnična duhovna in srčna potreba, zalo vabimo, da pristopijo kot člani k Ljudski knjižnici, ki posluje na Miklošičevi cesti št. o, in je odprta vsak dan razen nedelj in praznikov od 8 do 12 in od 2 do 7. Član more poslali vsakdo, ,da .se le zadostno legitimira. Pristopnina znaša B Din. Ponlen Josef: Der babyIonische Turni. Roman. 139 S. 2474 a 1. Ebers Oeorij: Gesammelte VVerke. 32. Bdi. 2475a I—II). Keller Paul: Ulrichshof. Roman. 237 S. 909 a21. Oalsicorlluj John: Ein Heiliger. Roman. 398 S. 2158 a 9. Bernanos Georq: Der Abtrlhinige. Roman. 531 S. 2476 a. Hieliens Itobert: BaCchatin und Nonne. Roman. 539 S. 2477 al. V urnik Stanko: Uvod v glasba. 170 sir. 2329 a. Morand Paul: Živi Budlia. 2259 a. Baljmont Konstantin: Sunčane vizije. 254 sir, '2260 a. Erdds Renče: Kardinal Santerra. Roman. 377 str., 2261 a. (Ude Andree: Tijesna vrata. Roman. 156 str. 2262 a. J ur kič Stcfa: Čipko. 128 sir. 2263 a. Remizov Aleknej: Na modro m polju. Roman. 172 str. 2204 a. llemarijuo K. M.: Im \Veslen nichts Neues. 28S o. 2479 a. Remarc/ue £'. M.: Na zapadu ništa novo. Roman 199 str. 2268a. .Shoertz :o začudeno zrle na samotnega jezdeca pod seboj in nie.-eo mu je strmeč sledil. In so ubogi ljudje začeli vreti skupaj in »e hrupno prerivati okoli jokca. Slepci so s Upajočimi rokami pritavali do njega; mulci, ki niso slišali vabljivega klica, so videli druge in, ne vedo? :-:a kaj gre, iiiteli za njimi; gobavci so bili med prvimi iu najglasnejši v svojih prošnjah iu tožbah; le oni brez nog in brez rok so skrušeni obiež.ili na svojih prostorih. 125. Rtmsh® cesta Rimska cesta prek neba, zvezda zvezdi se smehlja, sestra sestro bi objela, pa bi sama izgorela. Rimska cesta prek neb:,, bel oblak po njej vesla — božji angel iz daljave nosi zvezdicam pozdrave ... Oh, la muc, ta muc Macon velik, velik je kujon. On bi samo mleko pil, dremal in nič mišk lovil. Oh, ta muc, ta muc Macon rad živel bi kot baron. A še volek dobro ve: kdor ne dela, naj ne je. Čakaj, čakaj, muc Macon! Jutri pride stric Blažon. On zapre te k mišim v klet — figo da ti za obed ... Stričkov kotiček Tine Vesel: Mac Macon Današnje vprašanje se glasi: Ali hi otroci lažje pogrešali kruh ali potico? Objavljeni bodo vsi dobri odgovori, nagrajeni pa trije najboljši med njimi. Nastavil je dlan ua usta in zaklieal z zvonklin glasom: »Hej, hej, ljudje božji, skupaj I Vstanite, hitite, sreča vas išče. Cokineek dobi vsak • in ocvrto pišče ..' In je šel od slepca do slepca, od pohabljenca do pohabljenca iu jih tolažil: Nič nc marajte; jutri zvečer bom delil cekine samo vam! Siroinakj so zavzeti in ganjeni strmeli vanj iu ga izpraševali: Kdo pa si ti, ki si prišel med nas, kakor angel iz nebes?« Jckec se je v svoji sreči samo smehljal in ni odgovarjal. Le za slovo jiin je kakor v odgovor zapei tisto svojo najljubšo: »Jaz sem pobič mlad ...« Nato se je, ves zadovoljen s samim seboj, vrnil v mesto. Mirko Kuufiič: Dragi moji! Objavljanje odgovorov na vprašanje »Zakaj ljubim svojo mamico?« sem — kot Vam mora bili znano — zaključil že v predzadnji številki. Vkljub temu pa mi razni Janezki iu Micike še s$daj pošiljajo nove odgovore. Pri-mojzclen' vendar, če imate tako strašno radi svojo mamico — zakaj sto se pa ua to tako pozno spomnili? To je kar nekam sumljivo, veste. Ali Vam je bilo treba, dragi moji, kar dva meseca beliti si glavo s tem vprašanjem? Zakaj ljubite svojo mamico, bi morali vedeti takoj prvi dan, ali ne? Zdaj so nagrade že podeljene in morajo zato vsi ostali odgovori romati v" kos — na žalost mojo in Vašo... Pa se topol potrudile in požurite! Vas lepo pozdravlja Kotičkov striček. Sveti Izidoi moli, tiho v nebesa strmi, Žalost v njegovih očeh je — V mojih pa solza blesti... <»|- Samotna in tiha jo bila tista ulica, tako samotna in tiha, kakor da je bila šla pravkar smrt preko nje. Le zdaj pa zdaj je jeknil v grobno tišino bolesten krik človeka, ki se je domislil svoje bede, svojega gladu, svojega trpljenja, svojega izgubljenega življenja in zajokal neutolažljivo pred se. Tolpa ornih senc je čepela ob mrkem zidoviu, dremala ali strmela malodušno pred se. To so bili siromaki brez doma, najbednejši med bednimi: Gobavci /. odpadlimi nosovi, ušesi ali drugimi udi; berači brez nog in brez rok; grbci, milici, slepci — in še nepregledna vrsta drugih lak-šnih že od rojstva pohabljenih, neozdravljivo bolnih nesrečnikov. Zanje se je najprej ogrelo Jokčevo zlato srce. stoje: je črna, zakaj nisem pastirček ostal!. izgubil neznani, prodal.. Sveti Izidor Ovce Jokec je segel v lorbo in vrgel prvo pest cekinov med zbrane. Kakor jata lačnih vran so planili siromaki med vzkliki divje, nepopisne radosti po njih. Jokec je segel v torbo še in še in šc... Ko je vrgel zadnjo pest cekinov med gručo, jc videl, da so najmanj ali nič dobili oni, ki so bili najbolj potrebni: slepci in berači brez nog in brez rok. Kriza našega hmeljarstva Spomenica Hmeljarskega društva. Vodstvo Hmeljarskega društva je zvedelo, da se nahaja gospod minister za poljoprivredo in vode za nekaj dni na oddihu v Rogaški Slatini. To priliko je društveno vodstvo izkoristilo, sestavilo spomenico in jo dne 3. t. m. po deputa-ciji osebno izročilo g. ininstru. G. minister je deputacijo prav prijazno spre-tjel ter takoj po prečitanju spomenice poudaril, da primernih subvencij najbolj prizadetim hmeljarjem država ne bo mogla dajati, ker v to svrho nima potrebnih sredstev. Skušal pa bo ugodno rešiti vse one točke spomenice, ki spadajo v njegov resor. Da pa bo lahko v ugodno rešitev priporočal na merodajnih mestih tudi druge točke spomenice, je naročal, da se mn od slučaja do slučaja v,pošljejo prepisi prošenj na druga ministrstva in oblast. Prav resno je potem poudarjal g. minister, da se mora hmeljarstvo omejiti le na one okoliše, kjer so za pridelovanje kvalitetnega hmelja od narave dani potrebni pogoji — in to je v prvi vrsti Savinjska dolina. G. minister je nadalje priporočal skrbno negovanje in selekcijo hmeljske rastline v svrho ohranitve hmeljarstva. Opusti se pa naj hmeljarstvo v onih okoliših, kjer se ne prideluje kvalitetno blago. Društvo je predložilo ministru sledečo spomenico: Vsled katastrofalno nizkih hmeljskih cen. ki daleko ne krijejo pridelovalnih stroškov, da celo niti stroškov za obiranje hmelja, nastala je posebno v Savinjski dolini splošna gospodarska kriza, ki grozi uničiti obstotj mnogih hmeljarjev, ako ne bo prišla hitra odpomoč od strani merodajnih činiteljev. Zaradi tega si usoja podpisano društveno vodstvo izročiti gospodu ministru v imenu slovenskih hmeljarjev sledečo spomenico z nujno prošnjo, da se hitro odpomore prizadetim hmeljarjem in se vsaj deloma ublaži nastala kriza. 1. Merodajne oblasti naj podelijo najhuje pri- PLENARNA SEJA ZBORNICE ZA TOI. Javna plenarna seja Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani se vrši v torek dne 15. oktobra ob '/A) dopoldne v zbornični dvorani. Dnevni red seje je sledeč: 1. Poročilo predsedstva. 2. Ustanavljanje podružnic in fiktivni poslovodje. 3. Predlog za revizijo naredbe o legitinurajnu trgovinskih potnikov. 4. Poročilo o obrtnem pospeševanju. 5. Poročilo o reviziji socialne politične zakonodaje. 6. Poročilo o načrtu rudarskega zakona. 7. Poročilo o predlogih za izpremembo voznega reda za leto 1930/31. 8. Poročilo o hnieljski krizi in predlogi za ublažitev. 9. Oprostitev vlaganja davčnih prijav. 10. Stanje naših cest in potrebe avtomobilnega prometa. 11. Stanje in jiotrebe poštnega, brzojavnega in telefonskega prometa v Sloveniji. 12. Poročilo o zborničnem razsodišču in volitev 32 razsodnikov. 13. Sezonsko povišanje železniških larii. 14. Ovire pri izvozu industrijskih izdelkov iz Slovenije. 15. Službena pragmatika. 16. Samostojni predlogi. 17. Tajna seja. Predsednik: Ivan Jelaoin 1. r. NE PRENAGLITE SE S TRGATVIJO! Letos je redka prilika, da lahko pridelamo izborno kapljico do nadaljnjega brez izgube na količini, ako se s trgatvijo ne prenaglimo. Ne kvarite 1929ščeka s prezgodnjim branjem, z brezglavim »lajenjem in z neumestnim pomlajevanjem« starine! Letos ima grozdni sok že zdaj 3—5% več sladkorja in sorazmerno manj kisline kot lani ob istem času. Tople noči poslednjih dni pospešujejo izredno ter popolno žlahtno zorenje. Samo dobra kvaliteta bo imela dobro ceno. Priobčam rezultate določevanja sladkorja in kisline v grozdnem soku na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru od 24. septembra in 3. oktobra: Vrsta (prvi podatki so za 24. 9., v oklepajih pa podatki za 3. okt.): beli burgundec 17.5% si., 8°/oo kis. (19.6% si., 8°/oo kis.), silvanec 17.5. 9.8. (18.2, 9.5), rdeči traminec 18.7, 9.4 (21, 9.2), mo-slavec (sr. lega) 16.8, 10 (18.7, 10), moslavec (viš. lega) 16, 10 (18.9, 10), laški rizling 17.6, 8.8 (19.5, 8.2), ren. rizling (sred. lega) 17.8, 10 (20, 10), ren. rizling (viš. lega) 17.8, 10.6 (20, 10.2). Imenovanemu zavodu se zahvaljujem za podatke, vinarjem pa nujno svetujem upoštevanje gorenjih nasvetov, ako hočejo samemu sebi dobro. Andrej Žmavc. IZKAZ O STANJU NARODNE BANKE z dne 30. septembra 1929 (vse v milj. Din; v oklepajih razlike napram izkazu z dne 22. septembra): Aktiva: kov. podloga 392.4 (+ 24.5), posojila: menična 1323.9 (+ 8.1), lombardna 266.7 (+ 4.0). skupaj 1590.6 (+ 12.1), kurzna razlika deviz 999.6 (+ 35.7); pasiva: bankovci 5695.2 ( + 150.4), drž. terjatve 123.8 (— 44.0), obveznosti: žiro 825.7 (—79.4), razni računi 199.4 (+ 48.2), skupaj 1025.1 (— 33.0), ostale postavke neizpremenjene. Iz izkaza je razvidno novo ojačenje kovinske podloge (za belgrajska občina). Za ultimo je radi potreb gospo-svoto 1 milj, dolarjev, ki jo je kot posojilo dobila darstva narastel obtok bankovcev za celih 150 milijonov dinarjev. * Kmetijska razstava na Grmu. Kakor smo že poročali, se vrši dne 12., 13. in 14. okt. 1929 na kmetijski šoli na Grmu kmetijska razstava. Na razstavi bodo zastopani sledeči oddelki: I. Poljski pridelki: žito, trgovinsko bilje, stročnice, okopavine (krompir, pesa itd.) in vrtni pridelki (zelje, ohrovt, paprika itd.). II. Sadjarski in vinogradniški pridelki: sveže in predelano grozdje (vino, žganje itd.); pri sadjarstvu bo zastopan tudi vzorni oddelek za sadjarstvo. III. V posebnem oddelku bodo zastopane vrtne in sobne cvetlice. V nadaljnjem oddelku pa razno orodje in stroji. Poseben oddelek pa bo tvoril sadni sejem. Slavnostna otvoritev razstave bo 12. okt. t. 1. ob pol 11 dopoldne. Razstava bo odprta od 9 do 18. Vstop bo prost. Kmetijska raistava v Belgradu. Od 12. do 17. novembra t. 1. se vrši v Belgradu velika kmetijska razstava, ki jo priredi »Srpsko poljoprivredno društvo«, na kateri bodo v posebno veliki meri zastopane suhe siive in drugi pridelki sadjarstva in vrtnarstva v predelani obliki (konzerve). Za obisk razstave je dovoljena polovična vožnja. Tozadevne zadetim hmeljarjem primerne subvencije, kakor to izvršuje bratska češkoslovaška država napram svojim držav^janoin-limeljarjem. 2. Merodajne oblasti naj preskrbijo kreditnim zadrugam Slovenije cenen, če mogoče brezobresten kredit. 3. Zemljiški davek za I. 1929. se naj pri zemljiščih, nasajenih s hmeljem, odpiše, ali vsaj plačilo odloži za eno leto. 4. Ker se je bati, da ostane velika količina hmelja neprodana, se naj olajšuje, oziroma zniža tovornina za hmel|j do naše severne meje vsaj za polovico, t. j. od Din 42.50 na Din 21.25 za sto kilogramov. Pripomnimo, da je tovornina danes za hmelj najdražja. 5. Ker se letos velika množina hmelja izvaža preko Nemčije in Avstrije v Anglijo, se naj skuša doseči za tranzitni transport v navedenih državah istotako znižanje tovornine. 6. Dovoli se naj carine prost uvoz za juto, ki se v naši državi ne izdeluje in ki služi za pako-vanje hmelja za inozemski transport. Juta se torej kot embalaža hmelja zopet pošilja čez državne meje. Njena uvozna carina znaša 35 zlatih Din za 100 kg in še 40% povišek za ono juto. ki ima modre proge. 7. Ukine se naj uverenje valute pri izvozu hmelja, ker se večinoma ves hmelj t. j. 99% vsega pridelka izvaža v inozemstvo. 8. Povodom sklepanja novih trgovinskih pogodb s katerokoli državo se naj skuša znižati carina za naš hmelj kolikor mogoče. 9. Naša uvozna carina za tuj_ hmelj se naj zviša na al pari napram drugim državam. 10. Za slučaj, da bi Nemčija zahtevala olajšavo za uvoz svojega piva v našo državo — kakor je to bilo čitaii v časopisih — se naj tej želji od naše strani kolikor mogoče ugodi, ker ;je Nemčija največji konzument našega hmelja. Vljudno naprošamo, da se g. minister poseb- | no zanima za one točke te spomenice, ki se dajo i rešiti v njegovem območju. Ostale točke pa naj j priporoča dotičnim ministrstvom v ugodno rešitev. legitimacije so na razpolago interesentom po 10 ; Din pri tvrdki »Fructus v Ljubljani, Krekov i trg štev. 10. Razpis nagrade produrentom svežih jajc. Da bi se producentom jajc dalo pobudo, da proizvajajo sveža jajca za konzum, razpisuje, kakor nam spo- i roča vel. župan ljublj. oblasti, kmet. ministrstvo nagrado onemu producentu, ki bo prvi za tem razpisom donašal stalno na glavne trge v naši državi (med njimi tudi ljubljanski trg) jajca obeležena z datumom, kdaj so bila izležena in firmo produ-centa. Vse nadaljne informacije daje kmet, referent vel. župana v Ljubljani. Izvoz sladkorja. Dosedaj so naše tovarne delale pretežno za notranji trg in je obenem radi politike cen karlela sladkornih tovaren prihajal v državo inozemski sladkor. Kakor pa sedaj poroča »D. Volksblatt-, je poslala vrbaška sladkorna tovarna več vagonov sladkroja v Prednjo Indijo (Bom-bav in Karachi), kamor je doslej prihajal samo češki in madžarski sladkor. Borza 5. oktobra 1929. Devizni promet je izkazoval ta teden nazadujoče tečaje. V zvezi z mednarodno oslabitvijo tečajev v Curihu so tudi tečaji na naših borzah nazadovali, saj je dinar tesno naslonjen na švicarski frank. Fluktuacije so bile prav znatne, kar se vidi iz sledeče tabele (b.: blago; z.: zaključni tečaj); 30. IX. 4. X. Amsterdam 2280.50 b. 2279.75 b. Berlin 1354.25 z. 1353.- b. Curih 1095.90 z. 1095.90 b. Dunaj 798.90 z. 798.19 z. London 275.84 b. 275.95 z. Newyork 56.71 b. 56.66 b. Pariz 222.68 b. 222.63 b. Praga 168.33 z. 168.— z. Trst 297.40 z. 297.15 b. Promet je bil ta teden nekoliko manjši kakor prejšnji, vendar zelo znaten: znašal je 18.6 milj. Din napram 19.9, 24.3, 23.0 in 24.8 milj. Din v prejšnjih tednih. Skupno je znašal v septembru t. 1. promet 95.3 milj. Din napr. 61.2 milj. Din, v prvih devetih mesecih tega leta pa 697 milj. Din napram 683.4 milj. Din v prvih devetih mesecih lani. V posameznih mesecih je bil devizni promet sledeč (v milj. Din): 1927 1928 1929 januar — 72.8 89.0 februar — 60.2 60.1 marec — 72.8 62.5 april — 73.2 74.6 maj — 88.5 76.7 junij — 86.4 73.5 julij 63.2 93.9 92.4 avgust 64.9 74.5 73.8 september 56.3 61.2 95.3 DENAR Curih. Belgrad 9.125, Berlin 123.46, Budimpešta 90.35, Bukarešt 3.08, Dunaj 72.875, London 25.18, Madrid 76.85, Newyork 517.975, Sofija 3.75, Pariz 20.3125, Trst 27.11, Praga 15.335, Varšava 58.125. VREDNOSTNI PAPIRJI Dunaj. Don. sav. jadr. 83.30, Winener Bankverein 21.75, Bodencredit 94, Creditanstalt 52.45, Escompteges. 21.60, Zivno 108.75, Aussiger Chemi-sche 250, Mundus 183.50, Alpine 37.90, Trboveljska 57, Kranj. ind. 36, Leykam 5.10, R. Murany 108. Žito Žitni trg, ki se oblikuje z neko značilno negotovostjo, v neprestanem valovanju tečajev na poglavitnih svetovnih tržiščih, je pri nas že delj časa miren in cene so zadobile neko stalnost, ki jo le neznatno izpreminja jakost našega izvoza pšenice. Največji uvoznik naše pšenice je v poslednjem času Bolgarija, ki kupuje pri nas velike množine šlep-skega blaga. Vagonsko blago ima le skrčen odjem, tudi ponudba tega blaga pri sedanjih cenah ni pač ravno velika, ker čvrsta roka ni voljna prodajati. Špekulacija s strani kupcev je skoro popolnoma ponehala, drži se le špekulacija prodajalcev, ki utegne postati uspešna, kajti izgleda, da ne bo dolgo, pa se bodo cene za našo pšenico izboljšale. Danes notira gornjebačko blago 195 nakladalna postaja. So pa tudi višje notacije na nekaterih postajah. — Ko- ruza, ki je v vrednosti dosti nazadovala, je že prekoračila, kakor izgleda, najnižjo točko, ker se ji položaj izboljšuje. Tudi odjem se je zelo povečal, ker je cena tega predmeta stopila skoro po dvoletni nenormalnosti zopet v normalno razmerje napram pšenici. Danes notira bačko blago 152.50—155 nakladalna postaja. — Ostala krmila imajo približno isto ceno kakor koruza, le krmilni ječmen notira dosti niže: 125—130 bačka nakladalna postaja. — Pšenični mlevski izdelki notirajo: pšenična moka ničla srednje bačke znamke 300—305, dočim je postala napetost za krušne moke nekoliko večja, kajti za te številke, kokor tudi za pšenične otrobe ni skoro nobenega odjema. Drobni pšenični otrobi bački veljajo 105 do 107.50 nakladalna postaja. Vino Sušak. Trgatev je v glavnem končana; donos jo za 25—30% slabši kakor lani, toda kakovost je boljša: sladkorja ima mošt 18—21%. Cene so ca. 2 Din za kg. Večina blaga je že vkletena. Na Sušak do sedaj še niso pripeljali vina, dočim je bila lani trgovina v tem času v polnem delu. Mostar. Trgatev v mostarskem okraju je končana. Cene grozdja so 3—5 Din po kvaliteti, ki pa je odlična. Srem. Trgatev v Sremu je v polnem teku. Donos zaostaja ]>o količini za lanskim (ga je komaj tretjina lanskega), ki je bil rekorden, kar je pripisovati posledicam izredno ostre zime. Kvaliteta je dobra. Za vino ni interesa (dobra vina stara se ne morejo prodati niti po 3 Din), pač pa kakor vojvodinski vinogradniki tudi sremski forsirajo prodajo grozdja na veliko: po 150—250 Din za 100 kg. nmmmmmmummmmmmm Polepšanje obraza tekom 24 ur je dosegla (glasom zahvalnega pisma) gospa dr. L. z zdravniško priporočeno lepo-tilno kremo „EROStt. Mnogo pismenih priznalnic. Ako imate na obrazu mo-zoljčke, sojedce, bradavice ali kake podobne madeže, odstrani jih „ER0S" lepotilna krema takoj, sicer Vam vrnemo denar. 1 lonček 14 Din, 3 lončki 45 Din. Dr. Nikol. Kemeny. Koške poštni predal 12/E4 CSR. Najstarejša tovarna pohištva 1.1. Naglas v Ljubljani, Turjaški trg štev. 6 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva, žimnic. zof, foteljev i. t. d. po zelo nizkih cenah. Strojne tovarne in livarne d. d.- Ljubljana Telefon 2830 Armature za vodo, paro, plin, kakor za vse druge tekočine, pipe, vodni zasunki, centrifugalne sesalke, sesaljke za vino. vrtne ročne brizgalne. — RoCne SCSOljKe, nadta ne in podtalne hidrante. - Vikto-ria vodnjake, sesalne koške itd. Kletarshe armature Brzojavke: Stroj „M!CHEL" Zanesljivo zdravilo za nego las je novo-iznajdena francoska poraada. i'Se(laj 95% plešastih zopet dobi nazaj '{svoje izgubljene lase, tedaj je oni, ki (•mu izpndajo lasje ali sive, ali eo mu ^/izpadli do polovice, uverjen, da se inti zopet povrnejo lasje in ozdravi lasno --^ tkivo, odstrani pa perhaj, srbež in vse one boli, vsled kat?rih lasje izpadajo ali oslve. Pošilja po povzetju „MIŠEL", Vosina S, Beograd. — Prodaja tndi lekarna Delini, Knez Mihajlova 1, Doze 6(1, 80, 100 in 160 gr. Cene 115, 150, 185 in 291) dinarjev. Nekaterim osebam zadošča 60 gr, drugim pa 160 gr. kakor je komu več ali inanj obolelo lasno tkivo. Nekatera oseba porabi 160 gr, pa jej nc zrasto taki lasjo, kot jih je imela, tedaj pošljemo na svoje stroške še 160 gr omenjenega zdravila. — V vsaki dozi je priloženo navodilo o uporabi in garan-elia za uspeh. — Poštni-ia gre ua našo stroške. Solidna postrežba! Zahtevajte ponudbe! Zvonarna in livarna Št. Vid nad LSubliano Zvonovi za cerkve iz zajamčeno prvovrstne brono-vine v akordnem skladu in v vseh velikostih. Odlikujejo se po izredno lepem čistem in močno do-nečem glasu. Mnogobrojna priznanja na razpolago. Kovinoli varna :: Železoli varna Ulivanje odlitkov po vzorcu, modelih ali načrtu iz litega železa, bakra, fosforne in strojne kompozicije, rdeče litine, medenine, aluminija, cinka, svinca in drugih kovin — surovo lite ali po želji obdelane. Odlitki za ležaje, vagonete, peči, štedilnike, spominske plošče, telovadno orodje, avtomobile, za vse industrijske ter obrtne svrhe v najboljši in zajamčeni kvaliteti. Konkurenčne cene! Hitra in točna postrežba! domaČega izdelka za moške in dečke priporoča cenj. odjemalcem po najni žjih cenah IVAN SAX, konfekcijska trgovina Ljubljana, Mestni trg 14 Obleke Kupim stalno kostanjev taninski les smrekove skorje cele in drobljene, rabljene sode od strojnega in jedilnega olja po najugodnejših cenah. Takojšnje plačilo. FRANC OSET. SV. PETER V SAV. DOL 30 komadov novih, originalnih Lutz-ovih poti različne velikosti, deloma brezhibnih, deloma z napakami, v emajlu, prodamo globoko pod tvor. ceno »SLOGRAD«, Frankopanska ulica 21, Ljubljana 7. Kavarna JADRAN" MARIBOR Aleksandrova c. 36. OTVORITEV nOGHVICE damske, otročje in moške volnene, flor, svilene, pavolnate, dokolenice, kratke (obujke), otročje čepice, šale, triko, volnene in usnjate rokavice, žepne robce, samoveznice (kravate) ovratnike mehke in trde, suknene gamaše za gospode ter galanterijsko, kratko in modno blago nudi po najnižjih cenah OSVALD DOBEIC - LJUBLJANA Pred Škofijo štev. 15 Velika zaloga raznih čipk, zobčkov, lastike in trakov ter D. M. C. prejice in kvačkanca NA DEBELO I NA DROBNO I Ilustrovani CENIK dobite zastonj.~9H Zahtevajte ga od skladišča MEINEL IN HEROLD tovarna glasbil, gramofonov In harmonik R. Lorger MARIBOR Stev. 102-B Violine od Din 95 —, Ročne harmonike od Din 8S -. Tambnrlce od Din 98'—. Gramofoni od Din 345'— daljo. 11 novo urejenih delov kavarne in najnovejših higi-jenskih aparatov kuhinje. — Moderna ventilacija, cen'ral. kurjava. Igra priznano dobra godba, ki bo od sedaj naprej koncertirala vsako sredo, soboto in nedeljo. Razpis Pri tuk. komandi se bo vršila dne 11. oktobra 1929 ob 11 druga javna licitacija za prodajo 1358 parov starih čevljev. Te čevlje se lahko pogleda vsak delavni dan od 9—11 v tuk. komandi pri rukovalcu skladišča, kjer se dobi tudi pogoje na vpogled. Kavcijo od 1000 Din za domače, a 2000 Din za tuje državljane se mora položiti pred početkom licitacije pri blagajni tuk. komande. Komanda 8. žandarmeriskoga puka E. Br. 10.632, Prva celotna izdajal Doktorja Franceta Prešerna zbrano delo Cena Din 40*—, eleg. vezana Din 55'— Jugoslovanska knjigama v Ljubljani. Slurbeucejo Zaslužek %AtV4T-r Vsaka beseda 50 par ali prostor drobne vrstico 1'50 Din.Najmanjši znesek 5Dirc.Oglasi nad 9vrstic se računajo višje. Za oglase strogo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrsticaSDin.Najmanjsi zneseklO Din. Pristojbina za šifro Z Din.Vsak oglas treba plačati pn naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le,če je priloze na znamka. Čekovni račun Ljubljana 10.3'»9. Telefon štev.2328. Lokal Učenca za slaščičarsko in medi-čarsko obrt — se takoj sprejme. Drugo po dogovoru. — Anton Mohor, Kranj. Mizar, pomočnika samostojnega, za trdo delo, sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Mačič, Prevalje. Dvoje stanovanj v vili na Vodovodni ce- na zelo prometnem kraju sti se odda s 1. novem- se takoj odda. Poizve se hrom. - Informacijo pri na Glincah, Tržaška c. 46. Ogrinu, Gruberjevo nabrežje 8, od 13.—15. ure. Pristno angleško sukno se dobi po ceni vedno u TEKSTILNEM BAZARJU Maribor - Vetrinjska ulica 15 Dražba hiše Dne 12. okt. 1929 ob pol 9 dopoldne se bode pri Okrajnem sodišču v Laškem, soba št. 9, na javni dražbi prodala novo-zidana hiša z vrtom v bližini Rimskih toplic. -Cenilna vrednost znaša 52.079 Din. - Najmanjši ponudek 34.718 Din. Gospodična starejša moč, išče mesta prodajalke ali blagajni-čarke. Zmožna slovenskega, deloma tudi nemškega in hrvatskega jezika. Cenjene dopise na upravo »Slovenca« pod »Zanesljiva moč«. Mesar, pomočnika ki zna prašiče iz kože devati in govedo, rabim. Ponudbe na upravo pod »Mesar-pomočnik« 11.129. Bajnolepe reliefne vezenine, ki so vzbujale na velesejmu občudovanje in splošno pozornost, morete v prostem času tudi Vi izgotavljati. Pojasnila in pouk nudim vsakomur gratis. V kraju, kjer se prijavi najmanj 10 oseb, priredim brezplačen tečaj. Josip Lindič, Ljubljana — Komenskega ulica 17. Vezilja sirota, išče službo. Sprejme tudi katerokoli boljše delo, po možnosti z oskrbo. Nastopi takoj. Naslov pove uprava pod št. 11,210. velika, zračna, z elektriko, na željo tudi kuhinjo za 250 Din, se odda eni ali dvema osebama. Naslov v upravi pod 11,209. Šoferska šola i. obl. konc Čamernik, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoavto). — Tel. 2236. Pouk in praktične vožnje. s stalno vodno močjo na zelo prometnem kraju ob glavni cesti, 5 minut od kolodv. v Savinjski dolini, pripraven za vsako industr. podjetje, zraven sadonosnik, vrt in njive, kakor tudi lepa stanovanjska hiša, tik farne cerkve, z lepim vrtom, se ugodno proda. - Ponudbe na: Lovro Čremož-nik, Celje, Kralja Petra c. Sprejmem učenca za splošno čevljarsko obrt. Franjo Kristan, čevljarstvo, Ljubljana VIL, Celovška c. 81. Prodajalka Z večletno trgov, prakso mešanega blaga želi kako primerno mesto. Gre tudi na deželo. Cenjene ponudbe je poslati na upravo »Slovenca« pod Šifro »Takoj ali pozneje«. Opremljeni sobi predsoba, veranda, kuhinja na plin, oddam zakonskemu paru. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 11.201. Krojašk. pomočnika dobrega, za veliko in malo delo, takoj sprejmem, Anton Jarc, krojač, Ljubljana, Semenišče. Miss Farler Inserenti naj dvignejo pisma pod sledečimi šiframi: ■ Slovenija«, »Kravar«, »Inženjer«, ■ »Razstava«, »Razprodaja«, »Tovarniški prostori«, »Klavirski pouk«, »999«, »Nizka cena«, Št. »2«, »Matematika«, »Takoj«, »Popolnoma zdrava«, »A. B. 10c, »Spretna«, »Zaloška cesta 21«, »Parcela 40«, »Mlin«, »Pavlič«, »Zanesljiva«, »I.okomobila«, »Zmožna«, »Družabnik«, »Uradnica«, »Solnčno«. Dvofakova Angleščina, Čevljarskega vajenca iščem. Hrana in stanovanje v hiši. Anton I.ampič, čevljar, p. Št. Vid nad Ljubljano. Učenka za strojno pletenje - se sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. - Naslov v upravi pod štev. 11.181. Majerja mlajšega, oženjenega — iščem za 1, november t. 1. Ponudbe z navedbo starosti in eventuelnega števila otrok na upravo lista pod »Majer« štev. 11.111. Ponudniki, ki so že delali v kakšni opekarni, imajo prednost. Moderna šola novih jezikov: francoščina, nemščina, angleščina, italijanščina, ruščina Poučujejo samo akademsko izobraženi predavatelji, -vsak v svojem materinem jeziku po modernih metodah (Berlitz, znanstvena in dr.). Istotam nemški otroški vrtec. Vpisovanje vsakodnevno od 18 do 20 zvečer; Gosposvetska cesta 16, pritličje. Začetek tečajev 1. oktobra. Odda se soba takoj, z električno razsvetljavo. Poizve se v upravi »Slovcnca« pod št. 11.202. Krojno učilišče Ljubljana, Stari trg št. 19, nudi krojačem, šiviljam najmodernejši preizkušen kroj, da se obleka napravi brez poizkušenje in hitreje. Ker je sistem lahek, se nešivilje z lahkoto priučijo izdelovali garderobo. Pričetek dne 8. okt. - Izdelava krojev. Mizar Starejša moč, trezen, sposoben voditi sam vsa dela, išče stalnega mesta kot družabnik ali poslovodja ali oskrbnik-paz-nik. Ponudbe poslati na upravo lista pod »Strokovna moč« štev. 11.069. Kmetijsko posestvo 17 oralov, blizu Vojnika, zidana hiša, gosp. poslopje, veliko sadja, 105.000 Din. Karol Breznik, Celje, Dolgopolje 1. Šivilja spretna, se sprejme takoj za ažuriranje na stroj. — Naslov v upravi tega '.ista pod št. 11.138. Realitetna pisarna, družba z o. z. LJSJBliflP. Odda v nalem; sledeča stanovanja: Dvosobno, pritikline, center, 900 Din, za november. Štirisobno, kuhinja, pritikline, mesto, 1200 Din, za november. Dvosobno, pritikline, začetkom Šiške, za november, 900 Din. Štirisobno, komfortno, Podrožnik, za november, 1250 Din. Trisobno, kopalnica, komfort, Tržaška cesta, 750 Din. Štirisobno, komfortno, strogi center, za takoj, 2500 Din. Dvosobno, Šiška, 750 dinarjev. Trisobno, Šiška, 800 dinarjev. Dvosobno, kuhinja, pri tramvaju, 800 Din. Dvosobno, Šiška, 400 dinarjev. Enosobno, Bežigrad — 400 Din. Dvosobno, Bežigrad — 700 Din. Trisobno, Bežigrad — ICOO Din. Poleg tega več manjših sob s štedilnikom v predmestjih, mesečne sobe, trgovske lokale itd. Pletilke z lastnim strojem za kni-ting št. 10, ki žele delo za izdelovanje moških nogavic, naj vpošljejo ponudbo pod značko »Kni-ling 10« na upravo "tista. Pletiljo spretno, in navijalko, ter 2 učenki, sprejmem takoj k celoletnemu delu. Naslov v upravi pod 10.977, Malo posestvo hiša in pritikline za Din 23.C00 naprodaj. Ponudbe pod »Južna Štajerska« na upravo »Slovenca«, Učenka trgovine z meš. blagom bi rada nadaljevala še S mesecev učne dobe, ki je bila prisiljena vsled so-rodniških ne po lastni krivdi prekiniti. — Želi hrano in stanovanje v hiši. Na zahtevo se tudi učnina vsak mesec plača. Dopisi pod »Dobra prodajalka 17« na upr. lista. Razprodaja nagrobnih spomenikov . pri Kolenc-Lipičnik, Čret pri Celju. Amaterji! Pouk v mizarstvu, rez-barstvu, strugarslvu, knji-goveštvu, obdelovanju kovin itd. Ponudbe pod »Samouk« na upravo Slovenca. Gospodična je izgubila ročno torbico na Sv. Petra cesti. Najditelj se lepo naproša, naj jo vrne proti nagradi v upravi »Slovenca«. Iščem mesarja (kompanjona) za zidavo nove mesnice v Zg. Gorjah. - Dam stanovanje brezplačno. Ivan Dolenc, posest., Sp. Gorje 82. Dražba hiše na Poljanski cesti, z gospodarskim poslopjem -gostilno, mesarijo, vrt in travnik za stavbišče - se vrši dne 15. t. m. ob 10 dopoldne na sodniji, vrata 15. — Adolf Žabjek. Mlekar, praktikant ki je dovršil mlekarsko šolo v Škofji Loki, išče službe. - Vešč v sirarstvu in maslarstvu. - Nastopi službo takoj. Naslov pri upr. lista pod št. 11.137. Močnega vajenca za aulo-lakirarsko in tapetniško obrt sprejmem takoi. — Leo Šušteršič, Ljubljana, Dunajska c. 41. z velikim poslopjem, vrtnarija itd., električ. razsvetljava in sila, telefon, bogat inventar, na glavni cesti blizu Maribora, ie proda Naslov v uprav-ništvu tega lista. (e omogočil, da sc ie neka orejo ve >ka bo'ezen silno mzš r I a. Ve i na moških, ki je prekoračila 40. leto. no-leha a glavobolu, izčrpanosti. neoie.ie.ii prebavi, o no i i' nosti in spominjsklh motnjah, Nar < vni ..PLAN1NK a" zdravilni ča lajša le težave, Ko preizkušeno sredst vo »e j ■ oliftBSel pri nerv z ni ti .n nevra-ieuičnih obolenjih m aišili o,eb. — Zahtevajte v apotekah samo pravi ,,1'LA-NINKA"čai BAIIOVEC v plombiranih paketih in z napisom proizvajalca : Javna dražba Nc zamudite izredne prilike javne dražbe, ki se bo vršila zaradi družinskih razmer na sodišču v Ljubljani dne 15. oktobra. Prodajala sc bo hiša z gostilno, stanovanjem 3 sob, velike kuhinje, kleti, dvoriščem, vrtom, kegljiščem in gospodarsk. poslopjem hiše št. 55 in 57 na Sp. Poljanah v Ljubljani ter travnikom za stavb, parcele na Ižanski cesti. - Ogleda se lahko pred dražbo. Krojaškega vajenca ki bi imel oskrbo pri starših, sprejmem. Anton Vrbinc, krojaški atelje, Ljubljana, Holzapflo-va ul. 19, za Leoniščem, Učenka pridna in poštena, išče mesta pri kakšni šivilji. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Celju pod »Šivilja«. .. Le&sarsia Mr.Bohovec-liuMiana . Dva učenca ia čevljarsko obrt sprejme z vso oskrbo Hribar, Kranj. Kealitetna pisarna, družba z o. z. UUBLJANA EiE® — g»RQDA:- sledeče nepremičnine: Vilo, enonadstropno, 3 stanovanja, 1000 nr vrta, mestni del Rožne doline, 280.000 Din. Vilo, enonadstropno, 5 sob, kopalnica, pritikline, 500 nr vrta. Mirje, Din 290.000. Hišo, 3 sobe, kuhinja, pritikline, 1700 m- vrta, Šiška, 170.000 Din. Hišo, enonadstropno. 6 stanovanj, 1500 m'-' vrta, Trnovo, 225,000 Din. Hišo, enonadstropno, vili slično, novozidano, 4 stanovanja, 650 m' vrta, Šiška, 255.000 Din. Hiio, enonadstropno, \ trgovski lokal, 4 stanovanja, center Ljubljane, Din 130.000 Din. Hišo, vili slično, poljansko predmestje, 4 sobe, kuhinja, pritikline, 2000 m- vrta, 150.000 Din. Hišo, enonadstropno, vpeljana mesarija, veliko stanovanje, hlev, šupa, razne pritikline, dvorišče, središče mesta. 450.000 dinarjev. Hišo z gostilno in trgovino, lepo stanovanje, poleg lega hlev, šupa, klet, tričetrt orala zemljišča, predmestje Ljubljane, Din 2C0.C00 Din. Poleg tega večje število hiš, vil, trgovskih, gostilniških objektov, v Ljubljani, na deželi, kmečka posestva, industrije, stav-bišča v mestu in vseh predmesijih po najugodnejših cenah. Iščem trgovski lokal za modno ali trgovino mešanega blaga. Najraje v centru mesta. Cenjene ponudbe upravi »Slov.« pod »Prometna točka«. Ugodna prilika! Zavoljo družinskih razmer dam v najem že staro dobro idočo trgovino na prometnem industrijskem kraju pod ugodnimi pogoji. Naslov v upravi pod št. 11.066. za naše švedske posnemalnike iščemo v vsakem kraju proti dobremu plačilu „Tehna" družba z o. z Ljubljana, Mestnitrg 25 /I Trgovski lokal na prometnem kraju blizu cerkve v velikem trgu v Savinjski dolini, se odda. Naslov v upravi. 10.790. Lokali za špecerijsko trgovino in delikateso se oddajo v najem na zelo prometnem kraju v Ljubljani. Naslov se. izve v upravi Slovenca pod št. 11,086. Vakosan nudimo zastopnikom in trgovccm prav poccni. Ponudbe na upravo pod »Vakosan«, potnika manufakturista, 25 do 30 let starega, z znanjem slovenščine, srbo-hrvašči-ne in nemščine za obisk krojačev v Sloveniji — iščemo za takoj. Ponudbe s fotografijo, referencami in označbo zahteve plače. Zastopnike sprejme takoj Josip Lindič, Ljubljana. Komenskega ul. 17. Pridite takoj, da ne bo prepozno« Oddam trgovino z inventarjem, stanovanjem in pritiklinami — mesečno 800 Din. Naslov v upravi lista pod štev. 11.124. suknje, damske plašče itd. ild, Oddam lokal - mesnico - v Ljubnem, na račun proti kavciji 4000 Din; - tudi prodam. Iv. Dolenc, mesar, Gorje. Potrebujete ugodno posojilo? — tudi brezobrestno — omogočite sami s pristopom Kreditni stavbni zadrugi »Mojmir«, Maribor. Pojasnila 5 Din. Plodonosr.o podjetje v Ljubljani spreime finančnika ali družabnika s kapitalom ali bančnim jamstvom do 200 tisoč dinarjev. Cenjene ponudbe ™od značko »Trgovina na povzetja« na ogl. odd. »Slovenca«. živlienie, da se Vsakdanje velike bolečine želodčnih kamnov so izginile z vporabo čaja The Salvat. Počutim se tako" zdravo kot. pred dvema letoma. Salvat bom priporočila vsakomur. Jos. Janku, Beočin Jugoslavija. Zahtevajte zanimivo brošuro o že-ludflnlh kamnih, ki Vam jo pošlje zastoni glavno zastopstvo za .lugo-slavijo lekarna k Sokolu« 11. Proehe lirfi ko. ravnamo po modi! Gostilno na račun oddam na prometnem kraju poleg žel. postaje. Za stanovanje so na razpolago v hiši dve sobi. Prednost imajo starejše vešče natakarice z dobrimi spričevali in ne-oporekljivo preteklostjo. Ponudbe na upravo Slovcnca pod »Goslitna na račun« št. 11,193« Si-jJp rWtW 1'retl nakupom pi;t.V.i pišite feitsfi eno dopisnico veletrgovini / ) 132* STF.RMEOKI, nakar dobit« Al takoj najnovejši Itnstrovani ce /// vJfl nlk z voe tlnor slikami pnpolno II Hm mn zastonj. Tamkaj najdete ra- Li i!? /en mnoirili drugih tudi sledečo ?a iSji plašeč najmodernejšemu kroja ^ /P i po »elo ni'.k i h eenali : Molton ^ Din 311. Saja IIIIS. Hilkrieil 4!t5, kashu I""', velur 815, rips 1.150 pliš laOU. Naroeila čes Din aflO poštnine prosto. Kar no ugaja, se zame nja n 1 i vrne ilenar. Veletrgovina ln lndnatrlj« Koniekoi;« K.atermeoki, ueijc št. is. »iovonija pri i m v v t-mmnA u Ljubljana - Kongresni trg 15 Kupimo 20 % kronske bone kupi Pučka štediona i zatožni zavod d. d., Osijek, Desatičina ul. 27. Kupim vilo eno- ali dvodružinsko, v prav dobrem stanju, v mestu ali bližnji periferiji. Ponudbe na upravo pod »Vila«. Kupim dobro ohranjene gumijeve cevi \'A". — Ponudbe na Jernej Jelenič, Stara pot 1, Ljubljana. Hlode hrastove in lipove kupuje v vsaki množini parna žaga V. Scagnetti, Ljubljana. Seme divjega kostanja, želoda, akacije, jesena, javorja, buke, jelove storže in gobe kupuje Fructus, Ljubljana, Krekov trg 10. Kupim parcelo za zidanje vile v Ljubljani ali ožji periferiji, velikost 700—1000 m'-'. Ponudbe na upravo pod »Parcela«. Divji kostanj na debelo kupim in plačam garantirano najvišjo ceno. Ivan Sluga, veletrgovina, Maribor. Tržaška cesta 5. Vsakovrstno Pletilni stroji skoro novi, Jaquard 8/85, 9/35, 12/31 naprodaj. Odjemalec dobi pouk brezplačno. - Maribor, Vojaš-niška 2, Javornik. Prodam pekarijo v prometnem kraju predmestja Ljubljane. Naslov v upravi pod št. 11.127, Hiša v Kranju dvodružinska, z malim vrtom, se proda brez posredovalcev. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.058. Prodaja premoga in drv. Dostava na dom. Fran Jezcršek, Vodmat Moste, Nova hišica zelo prikupna, krita z opeko, 2 lepi parketirani sobi, 1 kabinet, velika kuhinja, električna razsvetljava, dve kleti, lepa stavbna parcela, bo naprodaj na prostovoljni javni dražbi v nedeljo dne 13. oktobra ob 3.30 popoldne. Dražba se bo vršila pri Mariji Mihelčič v mestu Višnja gora št. 29 na Dolenjskem, pet minut od kolodvorske postaje. 2 hiši in več parcel v Stražišču pri Kranju naprodaj. - Vprašati pri L. Matajc, Stražiščc. Puhasto perje kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. - Potem čist belo gosje kg po 130 Din in čist beli puh kg po 300 Din. - L. Brozovič, Zagreb, Ilica 82. Budilke (vekerce) po 60 Din s triletnim jamstvom — nudi Ivan Pakiž, Ljubljana — Pred škofijo 15. Strojno pletilstvo je edino ugodna prilika za takojšnjo dosego dobrega zaslužka in lastnega podjetja brez posebnih stroškov in zamude časa. Učne tečaje se nastopi lahko vsak dan. Najboljši pletilni stroji »\Valter« vedno v veliki izberi na zalogi. - F. KOS, Ljubljana, Židovska ulica 5. Ttltfon 2830 Brzojav Stroj STROJNE TOVARNE IN LIVARNE D. D. UUBUANA j > Čajno maslo pristno, kg 38 Din, razpošilja Anton Janša, mlekarna, Dobje, p, Slivnica pri Celju. Umetna gnojila Naprodaj: črn damski plašč (siel), popolnoma nov, starinska ura pod steklom, komplet, starinska salonska oprava in vel. žel. blagajna Wertheim. Naslov v upravi št. 11.083. Lep otroški voziček naprodaj v Zvonarski ulici št. 9. zlato knpKf? po najvišjih cenah. CERNE. javelir. Ljubljana Wolfova ulica SL 3. IU »Schafihausen« precizne žepne ure nudi Ivan Pakiž, Ljubljana — Pred škofijo 15. Trgovina delikates in slaščic sredi Ljubljane, vpeljana, znana, 2 prostora, klet, velike izložbe, kjer sc lahko uvede še kak drug predmet, se radi bolezni proda. Ponudbe pod »Vpeljana trgovina 100« na upravo Slovenca. Za 300 Din prodamo še 60 doz za za jesensko gnojenje, To- konzerviranje Brezalko-maževo žlindro in kali- ^olna produkci(a. Ljub-jevo sol oddaja v vsaki ')ana, Komcnskega ul. 17. množini Matko Kranjc, _ , .. ,T , . Vrhnika. _ Tam sc tudi Peteline (Leghorn) sprejme vajenec za trgo- z najboljšim rodovnikom, vino, dobrih in poštenih'3 do 6 mesecev stare, staršev, samo z dežele. ' prodajamo po cenah od 80 Din naprej. - Gallus- Starinsko ogledalo 100 X 45 cm, prodam za 500 Din. Naslov v upravi pod št. 11.180. Drva in premog prodaja Vinko Podobnik. — Tržaška 16, Ljubljana. Tel. 33-13. Tel. 33-13. Lipovo cvetje arnikove korenine, suhe borovnice, proda Albert Verdnik, Šmartno, pošta Slovenjgradcc. Hiša v Kamniku na prometnem kraju, z gozdno pravico, trgovskimi in tovarniškimi prostori, z velikim dvoriščem in vrtom, se proda. Informacije pri lastniku Kamnik. Šutna štev. 43. Farni, Bačkr.-Topola. Stara kredenca jedilna miza s stoli in omara za knjige, za žup-nišča posebno sposobno, naprodaj. Cena 3000 Din. Špedicija »Balkan«, Maribor. Prodam golobe golšarje (krofee) in flo-rentince. Habič Janez, Bizovik 104, p. Spodnja Hrušica. Otroški voziček naprodaj v Trnovem, Ko-lezija. Kopališka ulica 4. drugi odgovor. T it. GRAMOFON Ljubljana, dne 30. septembra 1929 A. RASBERGER, LJUBLJANA Potrjujemo prejem dokumentov za dva zaboja gramofonskih plošč, ki Vam jih pošilja tvornica COLUMBIA GRAPHOPHONE Co. LMTD , LONDON. Omenjeno pošiljko Vam bomo izročili takoj po ocarinjenju. Istočasno Vam potrjujemo, da smo v času od 9. febr. do 15. sept. 1929 prejeli in ocarinili za Vas 10 zabojev z vsebino 715 kg Columbia gramofonskih plošč in 4 zaboje Columbia aparatov. Vse navedene pošiljke so prispele direktno od navedene tvornice v Londonu. Z odličnim spoštovanjem R. Ranzinger s. r., mednar. sped. podjetje Torej ne dajte se motiti! Columbia aparate in plošče dobite iz prve roke samo pri dolgoletnem zastopniku in strokovnjaku Gramofon-A. Rasberger, Ljubljana Centrala za splošno gramofonijo. Miklošičeva cesta 34 Telefon 3383 Proda se pekarna na zelo dobrem kraju, stanarina nizka. Prostora je dovolj, kot n. pr, soba, kuhinja, špajza, dalje soba za dečke, hlev za konja, drvarnica, senica in cclo dvorišče na razpolago, dalje lepa velika pekarna, 5 do 6 ljudi more komodno delati. Prodajam, ker sem podedoval prilično veliko premoženje, pa mi ga nima nikdo upravljati. Sedaj pridejo v poštev samo resni kupci z malo več kapitala za nakup voza in konja, ker se brez tega ne more obratovati in ker se more obrat zelo dvigniti. — Naslov: M Medjimorec, Zagreb, Zavrtnica 57. Brzokurilni kotel dobro ohranjen, za 100 1, prodam. Istotam se tudi proda traverza, 5.40 m dolga, 18 cm visoka. — Alojz Bernik, Šk. Loka. Pianino rujave barve — znamke »Franz Ncmetschke & Sohn, Wien«, popolnoma renoviran, se proda. Cena 10.000 Din. Ogleda se Dvcrakova ulica št. 3/III, desno. 3"Carmoni| s 5 oktavami in 6 spremeni naprodaj. Dopise na podružnico »Slovenca« v Celju pod »Harmonij«. American Heating je najpopolnejša trajno-goreča peč sedanjosti. Največji prihranek na kurivu, nepretrgani ogenj skozi celo zimo. Zastopstvo »T e h n a« družbe, Ljubljana, Mestni trg 25. Tel. 2580. Iščemo povsod zastopnike. Vse na obroke Kolesa za gospode in dame, motorna kolesa, šivalne stroje za krojače, šivilje in privatnike, žepne ure za gospode in dame, stenske in budilke, ter razne vrste gramofone prodajamo na dolgoročne male obroke vsakomur. -Pošljite natančni naslov pod šifro »Na obroke 9037« na upravo in mi Vam pošljemo takoj našega zastopnika na dom. Patent fotelji in kanapeji, patent oto-mane v najnovejših oblikah in najfinejši izdelavi dobite samo ' RUDOLF SEVER Ljubljana, Marijin trg 2. Najboljši v materijalu in najlepši v opremi sošivaEni stroji, kolesa i» Gritzner" in „Mler" za domačo obrl in industrijo Pouk vezenja orezplafen Le pri Ljubljana poleg Prešernovega spomenik,- ob vodi Večletna garancija ! £nhtcvojtr nonudbe I Zabtt ■nem rs-, TO^iacc sza Strugarstvo splošno, umetno in modelno, novo, popravlja tudi vse iz lesa, kosti, jantarja, celoloida itd. — Oblak, Glince, XIII/11 Me moko in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. Zorman Stari trg 32, Ljubljana. Razne stelaže pult, tehtnico, pisalne mize, stole itd. - proda Jančigaj, - Zg. Šiška 114. Dvodružinska hiša z velikim vrtom se proda Naslov v upravi lista pod štev. 11.130. Trgovina z mešanim blagom na križišču ccstc se ugodno proda. Ponudbe pod šifro »Ugodno«, Mušiceue vijoline so res dobre in poceni Prepričajte se v trgovini, Gregorčičeva ulica. m. iagreb, Jurje<.sk«S7 priporoča najboljše tamburlce, par-Uture, stiunt, sole In vse rctrebiCIna ta vsa glasbila Odlikovan naparlikl Ceniki franko. razstavi Najstarejša solidna domača specialna trgovina. III. odgovor sledi. J POZOR! OGLEDA NAJ SI VSAKDO OSEBNO! Vam nud/ trgovina usnJ« S"°n" pn FRANC ERJAVEC - LJUBLJANA - STARI TRG Ha Stekleno kožo za pokrivanje kozarcev nudi po 7 Din polo Brezalkoholna produkcija — Ljubljana, IČomenskega ul. 17. Preprodajalci popust. Dva elektromotorja 5-50 in 3 kwh, nova, le dva meseca v obratu — prodam. Fr. Juvan, Srednje Gameljne pri Ljubljani, Jabolka za prešanje, več vagonov, nudi najcenejc Rud. Pe-terlin, pošta Sv. Peter pod Sv. Gorami, Steklenice za žganje poceni prodam. Poljanska cesta 12. Vila v lepem kraju, več sob, velike kleti, 3 minute od velike železniške postaje, ob glavni cesti. V hiši se nahaja trgovina. Kupec se lahko takoj vseli. Vila se radi družinskih razmer poceni proda. Naslov v upravi Maribor. Hiša gospodarsko poslopje in vrt, na zelo prometnem kraju, pripravna za trgovino ali obrt, se poccni proda. — Oglasiti se v Domžalah, Študa 27. Pletilni stroj prodam, skoraj popolnoma nov, znamke »Popp« 10/80. . Naslov v upravi Slovenca pod št. 11.184. Prodam ceno skoraj nov črn kostum. -Ilirska 21, III. nadstr. 30—40% ceneje zidanje! Najcenejši načrti, proračuni, nasveti, revizije preskrbi »Marstan«, oddel. splošne gradbene akcije v Mariboru. Sprejema zidarske, tesarske, sploh stavbne obrtnike. Vprašanju priložiti 5 Din. Klavirji prvih svetov, znamk! ALFONZ BREZNIK Ljubljana, Mestni trg 3 Najmanjši obroki Zaloga ln Izposojevalnica najboljših klavirjev, pi-aninov in harmonijev. Stelnway, Bosendorler, Forster, HBlzl, Hofman, Original Stlngl. Popravila in uglaševanje najcenejše. — Najbogatejša Izbira vseh ostaih glasbenih instmm. ln strun Čistilnica Maribor, Koroška c. 17, priporoča po zmernih cenah in strokovni izvršbi vsa dela novega in starega perila vsake vrste. Trdo lika srajce in ovratnike. — Josipina Osim, Nagrobne spominke okvirje in druge izdelke nudi najceneje F. Mež-nar, delavnica v Ihanu. Sode in kadi vseh velikosti ima vedno na zalogi Fran Repič, so-dar, Ljubljana, Trnovo. Popravila sc sprejemajo Pohištvo na obroke, novo, za spalne in jedilne sobe, kuhinjo itd., iz vsakovrstnega trdega lesa, nudimo na dolgoročne do triletne mesečne in tedenske majhne obroke vsakomur, tudi delavcem. Pošljite natančen naslov na upravo pod št. 7740/29 in mi Vam pošljemo takoj našega zastopnika na dom. Mi slikamo vse! Slike poobličja (Portrat-bilder), razglednice, slike takoj izgotovljcne, industrijske in športne slike. Novo vpeljan fotoatelje z najmodernejšimi aparati. -Fotomeyer, Maribor, Go-«nodska 39. Dežne plašče priporoča po konkurenčnih cenah Martin Jančigaj, Ljubljana, Tavčarjeva (Sodna) 1. modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane. divane in dr tapetniške izdelke dobite najceneje nri RUDOLFU RADOVANU, fapetniku, Krekov trg štev. ^ (poleg Mestnega doma). L VHhar urnr l^lf LJubljana Sv- Petra c. Cerles de Convcrss llon Trancofse Circoll di Conversa- ztone ltollona. COZZi. CE? JE, Glavni frg 17. pohištvo moderne spalnice, kuhinjske oprave iz trdega ali mehkega lesa, lino izdelano, priporočam cenjenemu občinstvu. Zaloga pohištva mam vELK/unn mizarstvo. Vižmarje, (pod klancem) p. Št. Vid nad Ljubljano. Pripn-r<ča se najtopleje za cenjena naročila katera izvršuje točno po želji in vzorcu. Cene uizke. Delo solidno. Pšenscno m«h« injboljšlb mimov nudi Ufijt l ejo elotrgovinu žita ino o.levskit, izdclho\ Za pletenje in popravilo stolov - se priporoča Fran Nckovar, stolar, Breg 14, Ljubljana. TVORNICA SMF1PIUK f. SOMLIC MARIBOR Aleksandrova cesta 34 Priporočam svoj prvovrstni krojaški atelje za gospode in dame. - Jože Gregorin, -Marmontova 19, na Mirju. lekarne Dr. G. PICC0L1-ja v LJUBLJANI krepča oslabele, malokrvne odrasle in otroke er^^r^mmrer* Pljuča! Pljučne bolezni ozdravi dr. Peenik, pljučni zavod (Privat-Lungenheilanstalt) Sečovo, železniška postaja Rogaška Slatina. Auto-hladiisiike blatnike in drugo - popravi strokovno, hitro in ceno Gustav P u c , klc-parstvo, Ljubljana, naspr. tobačne tovarne. Preden si nabavite peči, si oglejte naše izdelke, to je Jugo l.uc peči, katere izdeluje in prevzema v popravilo po konkurenčnih cenah tvrdka Ljubljana, Puharjeva 3, prej Srebotnjak & Golob. Žalujoča rodbina Odcr-jeva sc tem potom najiskreneje zahvaljuje za obilo udeležbo pri pogrebu ob priliki bridke izgube nepozabljene Posebno se še zahvaljujemo preč. gg. duhovnikom, ter gosp. župniku za ves njegov trud in ginljive poslovilne besede ob odprtem grobu, kakor tudi vsem darovalcem krasnih vencev m šopkov. Prosimo, da jo ohranite v blagem spominu. Sv. Lovrenc na Pohorju, 4. oktobra 1929. Žalujoči ostali. Ob priliki prebridke izgube našega iskrcnoljubljenega siti brata, oziroma nečaka Avseca to .zrekamo tem potom toplo zahvalo gg. zdravnikom za požrtvovalen trud med boleznijo, preč. duhovščini za spremstvo, vsem darovalcem vencev in cvetja, gg. pcvccm za ginljive žalostinke in vsem spremljevalcem na zadnji poti, posebno onim, ki so prispeli iz Selške doline. Končno se zahvaljujemo vsem onim, ki so nam izrazili svoje sožalje, Ljubljana - češnjica pri Železnikih, dne 6. oktobra 1929, Žalujoči rodbini. Avsec in Demšar. Naipopoinejti >>STOEWER" Šivalni stroji za šivilje, krojače iu čevljarje ter za vsak dom. Preden si nabavit stroj, oglejte si to izrednost pri tvrdki L. BARAGA, UUBL3ANA, Selenburgova ulica 6. Brezplačen pouk 15 let jamstva Telelou štev. 29H0 Popoinoma varno naložite svoj) denar v Otvoritev nove tiskarne v Mostah pri Ljubljani registrovana ladruga i neomejeno zavezo u Ljubljani obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko iz lastnih sredstev. - Poleg iamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog Hranilne vloge znašam nad 160 millionov dinarje« Dovoljujem si naznanjati, da sem otvoril v Mostah, Zaloška cesta št. 25. nasproti šole, tiskarno s povsem novim matcriialorn in naj-mod t r našimi stroji — Izdelava tiskovin točna in lična — Cene zmerne —- Priporoča sc z velespoštovanjem Tiskarna Andrej Sever v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union Hranilne vloge se obrestujejo Rentni davek od obresti hranilnih vlog, kateri znaša circa pol odstotka obresti, se ne odtegne vlagateljem. Varnost nudijo lastna palača, nadpolovicži delnic hotela »Uniona«, hiše in zemljišča. Kredi i v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. Izdelujem pristne Priporočam se cenjenim odjemalcem Frailč Fister izdelovanje pristnih kranjskih klobas, Ljubljana, Zaloška cesta 10, s ca 500«) m2 zagraionega zemliiš"a vred, ob Celovški cesti v Zgornji Šiški štev. 70. na obljudenem kraju, lepe stavbene parcele, primerno za kako večjo trgovino ali tem enako, za lep večji dom, postaja cestne železnice katera se gradi prihodnje loto. Ponudbe kolekovane k 100 — Din, ie vložiti do 15. oktobra t. I., do 12 ure opoldau, ua Krajevni šolski odbor v Zgornji Šiški. Istctam sc dobo pogoji. Krajevni šolski odbor v Zgornji Šiški, dne 2. oktobra 1929. Nova tvrdkal Popolnoma novo biago iz dvojnate (double) volnene tkanine z dvema robovoma ob strani, našiliini modnimi žepi, okrašen /. gumbi in dragonarjeni, podložen do bokov s svilenim brokatom in flanelinom. Ker je na>krb m najceneje v najkrajšem času. Izdeluje vsakoršno pohištvo iz trdega 111 mehkega lesa, kakor spalnice, jedilnice, kuhinje i. t. d. Z jamstvom proti razsušitvL — — Cene zmerne! Krasni katalog s krojno prilogo v obsegu 120 strani ] jobite uu zahtevo lakoj iu bre/.plačno Za po pošti poslano blagu nudimo popolno jamstvo: zameno ali denar nazaj. Naprodaj: po 1 kom v se mm enostaraisi cn nniver zaSiiiii krojev Posteljnina samo iz prvovrstnih kvalitet iz higijensko čistega materijala Odeje iz vate Din 180*— 300" — 350 — 400 Odeje iz puha Din 9001— 1300"- 1500 - 1800"— Odeje iz flanela Diu 100— 130'— 140"- 200 — Odeje volneno Diu 300"- 350 — 450'- 500 — 700 — Plumeaux Din 230'- 300'— 500 — /glavniki Din KO — 150'— 180 - 240 -Madrace iz afrike Din 350'— 400'— 450 — Madrace iz žime Din 800— 1000— 1200- 1400-Posteljuo perje Din 45 — 70"- 120 — 170 — 190 — 300 — Puh Din 280— 37c- 540 — Vzorce pošljem brezplačno na ogled, ako se označijo želeče kvalitete Zahtevajte brezplačni ilustrovani cenik „WEEA" — Marlbof 1& nosilnost po 250 kg. — Na ogled v Papirnici Vevče, proti takojšnjemu plačilu. za pogon na errncna ali z vzgrpjenim elektromotorjem, iprvovrsina Szvršiliev.' v krogliičnih tečajih dobavlja Ple^nine kakor pulloverje, telovnike, jumper.jc, površne jope. cele obleke za dame, triko maje, spodnje in reform hlače za gospode in dame in skoke za otroke vseli velikosti kupite najceneje pri OSVALD DOBEIC — LJUBLJANA PRED ŠKOFIJO ŠTEV. 15. S NA DEBELO I NADI?bl3NOI wici!s X/©, iL«iixeniJurfiersfrasse u Najboljši nemški izdeleli Posot iugoslovcnakcgu zastopnika brezplačen .Haag OiiPBSinunnjfl »log, asHun in prodaja usaiio »pstnili vrednostnih' nnpirjop. deuiz in ualut iiarzna napotita, prodnimi in lirsditi usehie urstu nsMomot in inta menic ter nakazila v tu- in inozemstva, sate-depositi itd. Itd, arzajauiiE: Rperiit IJubljana tel imi zi8?. tm: uitErurinn m. zso6 OSRAM * O S RAM Ali se hočete osuotooditi svoisega 7ldifccin/& fnjctffliatie, žukizioz ola/Sczjo dobro rmdelUeo OS RAM'- O&RA? {Povprašaj etektro - strokovnjaka Radio rta odplačilo! 3 elektronski aparat Z 3, sprejema vso Evropo v zvočniku, z najfinejšimi elektronkami (Phillips ali Barium), 1 akumulator Varta 18 Amp., 1 anodna baterija 90 voltov, kompleten antenski in zemeljski materijal in 1 posebno fin zvočnik s krasno svileno sliko; pri naplačilu Din 300"— še 12 obrokov po Din 180'— mesečno, pri točnem odplačevanju brez obresti ali drugih stroškov. 4 elektronski aparat Ž 4, vse pritikline kakor zgoraj pri naplačilu Din 300" — še 12 mesečnih obrokov po Din 225'—. Za dobro delovanje jamčim! Kljub prvorazredni kakovosti najcenejši 1 V zalogi vse vrste radio-aparatov po najnižjih dnevnih cenah, aparati za priključitev na omrežje brez baterij, velikanska zaloga sestavnih delov, veliki aparati za restavracije in kino-podjetja, ki nadomestujejo največjo godbo in kjer se lahko poleg radia uporabljajo tudi gramofonske plošče. Radio Frane OCir Ljubljana, Mestni trg 5 / Tel. 2407 Za Miklavža in Božič si naročite lahko že sedaj, postavim Vam pa aparat na željo tudi pozneje. Spodnještajerska ljudska posoiinica y Mariboru Reglstrovaria zadruga z neomelano zavezo Sprejema vloge | Daje posojila | izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle Obrestuje vloge po najvišji obrestni meri ter ne odteguje vlagateljem rentnega davka PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D.D.. LJUBLJANA prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo PrPllinn domači in inozemski za domaČo * * ^111 kurjavo in industrijske svrhe. Kovaški premog ^vrst Koks llvarniški, plavžarski in plinski. Brikete. Prometni zavod za premog d. d. v Liubliani. Miftlošičeua IS/I. Novo došlih sezonskih fasonov KLOBUKOV in vsakovrst. čepic ima v zalogi po najnižjih cenah M. JAHN modistinja — MARIBOR — Stolna št. 2. L. Mikuš - Ljubljana priporoča svojo zalogo dežnikov, solnčnikov in sprehajalnih palir Popravila točno in solidno Špecijalist za notranje bolezni Dr. Franjo Pavlic je otvoril svoj ambulatorij (prakso) v Mariboru, Aleksandrova c. 16/1. Ordinira od 8 do 12 in od 2 do 4. Ob nedeljah in praznikih prcdpoldne. Vsakovrstne frgooske knjige, Itrace, mape, noteze, herbarije, Ddfemalne kn|iilce, bloke, zoezke 1.1, d. nudim po skrajno ugodnih cenah! Ha debelo! - -na drobno! ANTON JANEŽIČ Ljubljana, Florjanska nI. <4 Knjigoveznica in trtalnlca trgovskih knjig. A. I* 1. IKAJBERNI LJUBLJANA Zadruga Drodshih Vinogradnikov Brod na Savi ustanovljena leta 1900 išče izvrstnega ZASTOPNIKA za celo Slovenijo Ponudbe z označbo dosedanjega poslovanja je nasloviti na ravnateljistfo najkasneje do 10. tega meseca Mesna industrija Proda se večje podjetje za izdelovanje mesnih izdelkov s tozadevnimi stroji. Prostori so primerni za vsak tovarniški obrat. Podjetje ima tudi razne druge koncesije. Pogoji ugodni. Ponudbe na upravo lista pod »Industrija« št. 11.139. Najvarnejše in najboljše naložite denar pri • II« • • v Celju Resistrovani zadrugi z neomejeno zavezo v Celju,--v lastni hiši, Cankarjeva ulica 4 (poleg davkarije) Stanje hranilnih vlog nad Din 70,000.000.-. Obrestna mera najugodnejša. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov posestnikov z vsem svojim premoženjem. — Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Posojilnica je kot kmetska zadruga prosta rentnega davka najboljših svetovnih znamk v veliki — izbiri zelo poceni Najnovejši modeli otroških vo-dčkov od priprostega do najfinejšega in igračni • vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli In pneumatika. Ceniki franko Prodaja na obroke. »Tribuna" F. B L tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA Karlovska cesta št. 4 Brzojavni naslov: Gospobanka Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. — Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo groik Držav-ne razredne loterij«. v Ljubljani (Miklošičeva cesta lO) Kapital in rezerve sknpno nad Din 16,000.000 —, vloge nad Din 400,000.000 — d. d. Podružnice; Bled, Celie, Dlakovo, Kočevje, Kranj, Maribor, Novi Sad, Sosnber, Spiii, Šibenik. Telefon št 2057, 2470 in 2979 Prodaja obveznic 7% drž. inTcst. posojila ter 2I/,0/0 vojne odškodnino tn vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod ugodnimi pogoji.