199 št — 4. leto. Poštnina pavS&ttfranat Današnja Številka velja 2S—HKi „ ^V L]ublj!UU) SfCda 34. SVgtlSta 192(1 Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 40 K. Letno 480 K. Inozemstvo: Mesečno 50 K. Letno 600 K. Oglasi: enostolpna mra vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust. Uredništvo: Wolfova ulica \H. Telefon 360 Uprava: h* ‘:J * - 8. _ Telefon 44 ____ ■I ŠVICA PRIZNALA’ LITVANSKO. Kovno, 23. avg. (Izv.) Sef švicarskih političnih 'departementov je sporočil zastopniku Litvanske v Švici, da je švicarski zvezni, svet priznal litvansko republiko, - SVETLIH PRISILJEN ODLOŽITI MANDAT. Praga, 23. avg. (Izv.) Češki komunistični poslanec Svetlih je bil prisiljen odložiti mandat BOJI ZA GORENJO ŠLEZIJO. ' ' Berlin, 23. avg. Dne 25. avgusta se bodo iz Mainza skozi Nemčijo odpeljala oiačenja za .Gorenjo Sieziio AKCIJA MALE A^ANTE PROTI KOMUNISTOM. Bukarešta, 23. avg. (Izv.) V ministrskem svetu Je Izjavil Take Jonescu, da ima mala antanta nalogo, da prične boj proti komunizmu. Koncem avgust^ se bodo sestali romunski, jugoslpvan-ski in češkoslovaški državniki, da se posvetujejo o tem vprašanju. \i|*N GRŠKO PRODIRANJE. " Carigrad, 23. avgusta. Po poslednjih poročilih iz Anatolijc se nadaljuje grško prodiranje brez ovire. Grki »P baje že prekoračili reko Sckari;o. Grške čete so baje zasedle Polatly in poizkušajo sedaj obkrožiti jgordijske po-krajinej Peskova afera. Pod tem naslovom zadnji »Pon-deljek« prinaša svoje državotvorne ideje, iz katerih tudi »Jutro« od 23. t. m. črpa nove moči in misli. Da gospodje okoli obeh listov ne bodejo po nepotrebnem na svoj velemoralen način razburjali javnost, izjavljam sledeče: Bil sem dne r7. t, m. popoldne in dne 18. t. m. dopoldne pri ministru za notranje zadeve g. Svetozaru Pribi-čeviču radi nepotrditve tov. Pesek-a za župana. Zahteval sem pojasnila, zakaj vlada v dopisu na tov. Pesek-a, da ni potrjen, ni navedla vzrokov. Gospod minister ni povedal vzrkov, ni sprejel mojih predlogov in mi tudi ni dal čitati aktov. Stranka je nastopila takoj, ko je vlada dne 13. t. m. dostavila potom magistrata tov. Pesek-u dopis o ne-potrditvi. fakt je, da je bil tov. Pesek predložen od deželne vlade dne 16. junija v potrditev. Akt je ležal v kabinetu g. min. Pribičeviča. Po čegavi zaslugi, pride v kratkem na dan. Izgovor g. min. Pribičeviča na pokrajinskega namestnika g, Ivana' Hribarja zame kot človeka še manj pa kot na7 čelnika in poslanca Narodne-socijali-•tične stranke držati-ne more. Kedo je vodil ono famozno državotvorno preiskavo, na čegav pritisk in pod čegavo kontrolo, pride pa tudi gotovo na dan. Pomagala ne bodo niti indirektna sporočila g. ministra Sv. Pribičeviča, da on ni lcriv, ampak da je to politična zadeva »Slovenačkih demokrata«. Kaj bode storila naša stranka in njeno načelstvo, je pa zadeva, ki prav nič ne briga državotvorcev pri »Jutru« in »Pondeljku« in prav uljudno odklanjam kot strankin načelnik vsako vmešavanje. Cela državotvorna zadeva, iri-scenirana od gotovega števila ljudi se bode razčistila, ne radi Narodno soc. stranke, ki je po zatrdilu Jutrovcev v razpadu, niti radi tovariša Peska, temveč radi tega, da se enkrat za vselej onemogočijo/ v' naši državi take nesramne metode ljudi, ki so vzeli vso naprednost in narodnost v zakup, pa se poslužujejo načina političnega boja, ki spominja na srednjeveške inkvizicije 'iti sežiganje čarovnikov. Obračun pride, pa če tudi se bodemo borili še leta in leta: Sedanje naše od »državotvorcev« upeljane politične razmere se morajo pod vsakim pogojem onemogočiti. Ivan Deržič, načelnik NSS in narodni poslanec. K Peskova aferi. Ne oziraje se na to, da pomeni izrabljanje osebnosti v političnem boju in .vlačenje osebnih zadev v politiko že samo na sebi skrajno umazanost in škandalozen zločin na politični morali našega naroda, bo preko te umazanije ysak človek, naj pripada katerikoli stranki, samo, da si je ohranil košček poštenosti, uvidel pravilnost zahteve, da se da osebno napadenemu človeku vsaj priliko zagovarjati se in braniti svojo čast. Ta poslednji košček poštenosti so gospodje dirigentje »Jutra« in »Pondeljka« seveda že davno izgubili in po njihovem je stvar popolnoma v redu, če se namiguje in blati osebno čast, pri tem pa skriva vse podatke, ki bi lahko nudili priliko, stvar razčistiti pred jav* nostjo. Kakor smo že poročali, je g. Pesek ponovno zahteval od merodajnih krogov vpogled v zakulisne akte, ki so jih izlntrigirall mladoliberalci iz uradnih krogov, da bi onemogočili njegovo potrditev. Vsak njegov korak je bil zaman. Povsod so njegovo zahtevo odklonili, češ da' je to uradna tajnost. G. Pesek ne ve dosedaj, kaj in česa se ga obdolžuje in se vsled tega ne more braniti pred sodiščem, ki bi bilo edino kompetentno odločevati v tej zadevi. »Jutro« se danes umika in priznava, da na celi stvari ni ničesar kaznjivega, da pa so pregreškl g. Peska čeprav nekaz-njivi, vendar takega značaja, da se mu lahko odreka kvalifikacija za mesto ljubljanskega župana. Dobro! Toda tudi tu bo vsak pošten človek uvidel, da je treba za take trditve dokazov, ker pisanje amoralnih listov, ki žive od blatenja svojih političnih nasprotnikov, to vendar ni še nikak dokaz. Ravnotako pa tudi ni nikak dokaz eventuelna izpoved podrejenih oseb, ki se prav lahko pokorijo željam svojih nadrejenih in izpovedo tako, kot je tem nadrejenim, od katerih milosti je odvisna njihova službena kariera, ugodno in prijetno. Da taka izpoved ni niti od-daleč Izpoved priče, katere verodostojnost bi bila po »Jutrovem« vzvišena nad vse dvome, mora biti vsakomur Jasno, Ce je temu tako, kar na dan z imeni prič in z njihovimi izjavami — verodo stojnost se bo sodnim potom prav hitro ugotovila. Ce k temu pripomnimo, da je te izven dvoma »verodostojne« prjče zasliševal g. dr. Pirkmajer, ki je to delal kot strankarski eksponent mladoli beralne klike po predhodnem razgovoru z g. Ribnikarjem seyeda nepristransko in objektivno za katero svojo »nepri-stranost« pričakuje plačilo v obliki definitivne nastavitve kot okrajni glavar ptujski, potem se mora resnično vsak razsoden človek strinjati s tem, da je verodostojnost od g. dr. Pirkmajerja zaslišanih prič izven vsakega dvoma. Še več! G. Pesek je svoječasno g, kralj, namestniku izjavil, da se zadovolji s tem, da se dovoli vpogled v tozadevne akte izvensodnemu razsodišču, ki naj bo sestavljeno iz 3 pristašev NSS in iz 3 pristašev JDS. G. Pesek se torej ni bal niti izvensodnega razsodišča, v katerem bi imela JDS enako število zastopnikov kot NSS. Mislimo, da je to dovelj jasen dokaz za neutemeljenost gonje proti njemu. Ni nam treba pripominjati, da je tudi tukaj uradna tajnost onemogočila tako razsodišče. Nato se je g. Pesek s posl. Deržičem odpeljal v Beograd, da izve o vsebini aktov pri g. ministru Pribičeviču, ki je, kot je to pisalo »Jutro« in »Pondeljek«, bil pripravljen, dajati odgovor. To se je izkazalo kot popolnoma neresnično in g. minister je posl. Dcržiču izjavil, da vlada lahko odkloni potrditev župana, ne da bi morala zato navesti vzroke. Posl. Deržič ni dobil vpogleda v akte, niti ni zvedel za njihovo vsebino. Izjava zadnjega »Pondeljka« torej, ki piše dostavno: »Minister notranjih zadev je na željo posl. Deržiča dovolil temu vpogled v spise, ki se nanašajo na Peskovo nepotrditev za ljubljanskega župana. Posl. Derjžič Je bil silno neprijetno, izne-naden, ker je videl v spisih potrjena ne samo očitanja listov Pesku, temveč tudi naravnost neverjetne druge stvari, o katerih listi niti pisati ne morejo!« in pa pisanje* včerajšnjega »Jutra«, ki svetuje g, Prepeluhu »naj se obrne na g. Peska za dovoljenje, da mu gospod Deržič pove vsebino akta, ki ga Je pre-Čital pri notranjem ministru«, je infamna laž, ki meji na zločin in ki dokazuje, kakšnih sredstev se poslužujejo naši mladoliberalci. Posl. Deržič niti ne ve, kaj da stoji v aktih — a mladoliberalno-denuncijantsko časopisje hladnokrvno laže, kako je bil posl. Deržič neprijetno Izndnaden, ko Je akte prečltal in svetuje še celo drugim, naj se obrnejo nanj po informacije. Je to višek amoralnosti! Značilno pri celi stvari je dejstvo, da je g. minister Pribičevič po ovinkih sporočil, da on ni imel ničesar proti potrditvi, da pa Je bila to zahteva »slove-načkih demokrata«, katerim je ugodtl vsled ljubega miru v demokratski fa-miliji. Izgleda, da se minister Pribičevič z infamnim postopanjem naših mlado-liberalcev niti sam ne strinja, da pa se je uklonil momentani politični situaciji. Poštena javnost si je na jasnem, kako naj sodi o morali mladoliberalcev in upati Je, da Je ta zadnja afera odprla oči tudi še onim maloštevilnim zaslepljencem, ki so dosedaj še verjeli vsaj na košček poštenosti mladoliberalne klike. Kdor si upa lagati celi javnosti v obraz, ta zasluži, da se mu pljune v obraz, ko se prvič pokaže v javnosti. Odprto pismo. Gospodu ministrskemu predsedhiku Nikoli Pašiču, A , v Beogradu. Obračamo se torej do Vas kot Predsednika Ministrskega sveta, da napravite konec tej nedostojnosti, ki gotovo ne služi y čast .Vašemu Ministrstvu, Z odličnim spoštovanjem Uredništvo »Jugoslavije«. Topola i Slovenci. Pokret, ki je izšel iz vrst slovenske omladine in hoče v vseh krajih države pripraviti potujočim dijakom, profesorjem in učiteljem gostoljubno ognjišče, razširil se je in ogrel za to stvar celokupno jugoslovansko mlado inteligenco. Vodstvo Ferijalnega Sa-veza se je že zdavnaj zainteresiralo za Topolo, srce Sumadije, zibelko naše slobode, kajti vsak naš potnik trieba, da jo obišče in se pokloni manom naših osloboditeljev v zadužbini Velikega kralja Petra in na grobovih junakov na Ceru in drugod. Topolska cerkev je odstopila Ferijalnemu Savezu za dom F. S. u Topoli Karagjorgjev konak, prvo vladno palačo Osvoboditelja Srbije, junaškega Karagjorgja. Ta konak so Švabi silno upropastili. Poprave za zgradbe so preračunane na 100.000 K. F. S. se je obvezal, da ga popravi in v dobrem stanju obdrži, V imenu slovenske šolske omladine, profesorjev in učiteljev se obračamo s tem pozivom na slovensko javnost, da ona zbere gornjo svoto, da mi Slovenci rešimo zgodovini historičen spomenik junaške Sumadije in ga posvetimo prevažni svrhi Ferijalnega Save^a, Naj se *na vseh žalnih' zborovanjih po kralju Petru zbira prispevke v gornji namen; ne ostajajmo samo pri besedah. Prispevke sprejema uredništvo tega lista. Ljubljana, aa, VIII. 1921. Dr. Janže Novak, glavni poverjenik F. S. Grčija, Carigrad in Angleži. Poroča se, da dela Anglija na to, naj bi grške čete zasedle Carigrad in zamenjale tam angleške vojne sile, ki tvorijo doslej njega glavno posadko. Ta vest potrjuje našo sumnjo, da bi Angleška ne bfla nasprotna realizaciji velikega panhclenlstičnega sna, ki hoče uspehe grškega orožja kronati s posestjo Carigrada, nekdanje tisočletne pre-stolice grško-blzantlnskega cesarstva. Sicer dozdaj še ni videti nikakih znakov, ki bi kazali na to, da bi bila en-tenta pripravljena, izpolniti maksimalne grške zahteve in. dovoliti obratno revizijo sevreškega miru, kakor ja bila nameravana pred meseci. Toda odločll-nftgrški uspehi v Mali Aziji bi mogli vendarle atenski vladi nakloniti s strani entente kake znatnejše usluge. Ni sicer misliti, da bi se možem v Parizu zdelo oportuno, dražiti Turčijo ’s prevelikimi koncesijami Grčiji, toda kak pidmeren aranžma v Carigradu pa le ni izključen. Poglejmo kake namene morejo imeti 'Angleži s Carigradom. Znano je, da so si znali Angleži zasigurati vsa važnejša morska oporišča takorekoč po vsem svetu. Kadar pa jim ni šlo ravno za posest kake važne pomorske Po šc sedaj veljavnem odvetniškem redu je izvrševanje odvetništva nezdružljivo s plačano državno službo, ! točke, tedaj pa so gledali, da ni prišla izvzetnši le profesuro na visokih šolah Tudi ne glede na to jasno določbo našega zakona, se smatra v vseh parlamentarnih državah za popolnoma in-kompatibilno, da bi aktiven minister istočasno tudi izvrševal odvetniško prakso. Cim je odvetnik imenovan ministrom, se odpove odvetništvu. Taka je bila praksa v Srbiji in seveda tudi Avstriji. Naj navedemo le ministre Pražaka, Pacaka, Derschatto in Ho-henburgerja. Saj zahteva najprimitiv-nejši takt, da ne nastopa minister kot zastopnik privatnih strank za njihove privatna interese pri državnih oblastih, ki so njemu kot članb celokupnega ministrstva podrejene. Njihova objektivnost je ogrožena, ker obstoji nevarnost, da se ne bodo upali odreči ministru, kar bi gotovo odbili odvetniku. V Vašem ministrstvu pa sedi gospod, ki ne čuti moralne m zakonite nedopustnosti take ktimulacije, ki marveč brez pomisleka posluje v Beogradu kot minister, doma pa kot odvetnik. Ta minister je g. dr. Vekoslav Kukovec, Vaš minister za socijalno politiko. Taisti vodi ves čas sVojega ministrovanja tudi odvetniško pisarno v Celju v Prešernovi ulici štev. 3 in sicer je to delal do julija 1.1. s pomočjo enega koncipijenta, od takrat naprej pa v družbi s tem koncipijentom, ki je med tem napravil odvetniški izpit. Med uradniki in odvetniki je to protizakonito in skrajno breztaktno postopanje g. ministra predmet neprestane kritike in obsodbe. Kako naj se od podrejenih 'državnih funkdjonarjev zahteva korektno vedenje, ako jim dajejo ministri tak žalosten vzgled? bi v Londonu grškim aspiracijam na Carigrad hi ožine ne nasprotovali, marveč jih celo podpirali. Sevreška mirovna pogodba pravi, da dobe Turki Carigrad nazaj, ako izpolnijo mirovne pogoje in se napram ententi prijazno-obnašajo. Ker pa se an-gorska vlada ne vede nič kaj spodobno, bi se utegnila okupacija Carigrada zeta zavleči. Nov razlog, da sprejme Grčija to nalogo in se svet polagoma vživi v nov položaj. Da bi podobna razrešitev ne bila všeč Franciji, še manj pa Italiji, je precej gotovo. Toda navadno angleška diplomacija doseza v mednarodni politiki največ uspehov in Grki nedvomno stavijo na najboljše mesto, ako zaupajo v pokroviteljstvo Londona. Konferenca Inšpekcije Rada. V dneh 17. do 20. avgusta 1.1. vršila se je v Slavonskem Brodu I. letna konferenca Inšpektorjev Rada cele države. Kakor je našim čltate-jem gotovo znano, osnovala se je ansko leto kot posebno oddeljenje ministrstva socijalne politike v Bel-gradu Inšpekcija Rada (obrtno nad-zomištvo) za vso kraljevino SHS. šfjen namen, je ščititi delavstvo pred zkoriščanjem in Izrabljanjem s strani brezvestnega kapitala in na ta način zaeno obvarovati vso našo mlado domačo Industrijo. Država se je razdelila v potrebno število oblasti, od cojih jih ima 15 že svoje inšpekcije, ki povsem redno poslujejo. V Sloveniji postoje tačas tri inšpekcije in sicer v Ljubljani, Celju in Mariboru, od kojih je bila zastopana v Slav. Brodu samo mariborska. Ostalo državo so zastopali posamezni inspek- ista v roke taki državi, ki bi mogla biti Britaniji nevarna. Najbolj znan primer je Rusija. Celo stoletje takorekoč je skrbela angleška politika, da ne doseže silna Rusija Izhoda na odprto morje. Dve mesti ata prihajali pri tem predvsem v poštev: Carigrad s svojimi ožinami, in Port-Artur ter Koreja v vzhodni Aziji. V prvem primeru Je Anglija zoper ruske aspiracije stremela za ohranitvijo turške oblasti nad ožinami in v ta namen enkrat t- J* 1854 riški, rala celo vojno, drugič L 1878 pa ne mnogo manj. Na Daljnem vzhodu pa je spretno izigrala Japqnsko zoper prodiranje Rusije in z njeno pomočjo brez lastnih žrtev popolnoma dosegla svoj namen. Zdi se nam, da nastopa danes po doben slučaj. V Londonu vladajo dale-kovldnl politiki. Oni dobro vedo, da se bo Rusija opomogla; toda prav tako trdni pa so Angleži v svoji osnovni misli, da na kontinentu ne sme obstojati nobena premogočna država. Zato se za slučaj obnove Rusije že sedaj na tihem pripravljajo. Na lep, nedolžen način bi bili Britanci pripravljeni spustiti Grke v Carigrad in jih tamkaj nastaviti kot posadko. Angleži vedo, da lahko celo mala Orčija čuva morske ožine prec veliko Rusijo, mala Grčija, ki bi kot pomorska država nikdar ne mogla nasto pati zoper angleške pomorske cilje, k bi pa bila hkrati radi ruskih aspiracl na Carigrad vedno navezana na Anglijo. Atenska vlada bi bila tedaj eden izmed onih činlteljev, ki Jih znajo Angleži tako spretno poiskati, da jih vpleta v svojo igro in jim poverijo naloge, ki služijo njih lastnemu in angleškemu pridu obenem. Zato Je le razumljivo, da torji, 12 po številu, centralno inšpekcijo pa načelnik iste inž. M. Anton Štebi. Na konferenci pretresal se je načrt novega, povsem v modernem duhu sestavljenega pravilnika o socijalnih, higijenskih in tehničnih zaščitnih merah v industrijskih podjetjih. Načrt Je bil z malimi spremembami sprejet, pri čemur se je posvetila osobita pažnja špecijalnim varstvenim napravam v obratih, ki posebno močno ogrožajo življenje In zdravje zaposlenega delavstva. Sestavil se je uzorni delavni red, popolnoma modernim prilikam odgovarjajoč, sprejela se je resolucija, s katero se poziva centralna vlada, da z uredbo uvede institucijo delavskih zaupnikov v pokrajinah, kjer jih doslej še ni bilo. Posebna pažnja obračala se je čim popolnejšemu zedna-čenju socijalne zakonodaje in zaščita delavskega razreda, ki je v nekaterih delih naše države še zelo primitivna in pomanjkljiva. V tem pogledu bi Slovenija lahko služila za zgled našim južnim bratom. — Konferenca je trajala 4 dni in se je vršila v prostorih brodske dekliške šole. Razpravljalo in sklepalo se je popolnom? demokratično, da pridejo mnenja vseh posameznih inšpektorjev do veljave. Zborovanje je posetil tudi mi-jnisL?r socijajne politike. Izrazil se it ‘zelo laskavo o dosedanjem delovanju Inšpekcije Rada, osobito o njenem osrednjem vodstvu. — Tudi gradski načelnik mesta Broda je pozdravil zborovanje s prisrčnimi besedami. — Konferenco je vodil Središ-nji Inšpektor Rada, načelnik g. inž. M, Anton Š t e b i, ki si je s svojim nesebičnim delovanjem pridobil velikih zaslug na izgraditvi te pre-važne socijalne institucije. Dr. K. D« Gospodarstvo. Naša trgovska Izobrazba. Mnogo se piše po listih o prirod-nih zakladih naše države, o njeni ugodni zemljepisni legi ia o njenem, pomenu za trgovino. Tbda večinoma e — pišejo. Za izrabo naših naravnih krasot pa se je storilo še zelo malo, da skoro ničesar. Glavni vzrok naše nedelavnosti na tem polju je pomanjkanje izobraženega trgovstva. Pri vsakem večjem podjetju so — žalibog v dobi nacijonaliziranja — udeleženi tujci, Francozi, Angleži ter nemški ali češki Židje. Tujci spoznavajo pomen naših prirodnih zakladov za industrijo in trgovino. Dunajski židovski kapitalisti (Wiener Bankverein i. dr.) si ustanavljajo na naši zemlji razna podjetja, investirajo kapital in nudijo zaslužek posebno svojim ljudem. Ne vemo, ali mora res že vsak knjigovodja priti iz inozemstva, ali nimamo lastnih ljudi? Posebno J-lrvatska je ptrepljav-ljena s tujerodnimi elementi, ki se, kakor znano, še sedaj nočejo uživeti v naše ujedinjenje, pač pa smo jim v toliko dobrodošli, da si na naši zemlji grabijo denar. Seveda 1 V bivši Avstro-Ogrski so se pečali z veletrgovino večinoma najbolj izobraženi Nemci in Čehi, oni so imeli v rokah vso import-no, eksportno in bančno trgvino, njihov kapital je uničil v9&k samostojen napredek drugih narodnosti. S prevratom pa so se razmere spremenile : mi Jugoslovani smo politično sami gospodarji na svoji zemlji. Toda kako dolgo? Ce smo politično osvobjeni, nismo še gospodarsko, vsak dan lezemo še bolj v odvisnost tujcev. Gospodarska odvisnost pa je še hujša, kot politična. Nam manjka predvsem mož, ki bi spoznali naš pomen za svetovno gospodarstvo, mož, ki bi delali na to, da ne zaidemo v suženjstvo tujega kapitala, da gradimo z lastnim denarjem tovarne, da ne bo potem vsaka šivanka izdelek tuje roke, sad tujega kapitala. Kakor rečeno, potrebujemo 4tro* kovno izobraženih’ moči: v naši industriji in v naši trgovini. V bivši monarhiji se Jugoslovani nismo pečali z vnanjo trgovino. Sedaj se moramo. Naša importna in eksportna trgovina mora dobiti na vseh važnih tržiščih na kontinentu in v prekmorju dobra zastopstva, zastopstva, ki bodo imela veselje do dela,' do trgovine, ki bodo poročala o svetovnem trgu. Seznaniti nas morajo s tujino in tujimi trgovci. Naši konzulati, poslaništva, potrebuj jejo komercijelno izobraženih uradnikov, ki bodo posvečali naši trgovini večjo pozornost, kot jo posvečajo naši politiki In enaki. Sicer se je v teh" par letih svobode za naš trgovski naraščaj pač nekaj storilo, ustanovilo se je precej trgovskih šol, tudi visoko trgovsko šolo v Zagrebu smo dobili. Toda ta trpi še na porodnih bolečinah' in zaenkrat ne more nuditi zadovoljive trgovske izobrazbe in predvsem širšega svetovnega obzorja. Nekaj trgovskega di- jaštva je treba poslati v svet med tujce, kjer pozabijo na domače malenkosti, da razširijo svoje znanje in oplodijo potem ozki idejni krog našega gospodarstva in naše trgovine. Dosedaj gotovo še vse premalo vidimo pjek naših mej, premalo vemo o življenju sveta. Naša mladina sama ve, da je treba v svet, dolžnost države je. da podpira pridne dijake, ki gredo radi študirat v tujino. Dosedaj je kazala ravno država trgovskim visoko* šolcem najbolj mačehovsko lice, trgovskih uradnikov država ne potre« buje. Toda, ravno trgovsko inteligenca bo rabila država, če bo hotela spraviti svoje gospodarstvo v lepši red. Naši trgovski visokošolci študirajo' predvsem na dunajski visoki šoli za) svetovno trgovino v (bivši eksp. aka-i demiji), dalje v Kolnu, Hamburgu, Mannheimu in drugod v Švici in Franciji, Na Dunaju je okrog dvesto JUgo-( slovanov-trgov. visokošolcev; poleg tega tudi mnogo Zidov iz naše države. Na imenovani visoki šoli je tudi okrog tri tisoč 2idov iz raznih držav, ni čuda. da potejtp ravno potomci Abrahamovega rodu vladajo v svetovni tr-r govini. Izmed navedenih dvesto Jugo« Slovanov menda nihče ne vživa državne} podpore. Slovence je neznatno podpi« ral privatni trg. šolski fond. Med slo«, venskimi dijaki je mnogo zelo marljivih, toda zelo revnih, dolžnost države je, da se jih v bodočem šolskem letu Spomni in jim omogoči študij. Internacijčnalna donavski komisija. V komisiji so zastopane sledeč^ države: Bavarska (min. Seilger) Wfii*« temberška (državni tajnik Peter), Avstrija (Hukeisen) Bolgarija (Lazarov)’, Italija (min. Pošscttf), za feml Anglija, Rusija. Francija, Madžarski,. Rumunijd, Jugoslavija In Cehoslova«, ška.' Na mesto prejšnjega predsednika Fdmundni'pl. Mikloša je prevzel predsedstvo Italijan Rossetti, ki H® eden’ najboljših. strokovnjakov v tehniki ,ia eksploataciji vodnih Sil. \ + Svilo za sita In papir za sobosH* vanje obrti« v zalogi, kar bo razdelil khrske Šablone ima »Urad za pospeševanje obrti v zalogi, kar bo razdelil med interesente. Svilo za sita je št. 2j, in je 102 cm široka.’ , ’-f- Cement Za obrtnike. Urad ti pospeševanje obrti lahko preskrbi obrtnikom trboveljski cement. Stavbeniki, zidarji in izdelovitelji .'<*•* mentng opeke naj prijavijo svpje pf>". trebščine na naslov urada, Dunajska’ cest^ ?t, 22 do 1. septembra t, 1. * V španskih kinematografih. N o vi policijski ravnatelj v Madridu je uvedel v madridskih kinih nov način v sistemu sedežev in sicer je odredil tako, da bodo sedeli na eni strani san’1 moški, na drugi pa sam ženski 9yct« Poleg tega morajo med igro svetilk®, goreti. Vsekako so se morale vi**-dridskih kinih dogajati lepe reči javne morale, da je policija izdala g°«č navedene naredbe. Dnevne vesti. = Zbor ljubljanskih zaupnikov NSS ie ja svojem včerajšnjem zborovanju po referatih glede nadomestnih volitev v občinski svet ljubljanski, razpravljal tudi o nepotrdit-Vl' ljubljanskega župana. Zbor zaupnikov |e * največjim ogorčenjem obsodil In protestiral proti gonji mladoliberaine klike okrog »Jutra* in »Pondeljka« in soglasno in z navdušenjem Izrekel tov. Antonu Pesku svoje popolno zaupanje. — Neutemeljena odsotnost. Pri pogrebu pokojnega kralja osvoboditelja je beograjska javnost z začudenjem in ogorčenjem PORreŠila g. dr. 2efjava in g. dr. Kramerja. Skrajna breztaklnost namreč je, da sta Izostala obadva od pogreba kralja, pod katerim je eden služil kot predsednik pokra-linske vlade, drugi kot minister. Osebna komoditeta je včasih pač le več vredna, kot pa državotvornost. — Strojna šola vojne mornarice. Ministrstvo vojne in mornarice, oddeljenje za mornarico v Zemunu je razpisalo natečaj z dne 3. avgusta t. I. Mor. br. 5889 A, glede sprejema gojencev v strojno šolo vojne mornarice v Gjenovičti (pošta Zelenika, Boka Kotorska). Pogoji natečaja se objavijo v Uradnem listu. — Dolgovi vojakov. Uradno se razglaša: Posamezne privatne osebe in zavodi Predlagajo vojaškim komandam pritožbe radi dolgov, ki so jih napravili podčastniki, kaplarji in moštvo, ter prosiio, da voiaške oblasti izvrše povračilo. Vslcd pojasnila vojaške oblasti se objavlja, da je po vojaških Predpisih podčastnikom, kaplarjem in moštvu najstrožje prepovedano, delati dolgove in da vojaške oblasti v nobenem slučaju n? morejo . prevzeti plačila takih dolgov. — Osebna vest. Sef generalne inšpekcije voda g. ing. Ivan Sbrizaj je imenovan za generalnega inšpektorja s činom od 1. Jiuva 1920. — Odvetniška vest. V imenik odvetnikov s sedmem v Kozjem, se je vpisal g. dr. Martin Malnerič. — Učitelj v šoli uradna oseba. Učiteljica Ivana Lipovčeva v Bevkah je kaznovala 2 Mlinarjeva dečka z zaporom v Soli. Prišla pa sta oče ln mati ter kričala nad učitcijico ter jo celo suvala. Mlinar je bil obsojen na 3 tedne, njegova žena pa ua 2 dni zapora. — Velika nesreča se je zgodila v'nedeljo dopoldne v bližini Krcmsa. Parnik »Danubia«, ki je vlekel za seboj vlačilca, se Je pogreznil. Dva mašinista, ki sta bila zaposlena v kurilnici, sta se zadušila. Kmalu nato je došel na mesto nesreče vlačilec Czorbalem, last madžarske paroplovne dražbe. Strgale so se vrvi in tri ladje, ki Jih je vlekel, so zadele ob strmo nabrežje In ss poškodovale. Tovor, 80 vagonov soli ta Madžarsko, se je potopil. Škoda znaša 30 milijonov kron. — Sleparski invalid. Anton Župevc Iz Krškega, invalid s protezo je izvabil od Marije Žagarjeve 6000 ‘kron in pobegnil. Izrasli se jc, da gre v Nemško Avstrijo. — Velika sleparija z dolarskim bankovcem. Dne 11. J. m. je prišel k Kuken-bergu Andreju v Trbovljah neki neznanec, ki se je izdajal za lesnega trgovca iz škof-leloke na Gorenjskem. Prodal je Kukenber-tu bankovec za 10 dolarjev pod pogojem, da Sta tekom 3 dni zopet odkupi. Kuken-berg mu je dal za bankovec 12.0&) kron. Ker se neznan trgovcc ni vrnil, da bi odkupil bankovec je šel Janko Drnovšek s tem bankovcem v Ljubljano, da ga rroda y banki. Toda tu je doživel lepo razočaranje. Vse banke so namreč odklonile na- odnosno zamenjavo, češ da bankovec niipa nobene vrednosti večt ker je gapadle emisije. Nepoznat slepar Je odšel z denarjem v Nemško Avstrijo. u« Smrtna obsodba. V Budimpešti Je bi! podčastnik Fekete obsojen na smrt,, ker je iz vojnega ministrstva odnesel važne dokumente z namenom, da jili proda češkoslovaški državi. —- Nesreča. Ravnik Ivan, delavec na Železnici se Je ponesrečil na postaji Soteska, pri nalaganju kamenja na železniške vozove. Z granika je padla velika skala in mu zdrobila noeo. Težko ranjenega so prepeljali preko Jesenic v ljubljansko bolnico. — Prošnja za pojasnilo. 2e več strank *e Je zglasilo s pismi, iz katerih je razvidno, da je promet za poštne pakete med Jugoslavijo in Ameriko v Ameriki otvorjen in da sprejemajo ameriške pošte pakete za ■Jugoslavijo. Ker pa naša pošta kljub temu ?e ?,preiema poštnih paketov, prosimo po- « ’ .H®! Je * teni prometom, ali prld«Jo v Ameriki oddani paketi k nam in kdaj bodo nase pošte prejemale poštne pakete za Ameriko. r t ~L ^,I or°inlkl v Dalmaciji nam poši-,2, bridke pritožbe o nerodnosti In slabi meseca sušca Je bilo premeoče- 50 Slovencev k 6. brigadi, da zasedelo po Italijanih izpraznjene pokrajine. Celo n™aj0 n.lkakega reda, ležati morajo Po tleh brez slame. Hrana Je zelo slaba, ne-nažna, pri neznosno draga ker ra- čunajo le v dinarjih. Obljubljene so jim bile dnevnice, a so Uh sedaj odbili. Pri sedanji ES? ,K0dL °™ .nikoJtn slabše kot voja-žišč' ^ • ! redno hrano ln le- ~ Začasni zakon o državni trošarini, M !" prls“l,blnah Prinesel Uradni JaJo 113 SC eresenti0 opoznr- ; Ljubljana. ~ Dramatični odsek izobraževalnega rušiva »Bratstvo« Ima danes 24. t. m “v oUčajnlh prostorih splošni članski sestanek. Obvezna je prisotnost že upisaneg? članstva. Novo pristopajoči dobrodošli! Važnost velika! — Režiser — Zglaševanje rojstnih letnikov 1871— n i, sue.Vr5i od 22. avgusta do 6.septembra “• ljubljanskem magistratu v posvetovalnici. = Mestni užitninskl '*ad. Vsled svoje-asnega sklep. v obč. svetu, se bodo pri kontrolnih štacijah (mitnicah) Izvršile sle-tlt .Ji2 j^xlen?be: Pri železniškem prehodu on.i i ■ kolodvora se zgradi malo SrE. k prelem»lka in užitninske orga-bla*n Pre8ledovalI užltnlni podvrženo PrermU*! ca j na Gosposvetski cesti se Po?E V,Spvodiy? ši5k0 v bivše lokale llen* st.rr|i:fe- 0b Periferiji bodo postav-bodn cllva)"l,ce *?, stranske dohode, kjer dacu nmf2" Pobirali užitnino za blago, t>unaicč?VrzT- ,Prem,esti se tudi mitnica z »fflkJh' Sdf artilerijski vojašnici, ob valnlc^ dohodlh pa 58 Pojavijo male ču- llanr^riiltvo banineZ<> uradnlštva v Ljub- 1 obvešča svoje člane, da so društvene legitimacije gotove in da se iste izdajajo vsak torek In četrtek od 19. do 20. ure zvečer v društvenih prostorih v podzemeljskem lokalu Jadranske banke, Selenburgova ulica. Člane se opozarja, da prinesejo sebol svojo sliko na mehkem kartonu. Tajništvo. I = Renoviranje frančiškanske cerkve, je bilo že skrajno potrebno in Je cerkev, dasl ima lepo impozantno fasade, kazila trg. V kratkem bodo dograjeni In postavljeni pomožni odri. Cerkev bo vsa prepleskana s stolpi vred, seveda pa ostane bistvo fasade nespremenjeno. Delo je prevzela tvrdka Viljem Trco. tehnično vodstvo pa stavbenik Clmolini. = Številne izgube. V zadnjem času se zopet kopičijo naznanila glede Izgube listnic, zapestnic, ročnih torbic, uhanov, prstanov itd. Pri teli izgubah pa ni Izključeno, da dotična oseba v resnici svoje stvari ni Izgubila, marveč Jo Je spretno okradel kak žepni tat. Zato opozarjamo občinstvo, da pazi na svoje stvari, osobito v gručah in gnečah, sumljive osebe pa takoj naznani prvemu stražniku. = Okraden kopalec. 15 letnemu dečku Vilkotn Lampe iz Prisojne ulice 1 je ukradel neznanec med kopanjem na Ježici hlače ln suknjič, vredno 1400 kron. Poleg Škode Je pripravil tat fanta tudi v nemalo zadrego, ker Je bil naenkrat brez obleke. = Zatekel oven. V Prulah je vjel učenec Josip Snoj, Hrenova ulica 14 zateklega ovna. Oven je-v začasni oskrbi, pri posestnici Mariji Černe v Kladezni ulici 21. = Neusmiljena mati. Svoječasno Je poročal neki ljubljanski list, da je mati N. N. tako pretepla svojega osemletnega sjna, da je bil skoro po celem životu črn, in da so ga morali oddati v bolnico. Mati Je bila danes radi tega pred sodiščem. Po njeni tepovedl, katero so potrdile tudi priče, je stvar nekoliko mileja. Njen sin je namreč, dasi še mlad že velik postopač. Pripetilo se je že, da ga ni bilo po dva dni domov in ga le mati neštetokrat morala po noči iskati po mestu. Ob neki taki priliki pa je mater tako ujezilo, da je vzela palico in ga res morda malo preveč natolkla. Preveč pa le z ozirom na to, ker Je fant bolan, trpi namreč na kostni jetiki in leži sedaj v bolnici. Tudi takrat ga ie nesla v bolnico, toda ne kot ona trdi, radi udarcev, marveč radi njegove stare bolezni. = Nespametno zmerjanje. Kljub temn, da so pravde tako drage, se ljudje osobito ženske še vedno neizprosno med seboj zmerjajo in potem tožarijo druga drugo. Beseda da .besedo, ena gre tožit, druga vloži protitožbo, cela vrsta prič gre na sodišče, ljudje se pričkajo dalje, neti se sovraštvo in konec je ta, da sta večinoma obe stranki občutno kaznovani, Drastičen slučaj takih nespametnih prepirov se je odigral včeraj pri tukajšnjem okrajnem sodišču.. — Pred sodnika stopi mlada gospodična S. Z. In toži gospo Z., da Jo je ta globoko žalila na njeni dekliški časti. Gospa Z. pa il zavrne, da Je tudi ona vložila protitožbo, Sodnik obtoženki: Poravnajte se, če ne bosta obe zaprti! Obtoženka: Magarl, samo skupaj ne! In začela se1 Jo obravnava. Dognali so, da ie obtoženka res žalila mlado gospodično, kar tudi sama prizna češ, bila sem jezna — malo prej se je namreč stepla z bratom tož-nice — in povedala sem Ji, kar J! gre. Obsojena je bila na 400 kron denarne kazni. Sedaj pride na vrsto še tožnica. -Tako. bodeta vsaka nekaj dobili in rešena bo čast. = Umrl je najmlajši sinček Slavko gospodu centralnemu nadzorniku jflž. žel. ingi M. Šnelarjti. Čislani družini Iskreno sožalje od vseh prijateljev ln znancev. . Spomenik kralja Petra.' V Mariboru »e ie pričelo gibanje, da*se postavi tudi v tej važni obmejni postojanki dostojen spomenik velikega kralja Osvoboditelj'a. ; Policijski s^tr.lK dr. Senekovič je odšel na dopust. Zastopa ga policijski nadsvet-nfk Vračko. . Predprodaja železniških voznih Ustkov. Spedicijsjia tvrdka »Balkan« (v bližini ko-, ■ lodvora) Je prevzela prodajo vseh železniških kart za Jugoslavijo in Nemško Avstrijo po istr ceni kakor na železnici. Prijeta roparska tolpa. Mariborskima detektivoma gff.v Jugu in Saksidi'se fe posrečilo te dni spraviti pod ključ p^av.nevarno družbo, ki je že nekaj časa ogrožala javno varnost in tuje imetje v mariborski okolici. Roparska družba Je napadla koncem Junija t. 1. gostilničarko Katarino Visočnik na Meljskem hribu ter z orožjem v roki Izsilila od .nje nad tisoč kron.vredno zlatnino in drugo. Dalje Jer okradla gostilničarko Terezino Lukas v Marenbergu ter druge. Na podlagi uspešnih poizvedovanj imenovanih dveh varnostnih organov so bili aretirani Matija Sulek in Jakob Pogorelec v Ormožu, dalje v Marenbergu neki Ivan Drevenšek In v Mariboru pekovski pomočnik Franjo Lah, ki je bil poglavar te družbe. Roparska družba je organizirano delovala po natančno izdelanih načrtih In Je imela pripravljenih veliko Število nadaljnlh ropov in tatVl«. Pri preiskavi so se našli skoraj vil ukradeni predmeti. Dr. Dernovšek, primarij tukajšnje javne bolnice se je povrnil z dopusta In zopet redno ordinira. Raztrgana slovenska zastava. Tz okna hiše v Orožnovi ulici št. 11 razobešeno slovensko zastavo so v noči med 21. in 22. av. gustom neznani zlikovci odtrgali od droga. Ker zastava ni bila dosti vredna, Je gotovo, da se Je čin Izvršil radi sovraštva do slo-i venske trobojnice, katerega Je tudi še v Ma*' riboru več kot dovolj. Veliki zvon v stolni cerkvi je poSS oh priliki zvonenja za pok. kralja Petira. Prve češplje so se pokazale danes na tukajšnjem trgu. Pa so še precej kisle, namreč 16 kron za kilogram. Griža. V Hočah pri Mariboru se v vedno večjem številu pojavlja griža, ki Je zahtevala že več žrtev. Zdravstvena oblast Je ukrenila vse potrebno, da m razširjenje bolezni zajezi. Celje. o „wan po*r®ba, kralja Petra v Celju. Ob PAiuki J *e ,bl1 slovesen žalni obred v *?ii »L! jl.? v,> katerega so ae udele- celJsk^žuDan dl*''h* vo,ašklh obla*U' o Hrašovec, ter mnogo prebivalstva. Po opravilu. Je corkvenl moški zbor na koru zapel ialostlnko »Človek glej dognanje svoje«. V evangeljski cerkvi, katera ie bila črno drapirana. Je ««^1^ ob navzočnosti vojaških in civilnih oblasti ter mnogo drugega obtiottir* PJMMti^ab 10. uri žalni obred vikar Oerhard May. — Zvečer Je zvonilo po cerkvah In svetilke so ob 5. ure naprej gorele ovite v črni flor. — Trgovine so bile vse zaprte, isto-tako z malo izjemami, tudi razne delavnice. V polnem obratu pa Je bila, kakor vedno ob takih in enakih prilikah, tovarna Westen v Gaberju. Umrl Je okr. sodniku g. dr. Fran Llpšl v Celju njegov 8mesečni sinček Dušan. V občini Celje — okolica je po izvolitvi še štirih svetovalcev razmerje v sta-rejšinstvu sledeče: 3 soc. dem. (župan + 2 svetovalca), 2 klerikalca. 1 demokrat In 1 nar. socijailst kar odgovarja moči strank v obč. zastopu. Sosvet okrajnega zastopa celjskega Je glasom razglasa pokrajinske uprave v Ljubljani špopolnjen ter obstoja sedal iz sledečih zastopnikov: Fr. Sušterlč, M. Krajnc in Miloš Levstik. (SLS). J°s. Divjak, fr. Izatar in Jos. Gorjanc (JSDS), Franc Piki in Anton Mahen (ŠKS), dr. Hrašovec (JDS) In Martin Stojan (NSS). Ustanovni občni zbor Osrednjega društva poitnlh ln brzojavnih uslužbencev za Slovenilo — podružnica Celje se vrši v nedeljo 28. avgusta t. I. ob 15.30 na tukajšnji pošti. Vabijo se vsi gg. tovariši posebno iz celjskega okrožja, da se udeleže čim števiineje občnega zbora. Novo lesno, trgovino sta ustanovila v Celju na Ljubljanski cesti brata Batič. Plačilni listki CMD se dobe pri 2cnskl podružnici CMD v Gaberju št. 21 In v Zvezni tiskarni, Ptul. V glavni mestni cerkvi so se vršile dne 22. t. m. ob pol 18. url pogrebne svečanosti za Ni. Vel. kraljem Petrom I. Primarij Javne bolnice g. dr. Rebula se preseli v Gorlfco. Gosp, dr. Rebula Je slo-, vel kot eden najboljših kirurgov. Pazite na otroke, da ne dobijo užiga-|ice v roko. Katarina Horvatič Iz Oerečje-vasi Je pustila samega 4!etnega sinčka doma.; Na mizi le otrok našel žigice, s katerimi se Je začel igrati. Naenkrat Je začelo poslopje, ki je bilo s slamo krito goreti In zgorelo z vsemi pridelki In gospodarskim orodjem. Zraven Je zgorela tudi hiša soseda Jožefa Žitnika. Otrok Je pravočasno ušel Iz hiše. — Skoda znaša nad 60,000 K, a zavarovana sta bila za malenkostno svoto. — Zvišajte zavarovalnino na današnjim cenam odgovarjajočo .i.oto! Ker JI Je kravo »zacoprala«, da nima mleka. Je Marija Jerenec iz Leskovca natepla Marijo Merc. Merc je zadoblla več telesnih poškodb, tako da sl ie morala Iskati pomoči pri zdravniku. Marija Jerenec Je bila zaradi tega obsojena na 14dnev-ni zapor. Primorie. . »Corrlere della Sera« o kralju Petru. Ugledni Milanski list »Corrlere della Sera« Je posvetil spominu našega velikega kralja daljši in objektivno pisan članek. Potem ko konstatira praznoto raznih iz Avstrije razširjenih laži o kralju Petru, posebno dogod-be o odstranitvi Aleksandra, popisuje precej obširno življenje kralja Petra. Clankar konča svoj članek: »In starj kralj Je mogel Jasnega obličja stopiti v grob. Dasi Je zasedaj v zarji krvi prestol, ki Je bil vsled notranjih nemirov iz zavisti močnega soseda Je malo siguren, je mogel vendarle doživeti triumf svoje rusofilske politike, da Je združil pod svojim žezlom vse Jugoslovane in da Je po zmagi utrjena njegova dinastija. In če se povzpne nova država, da dejansko -pripomore k svetovnemu napredku, tedaj bo to v mnogem zasluga neukrotljivega patriotizma umrlega kralja.« — Kralju Petru sledi kraljevič Aleksander, ki ie bil roien 1. 1Q88 v CetinJah. Kraljevič Aleksander ge Je zelo odlikoval V vseh poslednjih vojnah in je za časa regenstva, ko je dejansko Izvrševal kraljevo oblast, podal dokaze o iVojih političnih zmožnostih.« Tudi revolver skl Ust »La sera« po-sveča kralju Petru daljši članek. Dasl Je članek pisan še precej čedno, vendar se ni mogel revolverski list premagati, da bi tmestil v članku jjar' krvavih senzacij, katerih poslednja Je taji da je bil kralj Peter samo kralj .Srbije In ae še ktall Jugoala-. vije. Ce Ima sedaj »La sera* mimo kri, blagor il : Fašlzim noka.,FašIstov: v Romanlll In BmltlJi so s« Rimu sklenjenemu miru m pilaiistt, ker ie bil oče dogi poslanec Mussolini; Je ta i .... . _______ In izstop ji1 Iz Itvrševaliiega odbora fašistov. Njegov Izstop-Je kakor s&daj Izjavlja nepre-: klicen, S tem pa ni razdor nad fašisti Se končan, temveč nasprotno let .poostren, ;, ki organizaciji irekla^pro' isti ln sob negft miru posledice Koroško. Slovenska zmaga. V občini Bistrica pri Pliberku Je vkljub pritisku nemških oblasti pri ponovnih volitvah zopet sijajno zmagala koroška slovenska stranka. Nemška podivjanost. Dne 14. t. m. Je bil v Smarjeti v Rožu strahovit požar. Kmetu Zavru so pogorela vsa poslopja. Gasit Je prihitel tudi neki avstrijski major, ki živi tam na letovišču. K njemu ka Je pristopil neki nemškutar ter mu rekel: »Gospod major, kaj se toliko trudite? Naj le vse pogori, saj so Slovenci!« Major ni mogel razumeti tolike podivjanosti. Veleselm. Poštni In telelonskl urad. Poštno hi brzojavno ravnateljstvo sporoča: Za čas trajanja »Ljubljanskega velikega semnja« od 3. do 12. sept. 1921 se ustanovi na v to svrho določenem prostoru v Ljubljani začasni poštni in telefonski urad z nazivom »Ljubljanski veliki semenj«. Stroške za poštni urad trpi urad »Ljubljanski veliki semenj«. Poštni urad ,se bo bavil s prodajo vrednostriic, s prejemanjem navadnih in priporočenih pisemskih pošiljk In s sprejemanjem brzojavk. — Telelonskl urad bo priključen na telefonsko centralo Ljubljana 1 In bo posloval kot lavna govorilnica ter Kot posredovalnica za morebitne postranske telefonske postaje v posameznih oddelkih Semnja. Poštni urad bo imel dnevne večkratne zveze s poštnim uradom LHb-Ijana 1 ln bo posloval kot oddelek tega urada. Uradne ure so določene od 9.—18. ure. Pošiljke oddane pri tem uradu bodo opečatene samo z žigom, ki nosi besedilo »Ljubljana veliki semenj«. Sokolstvp. —■ Vsem sokolskim društvom. V zadnjem času so se dogodili slučaji, da Člani Sokolskih društev ob priliki sokolskih zletov niso imeli potrjenih svojih železniških izkaznic na nasprotni strani od zletnega odbora. Take Izkaznice so za povratek neveljavne. Železniški uslužbenci imajo pravico od takih udeležencev zahtevati po 10 dinarjev pribitka. Opozarjamo vsa Sokolska društva, da opozore svoje članstvo na to nepravilnost, ker hode sicer imelo gmotno škodo. Starešinstvo Jugoslovenskega Sokolskega Saveza. Pokrajina. Iz Hrastnika. Gospod »Jptrov« dopisnik v Hrastniku se zelo moti, če misli, da bode s svojimi lažnjiviml članki v »Jutru«, delal uspešno reklamo za »soc. patrilote«, ker že dejstvo, da se g. R. vleče za Coba-iovce. nam je v dokaz, da ta stranka ne more koristiti delavcu, Vsem nam Je še v spominu, kako se Je ob priliki rudarskih mezdnih pogajanj ravno ta gospod repenčil ter dokazoval, da so naše zahteve pretirane itd. tako, da so celo njegovi stanovski tovariši pripoznali, da spada on le še na »Studenec« pri Ljubljani. Glede v članku navedenih Izrazov, kot šuft, baraba itd., ki so baje leteli na Brandnerja z vrst hrastnlšklh rudariev, konstatlramo, da le ta trditev ostudna laž, ker se teh besed ni slišalo niti iz vrst komunistov, niti iz vrst napojenih soc. dem., ampak, da Je sličnih Izrazov zmožen le človek dopisnikovega kalibra. — Čudno se nam le zdi, da se ta človek še predrzne imenovati »ljudskega vzgojitelja«. Gospodom »sodrugom« pa svetujemo, da se nikar ne vežejo z omenjenim gospodom, ker po slabi druščini rada glava boli. — Več zavednih delavcev. " MaSčuIte trlaiki požig. Dne 13. Julija 1920 se Je zgodilo ono nezaslišano divjaštvo, da je podlviana druhal pod patronanco uradnib organov zažgala našo trdnjavo ob Adriji. Ko so švigali takrat rdeči plameni proti nebu, tedaj ,Je zlohotno vriskala v pijani radosti razbesnela množica, češ uničili smo trdnjavo tržaških Slovencev, za večno strti . , so ^edaj oni. I 'S*; ’ To« prezgodnje Je bilo veselje, ker t plamenom se ni dvigali proti npbu Rimu Veliko narodno veselico na Občinah prirede v nedeljo dna 21. avgusta združena narodna tržaška druJtva. Veselica se vrši v korist istrskih IIfe »La Sera* In I’ Era Nuova« hujskata stalno proti naši državi; Posebno se Je to zopet pokazalo glede Baranje. Najpravll* nejši odgovor s naše stttmt fe* bojkot la*-iketnujjlagul Pa bodo; potem Ja trgovci navili Eri ušesat . Odkrita ln moška beseda. V »Corrlere della Sera« od 17. avgusta Je Glno Berrl napisal o reškem položaju odkrit članek, ki zasluži tudi našo pozornost Oino Berrl pravi, da .Je položaj naRekl vedno slabši In nezadovoljnost raste. Temu Je glavni vzrok ta, ker ne vozi železnica Iz luke Baroš v Jugoslavijo. Ce pa ta železnica ne vozi, pa temu ni kriva niti Jugoslavija niti Italija. Krivi so temu reški stra^karji, ki Imajo sicer polna usta o narobnih Interesih, v re-■snicl pa zasledujejo le malenkostne strankarske in osebne koristi. Zato I« Italija ne sme pustiti več izrabljati od teh strankar-Jev, temveč mora narediti jed. T*redvsem pa je treba uvesti na Reko disciplino, ter svojevoljni dogodki ko zadnjič se ne smejo več ponoviti, ker tl vedno bolj in bolj otež-kočujejo rešitev relkega vprašanja. Olno Berrl govori tud) o časti Italije In bi sl stekel v tem oziru naravnost veliko zaslugo, če bi čisto Jasno povedal resnico, ka-krSna Je: da Je namreč po pogodbi luka BaroS naša In d* se more rešitev vprašanja pričeti satrio na tej osnovi. — Radovedni smo le, če bo apel Glne Berrija Imel uspeh ali reški strankarJI ga bodo gotovo prearli In tudi brez vse »kode, če bo Italija ie dalje vodila politiko, ki JI ne dela časti, To pokale bližnja bodočnost. KttkHUJUri .mo^rfečl^ petelin požiga, ampak tudi pe- S pogorišča kliče nk maščevanje ta pe-i«lia ln kr epi odporno silo podlarmlJenih In vsbuJa ljubezen ,ln požrtvovalnost svobodnih, ................................... In da ostane irtegov klic vsem Jugoslo* se bo rešij na bližnjem kongres« fašistoV v ■ v*nPtn n®,’zbrwtKT y spomttu. Je založila Ju goslcivenska Matica Svoj« prve kolke, ki so ppsvečenl požigu tržaškega Narodnega doma. Lepo, umettilško delo slikarja Kosa to tt kolki in »olni rodoljubne simbolike. Sredi v plamenih stoji v bojni pozi pl*-tčlln ln kliče ni maščevanja da bo prebita črna žalost tržaških SlovaEcev, ki je nastala la rdeč^i plamenov požiga Narodnega doma. , V Samo ene vrste more'biti za enkrat maščevanje, to Je, da podpremo Jugoslovensko matlcb. Ker 13. Julija je bila a požigom Narodnega doma zadejana vsem Slovencem globoka rana ln vse kulturno življenje Je bilo s tem ogroženo In zato Je nastala s tem za Jugoslovensko Matico dolžnost, da pomaga primorskim Slovencem. In ta enostavna, toda vendar življenjske važrastl velika resnica |e na enak priprost način uveljavljena na kolku. Požig tržaškega Narodne« doma Je Ml največ)! zločin nad primorskimi Slovenci. Izvršen pa je bil zločini ker so bili tržaški Slovenci zvesti nam. t Zato Je naša dolžnost, da nagradimo 9jlh zvestobo In da maščujemo zločince. Zato čujie klic rdečega petelina, zato kupujte kolke Jugoslovanske Matice, ki so v pomoč preganjanih V ki so danes nale nallzdatnejše maščevan]«. Za danes Je to maščevanje alcer *e skromno, toda ono Je predpriprava za ono drugo maščevanje, kt ga hočemo vsi In M ga mislimo vsi, čeprav ne govorimo o njem. Zato kapujti kolke Jugoslovenake Mo-tiet, tat* inaiiajte tržaški potlgl Govornik, pošten Italijan-fašist je n* slovil na zbrane sledeča vprašanja: V Nemčiji dvigajo ravno nacijonalci Nemčijo. Ce potrebno, nastopajo tudi z orožjem! Hočete li tudi vi isto zn Italijo? — »Hočemooooo J« — »Hočemo varovati na vse strani proti notranjim in zunanjim sovražnikom Italije njene interese?« —■ »Hočemoooo!« zaori cela rdvO« rana. — »Hočete H, da se Italija gospo* darsko rekonstruira, kakor Nemčija, delati zanjo deset ur na dan?« — »Giovinezza, giovinezza .,. Lep odgovor! Zapeli so in se razšli.... Aprovizacijski deficit z Berlinom združenih občin je znašal v času od leta 1915 do 1. aprila 1920 316 milijonov mark in je zrastel do danes na 443 milijonov mark. Od te vsote pade na Berlin celih 232 milijonov, ostanek pa na predmestja. * Pa nismo ničesar opazili. Zvez-darnica »KonigsstuhI«. pri Heidelbergu poroča, da je v noči od 8. na 9. avg. zadela v našo zemljo s svojim repom repatica. Sla je mimo nas med soln-cem in zemljo. A mi smo prikazen mirno prespali, kolikor je to dovolila vročina. ♦ Ujetnik obogatel v rudniku. V Berlin se je vrnil vojni ujetnik prostovoljec Miroslav KnutI po sedemletnem ujetništvu v Sibiriji. Prisiljen Je bil delati tam v rudniku kakor rudar in je prinesel s seboj 4 in pol milijone sovjetskih rublov, katere si je prištedil tam s svojim delom. Tako obogateti je mogoče samo na Ruskem .,. • Prvosednik avstrijskega filatelističnega kluba »Vindobona« dvorni svetnik Tomsa umrl. Rajni je bil lastnik zbirke evropskih pisemskih znamki vseh razen treh. Leta 1917 je zbirko prodal in se je posvetil samo svoji specijalni zbirki avstrijskih znamk. Podpirajte družbo sv. Cirila in Metoda. Drobili P Program laliator. NeHavtio priobčil »Lavoratore« sledečo anek« doto: V »Ca**era di lavoro Italiana« ae je vrill fažistovski »hod. Protestiralo s« je proti Itrajkom sociialistov, — Proda se: BOS. SLAVNE VELIKE SLIVE z roko trgane po K 5, tresene K 3.50, 1a-bolka 2—5 K, hruške 3—6, breskve Itd., vseh vrst sveže zeleno ln suho sadje, Bos-fini tobak, cigare In cigarete z Izvoznim dovoljeniem. Prva bos. izvozna radnja OJ Vasiljevič, Tuzla (Bosna). HIŠA na Senicah' hšt. 37, ob Tržaški cesti, dvonadstropna, za vsako podjetje pripravna. Je naprodaj. Več se Izve Istotam pri lastniku Tribuč. 1741 VILA na Glincah št 1, ob Tržaški cest", enodružinska z bogatimi stranskimi r r. tori In krasnim vrtom Je na prodaj. Več se Izve Istntam pri lastniku Tribuč. 1741' POZORI ZIMA! POZORI 2imo vsake vrste izdeluje ln prodala tvrdi ka M. Ješe, Stražišče pri Kranju. Vzorci na razpolago poštnine prosto. 1737 Kupi se s 1 ELEKTROMOTOR, 300 VOLT NAPETOSTI */• PS, z 1200 obrati na minuto, s pogonskim oporom, se tako] kupi. Cenjene ponudbe prosim na upravnlštvo Usta. 1619 Službe: MLAD GOSPOD 22 let star želi službe v kaki pisarni, skladišču. Vstop takol. Cenjena ponudbe pod šifro »VESTEN« na upr. »Jogoslavlje«. 1739 SPREJMEM TAKOJ mladega, pridnega In poštenega mlinarske« ga pomočnika. Mesečna plača dobra po dotrovoru. Anton Polanc, Valjčni mlin, Radeče pri Zidanem mostu. 174$ SPREJME SE Izjemna prodajalka v papir*! stroki. Pii« nudbe uposlatl pod Slfro »Papir« na uprav« nlitvo Jugoslavije. 1T49 s UČENEC poSfenlli sfartšev, s primerno lolsk’0 Izobrazbo se takoj sprejme v trgovini z mešanim blagom. Bermež In Rahne, Selo — Moste pri Ljubljani. 1744 Razno: ZAMENJAM STANOVANJE obstoječe iz 2 sob, kuhinje ln drvarnice v sredini mesta za enako v mestu allnsj-bllžli okolici. Cenjene ponudbe prosim1 na upravo Usta pod št.. 1728. 1724 PEKARNA " • dobro Idoča se odda v najem' za dobo od 3—10 let tistemu, kdor odkupi Inventar. Cena za Inventar in lokal 80.000 K. Naslov y upravi lista. 1737 DIJAK - TRGOVSKI AKADEMIK Uče v Ljubljani za prihodnje šolsko leto stanovanje. Ponudbe na upravo lista pod »Trgovski akademik«. 1704 GOSPODIČNA BČe stanovanje z zajtrkom. Cenjene ponudbe na upravnlitvo »Jugoslavije« pod »Uradnica« 1902«. 1724 ISCEM TRGOVINO V NAJEM (kupim tudi hKo, pripravno za trgovino) kje na deželi nn r-r^iivtnmii kraju, ro-nndhft nod ti \ • u, •• r; ’ *• r 1 upravo Usta, Stran 4. ,JUGOSLAVIJA* 24. avgusta 1921. 199. štev. Nadomestne obl. volitve. ,V zraislu razpisa pokrajinske uprave za Slovenijo, oddelka za notranje za-!deve, z dne 12. avgusta 1921, štev, 23.778 se daje s tem javno na znanje, 'da se za mandate onih občinskih odbornikov in njih namestnikov, ki so bili izvoljeni na podstavi komunističnih kandidatnih list in kateri mandati so razveljavljeni na postavi člena 18 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne 2. avgusta 1921. na podlagi Uredbe o volitvi v občinska zastopstva v Sloveniji z dne 15. maja 11920, št'. 245, odnosno z dne 17. febr. «931, št. 59, izvrši dopolnilna volitev odbornikov in namestnikov občinskega odbora mestne občine ljubljanske, v torek, 20. septembra 1921. Začetek volitev je ob 8. uri; oddajanje glasov se sklene ob 17. uri. Izvoliti je v občinski odbor šest odbornikov in šest namestnikov. Volišča so ta- le: I.: Šolski okraj — v Mestnem 'domu; II.: Šentjakobski okraj od črke A do N — v šentjakobski šoli, na levi; III.: Šentjakobski okraj od črke O do Z — v šentjakobski šoli. na desni; IV.: Krakovo in Trnovo —* v šoli na Gojzovem grabnu; V.: Dvorski okraj, zapadni del, in sicer od trnovskega. .Volišča vzhodno do črte: Dvorni trg, Vegova, Hilšerjeva in Simon-Gregorčičeva ulica — v državni obrtni šoli; VI.: Dvorski okraj, vzhodni del, in sicer od prej navedene črte do Prešernove ulice in Aleksandrove ceste —• v državni realki; VII.: Kolizejski okraj, z Dunajsko cesto in Janez Trdinovo ulico — v I. državni gimnaziji; Vlil.: Kolodvorski okraj, zapadni del do Resljeve ceste — v justični palači (sodna dvorana št. 79. I. nadstr.); IX.: Kolodvorski okraj, vzhodni del od Resljeve do Ahacljeve ceste, in sicer od črke A do L — na ženskem učiteljišču: X.: Kolodvorski okraj, vzhodni del od Resljeve ceste do Ahacljeve ceste, in sicer od črke M do Z — v šoli na Ledini; XI.: Vodmatski okraj z Ahacljevo in Sv. Martina cesto — v mestni ubožnici v Japljevi ulici;,XII.: predkraji, in sicer Ilovica, Črna vas, Ižanska cesta, Dolenjska cesta in Hra-'deckega vas — na vojaškem strelišču pb dolenjski cesti; XIII.: Spodnja Siska, in sicer od črke A do L — v šišenski deški ljudski šoli, na desni; XIV.: Spodnja šiška, in sicer od črke M do Z — v šišenski dekliški šoli na levi. Pravnomočni volilni imeniki so izza dne 20. avgusta t. 1. tri dni, to je 'do vštetega dne 23. avgusta t. 1., vsak dan’od 9. ure do 12. ure in od 15. ure 'do 18. ure vsakomur na vpogled raz- položenju v občinskem uradu (magl-stratni posvetovalnici). Izrečno se pripominja, da zoper te volilne imenike ni dopustna nobena pritožba več. Občinski odborniki in namestniki se volijo po obvesnih kandidatnih listah. Kandidatne list« »e morajo vložiti najkesneje tekom petih’ dni po ra*-grnitvi pravomočnih volilnih imenikov pri pokrajinski upravi za Slovenijo, oddelku za notranje zadeve v Ljubljani, I. nadstr., soba št. 48 ob običajnih uradnih urah, to je do vštetega dne 28. avgusta t. 1. do 14. ure popoldne, in sicer po en izvirnik in za vsako volišče po dva prepisa. Kandidatne li&te, ki bi se vložile po označenem roku, se ne bodo mogle vpoštevati. Kandidatne liste se morajo spUati na uradno izdanem tiskanem obrazcu, ki ga vsak volilni upravičenec dobi proti odškodnini v običajnih urah ali pri podpisanem občinskem uradu od dne 20. avgusta t. 1. ali pri oddelku za notranje zadeve pokrajinske uprave t Ljubi j^ni. Kandidatne liste se morajo dobro čitljivo izpolniti pjrav natančno po tiskanem: obrazcu ter morajo obsezati toliko imen, označenih s tekočimi številkami 1, 2, 3 itd,, kolikor je izvoliti občinskih odbornikov in namestnikov. V kandidatno listo se smejo sprejeti le one osjfbe ki morejo biti izvoljene; glede tega se opozarja na določila §§ 5., 6. in 7, gori navedenih uredb. Pod imčna kandidatov se napišejo imena po enega predstavnika liste in njegovega namestnika za volilni odbor. Ker se voli v občini na več voliščih, j«, napisati za vsako volišče po enega predštfVanika liste in njega namestnika *a volilni odbor. Na hrbtni strani tiskanice. kjer je zk to pripravljen prostor, se morajo Svojeročno in čitljivo podpisati predlagatelji in pa kandidata, poslednji z opombo, da izvolitev po tej listi sprejmejo. Na hrbtni strani je nadalje v za to pripravljeni prostor vpisati izmed podpisanečv eno osebo in nje namestnika, ki v impnu in po naročilu pod« pisancev občujeta z mestnim magistratom, oziroma političnim oblastvom. kot pooblaščena zastopnika. Ako take prijave ni. se smatra prvi podpisanec za zastopnika* drugi podpisanec pa za njegovega namestnika, Za predstavnike list v volilnem odboru šmejo biti označeni ali predlagatelji sami ali druge osebe, ki so vpisane v volilnem imeniku. Brez privolitve se ne sme nihče označiti za predstavnika liste ali njegovega namestnika, ''V;; Vsaj osem dni pred volitvi jo, to* je do dne ia. septembra t. 1. morajo one volilne skupine, ki svoje kandidatne liste vežejo, podati dotično pismeno izjavo oddelku za notranje zadeve pokrajinske uprave za Slovenijo v Ljubljani po pooblaščenih zastopnikih. Vezanje kandidatnih list povzroči, da se pri računanju izida volitev vezane stranke najprej smatrajo za eno stranko in ,se njih glasovi seštejejo. Kandidati, ki so jih na ta način vezane liste dobile skupaj, se med njimi razdele z uporabo načel in predp. §§ 37. in 38 1. c. Glasovanje se vrli s krogljicami kakor pri volitvi narodnih poslancev v ustavotvomo skupščino. Glasuje se osebno.. Le oni volkec, ki zaradi tehtne hibe ne bi mogel glasovati tako, kakor je načeloma predpisano, ima pravfeo pred Volilni odbor privesti pooblaščenca, da namesto njega odda glas. Invalidi brez desne roke morejo glasovati z levo roko, Pod kaznijo ne sme nihče stopiti na volišče z orožjem ali orodjem, po-rabnim za boj. Točenje alkoholnih pijaS je na dan volitve in dan poprej po vsej občini pod kaznijo strogo prepovedano. Mestni magistrat v Ljubljani. Mlchčl Zevaco: ‘ i , »NOSTRADAMUS." »Slavni Royal de Beaurev^rft, VI ga vidite tukaj v njegovi lastni osebi,« se je pridružil Trinque#t|#Je. »Glavar, evo vami žlahtnega ‘gospoda Roanda de Saint-Andreja, sina njegove svetlosti gospoda Jaccjesa d’Albona de Saint Andreja. Mladi gospod hoče ugrabiti gospodično rlorlzo de Roncherolles, hčetko našega velikodušnega profosa.« Zgoraj se je oglasil vzdih, podoben vrisku divjega veselja; Nostra-damova bleda glava se je še globlje sklonila v svojem temnem zatišju, da bi tem bolje videla in slišala... Mlada moža sta se pomerila z očmi »DobroU je siknil Roland de Saint-Andre. »Tako vas bo pet na-mestu štirje. Se bolje bo. Ali ste mi pripravljeni pomagati s svojim ra-plrjem?« je vprašal Beaureversa. »To zavisi od cene, ki mi jo ponudite,« se je hladno odrezal Ro;*al. »Sto tolarjev sem obljubil tovarišem*« ' ;•■■■ - »Ce se pridružim jaz, bo dvakrat toliko!« ie zarežal Royai m oko se mu je zasvetilo. Čudno 1 Mladi mož, ki se je v taft trenutku trdo pogajal, za kaV^o ceno posodi svoj meč v zločinski namen — baš ta Royal de Beaurev&s, razbojnik brez srca in brez usmiljenja, je malo prej odklonil bogastvo, ki ga je razgrnil Nostradamus pred njegovimi očmi! »Sto srebrnikov!« je povzel Roy-al in prezirljivo namrdnil ustnice. »Tako mi trebuha njegove Svetosti v Rimu! Sto jih porabim sam, kadar se hočem zvečer razvedriti. Dvesto tolarjev boste odšteli, gospodine, ali pa sem vam porok, da pojde vaša punlca nemoteno svojo pot! In prvi Izmed vas, ki bi ji hotel braniti, bo Imel opravka z menoj!« »Naj bo, ako ni drugače!« je dejal mladi Saint-Andre. »Velja tedaj: dvesto Srebrnjakov! A zdaj hitimo, da vas razpostavim!« »Počakajte malo,« je dejal Beau-revers z ledenim glasom. »Tisti, ki vodi podjetje, sem jaz. Sami pojdemo in vam privedemo dekle, ali pa ne, kakor sc nam posreči; vi pa ostanete za pečjo. Ste li razumeli?« Saint- Andre je okleval. Na tihem pa mu je bilo vidno dobrodošlo, da se more ogniti osebne udeležbe. »Dobro!« Je izjavi! naposled. »Prepustim vam bojišče.« »Prav,« je povzel Royal. »In še to: kjer sem jaz poleg, se plača naprej.« To rekšl Je zapovedujoče iztegnil roko. »Ah, dragi mali!« je zamrnital Trlnquemaille ter si otrl solze ne?ne ganjenosti, ki so mu bile zalile oči. »Ti pietkanec, ti!« ga je občudoval Strapafar. »Ta vam razume kupčijo!« »Oho!« je zarenčal Roland do Saint Andre. »Mari mi ne zaupate?« »Ne zaupam vam!« je hladnokrvno odvrnil Royal. »Ne vam nc živi duši. Plačajte, ali pa gre-no svojo pet.« Saint-Andre je ošinil razbojnika s pogledom smrtnega sovraštva. Royal je skomizgnil z rameni. Nato je Saint-Andre odgrnil svoj premočeni plašč, Izvlekel težko mošnjo in jo iztresel na mizo. Naglo je preStei denar. Bilo je vsega dvesto petnajst Srebrnjakov. Ko pa je hotel žlahtni lopov odiiniti razbojnikom dogovorjeno vsoto, je Royal brezobzirno pograbil vse: \ »Kar je več, bo za vino. Hajdlmo, otroci!« Kakor bi trenil, je Četa izginila v temi, med šumom dežja in tuljenjem vetra. Bled in zasopel, nepremično kakor k,p zločina, je obstal Saint-Andre r>am sredi obmolkle izbe, sklanjaje se naprej ln poslušaje z vsemi žiVci svojega telesa... Na njem pa jc počival Iragiški pogled Nostradama, ki je z vrha stopnic v nekakšni pijanosti opazoval s»nu svojega nekdanjega prijatelja, Jac-quesa d’ Albona de Saint-Andrej?.'.. In zdajci se je začulo s ceste drdranje kolefc; sledilo je kričanje, pso- vanje in besno preklinjanje; dva, tri* je streli iz arkebuz; srdito žvenkc-tanje mečev, vzkriki groze in gneva, ječanje ranjencev — izkratka, ves trušč oboroženega napada na oboi rožene ljudi; skok dveh ali treh konj, ki so bežali v najhujšem dim.. Nazadnje jc zavladala strahotna tišina: posel je bil opravljen! Saint-Andrč je drgetal. Stal je kakor vkopan. Njegove izbuljene oči se niso mogle odtrgati od vrat. Nostradamus je bil stopil par stopnic niže. Tudi on je željno strmel v ta vrata; kakor arhangel smrti je čakal nje, ki je imela priti: Roncherollesove hčere! Hčere njegovega drugega prijatelja! Na brezkrvnih ustnicah mu je igral zlovešč smehljaj. »Roncherollesova hči! Saint-An-drčjev sin! Tu doli, pred mojimi očmi! Ah, v tistih nočeh prestrašenega dvoma, ko sem v osrčju velike piramide, v nedriju Sfinge izpraševal usodo, v tistih urah vrtoglave omame in smrtne tesnobe se je dogajalo, da sem se čutil močnejšega od kogarkoli na svetu! A dogajalo se je tudi, da sem dvomil o najvišji uče-. nosti, ki sem si jo pridobil z dvajsetletnim trudom in delom! Tajna veda, prepovedana ljudem, tajil sem te! In glej, že na mojem povratku, na prvem koraku se mi nudi nocoj kričeč dokaz, da je usoda živo bitje, ki me je prijelo za roko in me vodi k cilju maščevanja, ki mu je posvečeno moje življenje, kolikor mi ga je še usojenega v tem veku. Ona je storila, da se morata srečati v tej v revni krčmi, pred mojimi očmi, otroka tistih' dveh, ki ju' mrzim, kri krvi, ki jo sovražim: Saint-Andrejev sin hoče oskruniti Roncherollesovo hčer! In kdo hiti zločincu na pomoč? kdo mu meče žrtev v naročje, da jo onečasti? Sin Henrija II., francoskega kralja! Sin moža, ki sta mu onadva izročila Marijo!« je-vzklikal Nostradamus v svoji duši. (Dalje prihodnjič.) VaiiM pateia tcvVie BfcrcramBHBOE Zahtevajte Jugoslavijo' Razpisuje se služba pisarniškega uradnika ter registraterja za trajno namestitev. — Pismene ponudbe je vposlati najkasneje do 30. avgusta t. 1. Prejemki po dogovoru. Nastop službe eventualno takoj. Ima iftdllitrijct! liobljUL m piiiia in lile za takojšnji nastop prvovrstno za kalkulacijo in prodajo. V poštev pridejo samo v tej stroki dobro verzirani in sposobni prosilci, Razventega perfektno stenotipistiajo (nikaka začetnica) katera naj bode tudi komercijelno dpbro izobražena. Pogoj za obe službi je popolno obvladanje slovenskega In nemškega jezika, po možnosti tudi srbohrvaščine. Prosilci na) vpošijejo svoj cur. vitae, spričevala, zahtevke plače ter po možnosti tudi sliko direktno na gornjo tvrdko. Jugoslovani imajo prednost. PohiSkvo in tanetniška delavnica spalne in jedilne sobe, pisarniške oprave, fotele, klub garniture In kuhinje po nizki ceni. trata Smr, ijoliiau. Kolin]. Gosposvetska cesta itev. 13. ISCE SE1 Jamski paznik a«m«c ali oženjen. Zidarski pollr samec, tvoje stroke popolnoma vešč, Samostojen delavec. Ponudbe na) se polijejo s prepisi spričeval na upravniitvo lista pod iifro ..premog". S Najnižje cenel Najnižje čene I £5 | tu S, m o h m o S o z c "D OJ IM VULKAN tvorriica gumijevih izdelkov v. Kranju izdeluje * ‘ prvovrstne podpetn i k e. Čisto domače podjetjel 5P t I 1 S i e. i sr 55 Ugodna prilika a Mofiftarle ali vpokoJettcB. Proda Se novo zidana Mia z sadnim vrtom ln drugimi pritiklinami na' jako razglednem kraju blizu Blede Kupec dobi stanovanje takoj. Cena 00.0000. Resni kupci naj poiljejo ponudbe 00 10,9.1021 na Anončni zavod DRAGO BESELJAK & DRUG, Ljubljana. Sodna ulica it. fc Večja množina odpadkov •''■a se pr Porabljivo zelo za mesarje, delikatese itd. Natančneje v upravi lista. Vedno velik« Izbir« vseh vrst bombaža, sukanca, kvačkama, nogavic, M dam« in gospode, ter galenterlje ' na debelo, • u. - ••. > Karol Prelog, Ljubljana, ’ Sv. Jakoba nabrežje Števni. Prevodni zavod Polyglott preskrbi prevode iz vseh vrst v vse jezike, transkribira cirilico in narobe, pripravi vseh vrst koncepte v vseh jezikhi. Uradne ure od 15. do 18. ure Karlovška ceata 24/L 10 stanovanj, stanovanje, trinadstropna hiša" t dvoriščem in vrtom, tudi sta* novanje za. kupca. Cene ugodne. Poizve se pri Anončnem zavodu DRAGO BESELJAK & DRUG Ljubljana, Sodna ulica it. 5. s velikim vrtom, pripravni c« vsako trgovsko podjetje, S. mia oddaljeni od gl. kolodvora, st prod«ta takoj. Itailtittriilrc Maiti«, iarttorjoffla «1.5. t majhno električno lužjo v gozdnatim kraju, pripravna tudi .sa vsako drugo obrt, Stalna močna vodna' sila v dravski dolini s« osno proda. , / ■■ KtaliMln Sttmzu. Maribor. Šolska il. 5. Liljana. , M M8 Trgovlite s mah,ufakturnim blagom in oblekami dqmačega izdelka priporoča pp znižanih ranah. Zaloga pohištva Karol Prels-a, v Mariboru, se le preselila v Gosposko ulico it. 20. Pirhanova hiša velika zaloga lesenega, železnega in tapetniškega pohištva. ' Ceniki na raipolago! Na debelo! Eksport! Na drobnol Veletrgovina manufakture, samo na debelo v Balkanu. Priporoča p. n. trgovcem svojo veliko zalogo in bogato izbiro manufakturnega blaga po najnižjih konkurenčnih cenah. Solidna in točna postrežba zajamčena. Potrta neizmerne žalosti javljam vimenu svojih otročičev vsem sorodnikom, prijateljem m znancem pretužno vest, da je moj nadvse ljubljeni soprog, predobri oče in zet, gospod Jakob Prapotnik kraljevi poStar v pondeljek, dne 21. t. m. ob 3. uri popoldne po dolgotrajni, mučni bolezni izdihnil svojo plemenito duSo. ■ Pogreb nepozabnega se vrži v sredo dne 24. t. m. pol 4. uri Iz bolnice v Ormožu na tamkajšnje pokopališče. Milega pokojnika priporočam v blag spomin. STRNIŠČE PRI PTUJU, dne 24. avgusta 1921. od Jožefa Prapotnik soproga. Jožefa, Drago otroka. Odjjovornl urednik: Dominik CehU» fcdgja taMotsU dssvBitai »iHZdil&siia* Tiska »ZmBA tlakama* x UubUafll