76. številka.
Ljubljana, ¥ sebet« 4. aprila 1903.
XXXVI. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimsi nedelje in \\ razni k e, ter velja po poitl prejemati za avstro-ogrska dežele za vse leto iio K za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K &> h, za edeD mesec 2 K 30 h. Za LJubljano b pošiljanjem oa dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za po) leta 11 K; za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h - Za tuje dežele toliko reč, kolikor znaša poštnina. — Na naročbo brez istodobne vpoeiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peteroatopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlatvo je na Kongresnem trga fit. 12. — Opravnistvu naj se blagovolijo   pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila
t. j. administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice st. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga fit. 12.
Slovenski Narod" telefon št. 34.
Posamezne številke po lO h.
Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Izjava.
Podpisano vodstvo »narodno-na-predne stranke« izjavlja, da je pri zadnjih občinskih volitvah na Jesenicah primernim potom svojim somišljenikom dalo navodilo, naj glasujejo za slovensko stranko, kar se je tudi zgodilo in privedlo do srečnega izida. Glede letošnjih občinskih volitev v Tržiču pa se strankino vodstvo ni nič umešavalo in ni prevzelo nikake zaveze na korist kake nemške stranke. Za odbor narodno-napredne stranke :
Dr. vitez Bleivveis Trsteniški,
predsednik.
Kranjski deželni zbor.
Sinoči je „ Slovenec" priobčil naslednji telegram z Dunaja: „Danes je ministrski predsednik dr. Korber naznanil kranjskim poslancem, da ne bo se sklican kranjski deželni zbor in sicer zaradi težav uc, ki jih delata liberalni stranki."
Ob sebi se razume, da je v tem telegramu veliko politične žlindre, katero treba malo pojasniti, da se spozna resnica.
Klerikalcem je začela vsled njihove obstrnkcije teči voda v grlo. Ta ob-strukeija jih je spravila v veliko stisko, ker je več važnih gospodarskih stvari, ki se brez dež. zbora ne morejo rešiti ki na se tičejo klerikalnih volilcev.
Ysled tega so klerikalci začeli laziti okrog ministrskega predsednika Korberja in prosjačiti, naj bi o Veliki ' noči sklical dež. zbor na kratko zasedanje, da reši tiste najnujnejše gospodarske stvari, glede katerih čutijo klerikalci, da jih utegnejo spraviti v nesrečo.
Naravno je, da ministrski predsednik ni mogel in ni smel tem prošnjam klerikalcev enostransko ugoditi, nego da je moral vprašati tudi večino deželnega zbora, kaj ona misli o tem zasedanju.
VeČina dež. zbora bi se lahko postavila na stališče, da morajo klerikalci s svojo obstrukcijo popolnoma kapitulirati, potem šele bo govoriti dalje.
To stališče bi bilo popolnoma opravičeno, a vzlic temu se deželnozborska veČina ni tako odločila. Bilo ji je več na tem, da se varujejo koristi kmetskega ljudstva, kakor da skuša doseči zmago nad klerikalci.
Pogajanja zajtran kratkega zasedanja dež. zbora so se vsled tega sukala samo okrog vprašanja, katere zadeve naj se v tem zasedanju r e š i j o.
Klerikalci so imeli celo vrsto tacih zadev. Predlagali so, naj se reši regulacija Mirne, naj se dovolijo posojila vinogradnikom in naklade cestnim odborom ter se kak koristen vodovod, glede katerega bi se stranke šele morale sporazumeti.
Vse to so zadeve, ki klerikalce silno pečejo, ker se tičejo njihovih volilcev in ker vedo, da se jim zna še slabo goditi, če iz teh zadev nič ne bo. V teh klerikalnih zahtevah pa tiči tudi pripoznaje, da ne gre samo za liberalne cestne odbore, kakor je tako gostobesedno zatrjeval „Slovenec", nego da klerikalni cestni odbori ravno tako potrebujejo dež. zbor, kakor liberalni. Sicer pa se pri cestnih odborih ne gre ne za liberalizem ne za klerikalizem, nego za ceste ki jih potrebuje kmet.
Iz teh zahtev klerikalne stranke se vidi, da so hoteli klerikalci kar naenkrat vse najvažnejše in zanje najnevarnejše zadeve rešiti.
Napredna večina dež. zbora je sprejela  klerikalne zahteve
v polnem obsegu, ne ene teh za klerikalno stranko tako važnih zadev ni oklonila, ker se zaveda, da se gre za korist dežele, za javno korist.
Seveda ima tudi večina dež. zbora svoje zahteve, ki se dajo izpolniti samo potom dež. zbora in je svoje želje pri omenjenih  pogajanjih precizirala.
Narodno-na p redna stranka je zahtevala da se v tem zasedanju reši predloga o vodovodu za Kranj in okolico. Sicer ima še mnogo na srcu, ali vse druge svoje zahteve je potisnila v ozadje, samo da se ta važna stvar reši. V primeri s tem, kar so za
svoje volilce zahtevali klerikalci, je na-rodno-napredna stranka jako malo zahtevala.
Veleposestniki so se postavili na stališče, da če se dovolijo taki v e-likanski izdatki, kakor jih prouzroče omenjene zadeve, mora deželni zbor tudi določiti, kje se bodo vzeli. Iz prazne sklede se vendar ne more nič zajemati. Zategadel so zahtevali, da mora deželni zbor pred vsem dovoliti budgetni provizorij.
Narodno - napredna stranka in veleposestniki so torej, kakor je razvidno iz teh dejstev, jako kulantno postopali in prišli klerikalcem nasproti kolikor je le bilo mogoče. A vzlic temu so klerikalci vse odklonili in raj še preprečili zasedanje dež. zbora kakor dabi biliprivolili v skromne zahteve deželnozborske večine.
Pogajanja so se razbila, ker klerikalci niso hoteli, da bi Kranj dobil vodovod in da bi se rešil budgetni provizorij. Posebno ta zadnja zah-teva je Susteršiča hudo zbodla. Suster-šič se je namreč proti cesarski odločbi, s katero se je dež. odboru za letošnje leto dovolilo pobiranje deželnih naklad, pritožil na državno sodišče. Ta pritožba je smešna in ne bo Snsteršič ž njo ničesar opravil, ali ee bi bil privolil v rešitev budgetnega provizorija, bi jo bil sam onemogočil. Zaradi tega je več kakor koncilijantne ponudbe deželnozborske večine odklonil in vlada vsi ed odklonitve klerikalne stranke ni sklicala dež. zbora.
Iz teh suhih dejstev je spoznati, da je samo klerikalna stranka kriva, da se dež. zborni sklical. Kmetje, ki so interesiram pri regulaciji Mirne, vinogradniki, ki ne bodo dobili težko pričakovanih posojil, cestni odbori itd. naj se dr. Šusteršiču zahvalijo, za škodo, ki jih zadene.
Ko so bila pogajanju že končana in sicer brez uspeha, zatekli so se klerikalci k svojemu vnetemu zaščitniku, sekc. šefu grofu P a c e t u, ne zaradi kratkega zasedanja dež. zbora, nego zaradi volilne reforme. Paee je napredne   poslance  in veleposestnike ob-
deloval, da naj privolijo, da dobe klerikalci šest novih mandatov in še enega zastopnika v dež. odboru. Napredna stranka in veleposestniki so ta ženijalni predlog grofa Paceta vzeli s primerno veselostjo na znanje in izjavili, da je sploh „indis-c u tabel". _
Glas iz tužnega Korotana.
(Dopis.)
L
V člankih »Res carinthiacae« v »Slovencu« z dne 3. in 5. marca t. 1. hoče dopisnik pobijati stvarno razpravo v »Slovenskem Narodu« z dne 16. in 17. februvarja t. 1. Ni mogoče o tem popolnoma molčati. Res nisem tako učen, kakor »Slovencev« dopisnik, vzlic temu pa sem in ostanem vendar odločen koroški Slovenec, Slovenec-katoličan, kateri pa smatra združitev z nemško krščansko-soci-alno stranko za propad slovenskega naroda. Hvaležen sem dopisn ku, da je spravil »mojo modrost« — kakor on pravi — med širši svet in d« je videl v meni nekega »zdravnika« na severni meji slovenske domovine. Gotovo je, da eden zdravnik nikdar ne more tako zanesljivo spoznati bolezni ali priti isti na sled, kakor pa več takih glav. Zatorej se moremo le veseliti, da se je oglasil vsaj še en tak zdravnik. S svojim dopisom v »Narodu«, s katerim se strinja sicer vsak narodni duhovnik, pa tudi lajik, nisem hotel napraviti zgage, kakor skuša to storiti pisatelj člankov »Res carinthiacae«, ampak klical sem na složno, združeno delovanje narodu v prid, in da naj se poboljšajo tisti, ki so zabredli v politiki na krivo pot. Tudi Vi sami, in ako ste se tako »modri«, nebodete ozdravili položaja na Koroškem. Delati je treba z zdru ženimi močmi. Dopisnik biča v prvi vrsti sam politično društvo, kojemu pa obenem daje nekako odvezo s tem, da smo krivi vsi z društvom vred To se ne da trditi. Pomislih navad nega človeka ima vendar odbor ali vodstvo   političnega  društva nalogo.
skrbeti za to, da se obdržijo vse delujoče moči v zvezi in medsebojnem sporazumljenju. Tako je bilo delati pred volitvami, ne pa, da tuintam skliče kdo svoje ožje poslušalce, med tem, ko ogromna večina naroda ostane brez političnega pouka in narodnega navdušenja. Kako more kdo dati odvezo nedelavnemu političnemu društvu, katero ima skrbeti, da se to vse ukrene? Med tem, ko društvo spi, se pa prikažeta dve narodni sili na političnem obzorju. Za slovenski narod pogubonosna stranka, ki goji zvezo z nemškimi krščanskimi soci-alci, deluje marljivo, med tem ko pa vodstvo političnega društva s starimi, zdravimi načeli spi. Vsakega dela gonilna moč mora biti centralizirana, ker le tako se more delati vspešno, in tako mora biti pri nas koroških Slovencih. Gotovo ni treba povsod povelja »od zgoraj«, ali delati se mora pa vendar tako, kakor je sklenil občni zbor. Nalogo izvršiti sklepe je odbor prevzel, in ima to nalogo tudi vspešno rešiti. Naj dela vsak kolikor hoče, več ko dela, boljši je, ali deia naj odločno in neustrašeno v pravem narodnem duhu. Da je izgubilo politično društvo za zdaj kredit, s tem še ni rečeno, da se ne povzdigne zopet na staro stališče. Samo agilnih moči in agitacije je treba. Ravno to, da politično društvo ni rešilo svojih nalog, je vzrok, da je bila tudi udeležba občnega zbora maloštevilna, in zborovanje brez pravega vspeha. Saj je neki vrli kmet-narod-njak na Vrbskem jezeru na vprašanje, ali se udeleži občnega zbora, sam izjavil: »Kaj bom hodil dol, je škoda denarja, saj ne delajo tako nič«. Pri tem, ko dopisnik pogreša slovensko inteligenco na občnem zboru, pa prav hinavsko — kakor more le kak internacionalni klerikalec — zavija besede »Slovenskega Naroda«, kakor da bi ta škodoželjno dokazoval, da je na Koroškem hud razpor in pristavlja, da se tako kujejo stranke umetno. Vendar pa omenja sam, da na občnem zboru ni bilo č. g. G., L. in P. Kako vendar to mogoče ? Radi prvega Vam
Iz naših župnišč.
Iz polpreteklega časa.
Župuišče kakor grad. Visoka okna, velika, težka, umetno okovana vrata, ob strani Široka cesta na dvorišče, ki je od vseh strani obdano z zidom, aristokratsko in nepristopno profanim očem navadnih smrtnikov. Sito in ugojeno poslopje, to se vidi na prvi pogled. Znotraj ogromna, obokana veža, na levo pusta in prazna „hišterna", kjer se vrši vsakoletno velikonočno izpraševanje, dalje velika, polna shramba za vse, kar se v župnišČni kuhinji potrebuje. Police do stropa, omare, polne vreče, velike posode za mast in maslo, med, jajca, orehe, gobe i. t. d. — vse bogatejše in boljše, kakor pri trgovcu spodaj pod cerkvijo, kjer cela župa kupuje svoje potrebe. In poleg kuhinja. Grofovska kuhinja; štedilnik se sveti v belih kahlah do vrha, kovinski deli se bliskajo, kakor posrebreni, medeni držaji, kakor zlato; in po stenah so razvešene bleščeče forme za potice, pogače, torte, ražnji, podolgaste, emajlirane kaserole
za pečenke, piščeta, gosi, divjačino — v večji množini, kakor v srednjem mestnem hotelu. V visoki časti se drži ta kuhinja, poznati je to na belih stenah, na posodju, ki se blešči od pogoste uporabe. Iz kuhinje se pride v malo čumnato, kjer se na belih mizah pripravljajo posebne kuhinjske umetnine, v omarah ob steni je shranjeno fino porcelanasto posodje, dragoceni servici za slavnostne obede, za čaj, kavo; tudi navadno namizno perilo za vsakdanjo porabo se nahaja tu. Lepše, novejše garniture krasnovezenih namiznih prtov in serviet nahajajo se v sobi, na drugi strani veže nasproti hišterne. V ti veliki sobi se shranjuje vse fino namizno in posteljno perilo. V širokih omarah iz orehovine je zloženo tenko, dehteče in snežnobelo platno, — cela ostala župa za toliko ne premore in tako finega; in vendar so to fino, gosposko platno predle pridne in radodarne gospodinje s posebno pozornostjo v ti župi sami in same bi ne verjele, da se ga je tekom let nabralo toliko. Tudi srebrnina se hrani tu, žlice, noži, vilice, namizni nastavki, bahate kupe. V steklenih omaricah, ki stoje na širokih, težkih omarah za perilo se bliskajo težke, brušene
steklenice, objemni kozarci, tenke, visoke, aristokratske čašc. Samo ena velika, dolga miza stoji tu, na kateri se lika perilo, drugače je ta soba vedno zaklenjena. Takoj poleg je soba za kuharico in dekle. Visoka, oblastna kuharica, stara kakih 45 let, z belimi, tujimi zobmi je kakor vstvarjena, da hrani ugled in dostojanstvo tega raz-gežnega župnišča proti ženskam in žup-Ijanom, s katerimi dohaja v dotiko. Dve starejši in jedna mlajša dekla so ji pokorne na vsak mig. In še dalje nasproti kuhinji je „hišnau, kjer služin-čad obeduje, kjer se pogoste razni posli, kmetice in kmetje, ki so prinesli kaki boljši dar za župnikovo kuhinjo ali ^njegove shrambe.
Skozi druga vezna vrata se pride na prostorno dvorišče, od tam najprej na cvetlični in dalje na sadni vrt, kjer je lepa uta in bogat Čebelnjak. Na koncu dvorišča se začenjajo gospodarska poslopja: imeniten in oblasten hlev s konjem za „gospoda" in še dvema konjema za gospodarstvo, dalje voli in krave, velika inpozantna pasma, kakršne ni več v župi; hlapec in mlajši fant, „pastir", sta tu gospodarja. Tudi podzidan skedenj in velik kozolec
z zidanimi stebri sta tu ; dalje hlev za kosmatince in zidana hišica za legijo perutnine: kokosi, race, gosi, purani, vsega je tu. Doli v dolini se razprostirajo cvetoči travniki in rodovitne njive, ki pripadajo vse župnišču.
Ah nazaj v župnišce! Če se stopi iz dvorišča v poslopje, stoji se prav pred širokimi iu komoduimi stopnicami v kleti. Prva klet je za obilje, krompir, repo, zelje, peso i. t. d., druga hrani velike sode vina za družino, za delavce po leti in za navadne goste; v tretji manjši so žlahtna vina v malih sodcih za „gospoda4, za posebne goste in za velike pojedine, ki se vsako leto parkrat v župnišču prirejajo. Ključ od te tretje kleti visi vedno zgoraj v župnikovi „delalnici". Gori, kjer gospoduje župnik, glavar vseh teh imenitnosti, vodijo široke, s preprogo pogrnjene stopnice nasproti glavnemu vhodu. Sobe zgoraj so vse čiste, prostrane in gosposke, navadni ljudje ne hodijo gori in tudi drugi, ki nimajo duhovniškega kolarja okrog vratu, ne prej, dokler se ne oglasijo pri oblastni kuharici, ki jih naznani gospodu.
Gospod je debel mož, Širocega, strogega in Čemernega obraza z zlatimi
očali. Velik častilec je dobre kuhinje in dobrega vina. Ali strog je, malo-beseden, godmjav in si zna vselej in od vsakega izsiliti nenavaden respekt za svojo osebo. Nihče iz župnije bi se ne upal reči mu kako ostro, pikro ali celo posmešno besedo v obraz, četudi župa ni revna na bahatih in samozavestnih možeh. Njegovi žnpljani ga ne ljubijo ali zato se ga boje. Njegovo orožje je pereča ironija in oster sarkazem.
Maševal in pridigo val je gospod-vselej zjutraj ob šestih. Deseto mašo in večernice je opravljal kapelan, ki je stanoval v stari, pol leseni kaplauiji. Župnik se je malo družil ž njim. Živela sta vsak za-se.
K šesti maši so hodili vsi veljav-nejši možje, k deseti je prihajal le bolj mladi svet. In župnikove pridige je bilo vredno poslušati. Prva polovica je bila posvečena Bogu, druga grehom njegovih župljanov. Ljudje so se večkrat Čudili, od kje župnik vse izve. Za vse je vedel in grešnike je znal naslikati tako, da jih je cela župa spoznala.
Če se je kje zadnjo nedeljo ali med tednom igralo na karte in je ta ali oni slabi gospodar izgubil še tisto
že moremo povedati, da se je pri nas skoraj najbolj zanimal za to zborovanje. Ravno on je bil, ki je z nekim drugim rodoljubom prišel pred zborom v Podklošter, da se tam pogo vorijo o kritičnem in nevarnem položaju zastran vodstva.
Prigovarjal je kmetom - rodoljubom, da se zborovanja udeleže, ali žalibog on sam je moral isti popoldan   izvrševati   svoj dušnopastirski poklic ter se ni mogel udeležiti. Da-siravno ga niso pogrešali, vendar bi se bil rad udeležil, ker je še naroden duhovnik — morda še preveč — o čegar delovanju — vsaj nekdanjem neumornem delovanju — tudi lahko še »Slovenec« izve.   Kaj pa je zadrževalo L. in P.?   Ni nam treba hu domušno  dokazovati razpora, ta se namreč že nahaja.   Ko bi se bilo o stvarnem članku »Slov. Narodaa mol Čalo, in se po tem navodilu ravnnlo, bi bilo vse dobro, in spravil bi se bil politični voz lahko v pravi tir. Star pregovor pravi:  Bolj se meša, bolj smrdi. Ali s tem ste le dokazali, da hočete razpor na vsak način. Vendar pa upam jasno povedati, da P.-čeva   stranka  ne   pride  na površje, padla bode tako hitro, kakor se je hotela brez   ozira na ves slovenski narod na Koroškem povzdigniti. Ker bi se  pa mi  pri tem ugonobili, je treba stvar trezno prevdariti.
Ako je P. res tako izvanrednih moči, kakor se mu priznavajo, naj pa z istimi ukroti v sebi svoj samo zavestni, diktatorični duh, kateri njemu podkopava ugled pri vseh pravih Slovencih, narodu pa je v kvar. Naj isti duh združi s svojim bistrim umom, in naj gre na delo skupno z možmi narodnjaki celega slovenskega Koratana. Mogoče, da bi potem vendar bolje šlo. Da P. ni prišel na občni zbor, to se njemu mora zameriti, vsaj je vendar več Časa delal in vodil svoje somišljenike — seveda po svoje — v odločilnem trenutku, ko bi svoje delovanje lahko utemeljeval, se pa umakne.
Že enkrat smo omenili, da si želi P. pri zadrugi prav lepega vspeha in daj Bog, da bi tudi kmetje spoznali, da dela v gospodarskem oziru njim v prid. Vendar se pa z njegovo politiko ne moremo zdru žiti. Kako se more ogreti narod za človeka, kakor je P., kateri je že pri prvem svojem nastopu zaklical: »K a j n a r o da, želodec, želodec, za tega moramo skrbeti. S tem geslom je upal potegniti vse za seboj. Čuditi se moramo le, da nemški duhovni ne skrbijo za želodec kmetom, ampak delajo politiko za svojo stvar, zraven pa stojijo na odločno nemško narodnem stališču.
Enkrat piše P. črno na belem: Jaz bodem ukrenil, kakor meni prav, ne da bi koga vprašal. To je njegov diktatorični duh — kaj ne? Na nekem zborovanju pa zopet kliče zbo-rovalcem   o   rajnem, nepozabljiv*»m
Kandutu:  »Plačanih ljudi ne poslušajte, le mi pridemo k  vam  iz ljubezni«.   2e  mogoče, ali iz ljubezni za svoje namene. Vsak pameten narodnjak priznava, da, ako  kdo dela za narod, isti  zaradi  tega  ne sme trpeti škode.   Mi moramo nasprotno biti veseli, da se sploh kaka delavna moč najde.   Mogoče tudi, da je zaradi   tega   imenoval   ga plačanega govornika, ker je dobil po prizadevanju nekega  požrtvovalnega rodoljuba službo kot občinski  tajnik pri dveh slovenskih občinah, ker je prejšnjo svojo službo kot uradnik v Beljaku zgubit samo zaradi tega, da se je kot  tak   potegoval   za slovenski narod. To bi bila pa že največja ne hvaležnost.   Da   dobijo za narod delavni možje v plačilo le nehvalež-nost, to je stara  resnica, in to se je opazilo celo  pri  velikem  Čehu, dr. Rieger ju. P.—cu pa koroški slovenski narod hvale ne more vedeti, ker je on v narodnem oziru le več škodoval, kakor koristil. Govori se zrni rom le  o  narodnem, ne pa o gospodarskem delovanju.
Ne ve pa človek, ali bi se smejal ali jokal navajanju »agitacijskega« komiteja v »Slovencu«. O tem na Koroškem nič ne vemo. Samo toliko vemo, da je sklical P. po volitvah na lastno roko nekatere rodoljube na neko posvetovanje, ali on ni povabil drugih, sploh pa ne posvetnih rodoljubov.
Nam čisto nič ne mrzi, da je P. postavil sam s?be kot vodjo Podjun-ske doline, ker  smo vsakega voditelja veseli,   mrzi  nam   pa njegovo samooblastno, pogubno delovanje v politiki. Da bi se P. zadruge prav rad iznebil,  ni treba   omenjati ironično, ker to je gola resnica,  ali z lepa to ne gre   tako   hitro.    Ako že kdo začne kostanje peči, naj jih pospravi tudi iz žrjavice. Tudi ironična opazka o »Narodnem domu« je bolj zdrava, kakor dopisnik  morda sam misli.   Seveda si ta »Narodni dom« ne smemo misliti tako. kakor morda drugod.  Ne samo zaradi gostilne in zabave bi se ustanovil,  ampak tam bi se morale napraviti prodajalnice, mi bi dobili svoje trgovce, kateri bi pa morali tudi poseči v narodno de lovanje in naše ljudstvo  bi   ne bilo prisiljeno, nositi denarja  našim nasprotnikom.  Le tem bi se pokazalo, da morajo računati tudi s Slovenci, ako hočejo delati dobro kupčijo.
Naše stremljenje zdaj pa naj bo, da se zopet zberejo narodne moči. Da Be opomore zopetnemu de lovanju, je na vsak način treba agitacijskega zaklada, ker brez tega ni mogoče delati. Precej se nabere za »Narodno šolo« pri Veli-kovcu, naj bi se nabiralo tudi za po-lično delovanje, to je najbol) potrebno. In to se lahko doseže, ako imajo za to rodoljubi le malo dobre volje.
Državni zbor.
Seja dne 3. aprila. Posl.   Romanczuk   je vložil nujni predlog proti temu, da gališke oblasti   delajo   izseljevanju vsakovrstne ovire. — Posl. Mali k je in-terpeliral v obrambo društva »Sad-mark«,   posl.   Wi Ihelm   pa glede zakona o splošnem delavskem zavarovanju za starost in onemoglost. — Ministrski  predsednik  je odgovoril   na  celo   vrsto interpelacij, med njimi tudi na ono posl. dr. Šu-steršiča glede sklicanja delegacij. Dr. Korber je izjavil,  da se skličejo delegacije   šele   meseca septembra. Poučil je interpelanta, da ni zakonito določenega roka za sklicevanje delegacij,   temuč   se   to   zgodi, ko imata obe vladi izdelan materijal.
Tudi trgovinski minister je odgovarjal na razne interpelacije, med njimi tudi na interpelacijo posl. Wil helma glede prikrajšanja letnih do pustov poštnim in brzojavnim uradnikom. Minister je odgovoril, da mu o taki   naredbi   ni ničesar znanega
Potem se je začela debata o odgovoru brambovskega ministra glede njegove   naredbe   zoper protidvo bojni ligi.
Prvi je  govoril   posl. Tollin-ger  zelo ostro.    Povedal  je,  da so na Francoskem aktivni admirali člani antidvobojnih lig, da tudi saksonski kralj Jurij odobrava tendenco to?.a devne lige na Nemškem, pri nas pa se celo neaktivnim  častnikom prepoveduje pristop.   Nadalje je grajal, da  se  dvobojevalci  pri  nas skoraj brez izjeme pomiloščujejo. Prinesel je   seboj   zavoj,   v   katerem   je bila kritikovana  ministrova   odredba, in na katerem je bilo zapisano »Reser-vat«.   Vsled tega je obdolžil bram bovškega  ministra   naravnost laži, ker je ta v svojem odgovoru zatrjeval, da odredba ni bila tajna. Vse-nemci so se zavzeli za ministra ter napadali govornika.
Posl. Biankini izreče upanje, da se bo ta nepremišljena odredba zopet odtegnila. Kritikuje nadalje po: rabo vojaštva pri zagrebških demonstracijah ter svari, tirati potrpežljivost hrvaškega naroda do skrajnosti.
Potem govori še posl. Wag-ner, na kar povzame besedo bram-bovski minister grof \V e 1 s e r s -heimb, ki zagovarja sebe in voj nega ministra ter dokaže, d* je od redba le po pomoti bila izdana kot zaupna.
V generalni debati govorita posl. Grabmavr contra, posl. B e r-g e r pa pro.
Pred zaključkom seje želi predsednik poslancem prijetne praznike.
men tu, dokler se njej ljubi; kakor hitro se   pa  postavijo   poslanci po robu, pa  lahko razpusti ali vsaj od godi državni   zbor,  poslanci se pošljejo domov,   in  vlada si a pomočjo §   14    dovoli   vse,   česar potrebuje. Vsled   tega je pravi gOBpodar v Avstriji de vedno absolutizem. Poslanci svobodnih  načel,  ki  niso le vladne coklje,   kakor   na   pr. krščanski so-cialci, občutijo trpko jerobstvo § 14 Vsled tega   je že 6. novembra 1899 sklenila zbornica, naj se § 14. »omeji le   na    resnično     nujne slučaje«. Ustavnemu odseku pa se je naroČilo, naj o tem poroča zbornici v 14 dneh. Msnili   sta   dve leti.    Dne 20 marca 1901   se  je  odseku  znova naročilo, poročati  o  odpravi § 14.   Zopet sta minuli dve leti, da je končno v seji 1   t. m.   odsek   glasoval   o odpravi §  14    Toda   to   glasovanje  je bilo tako,   da   se  je vlada  prepričala, da ima še vedno dovolj poslušnih hlapcev, ki sami želijo absolutistično vladanje.  Med temi so bili žal tudi jugoslovanski poslanci. Ni jih streznilo, da si je vlada v zadnjem   času dvakrat   samovoljno    dovolila budget. Tudi pri brambni   predlogi   je vlada zagrozila, da   si   bo   zakon dovolila tudi   brez   parlamenta    Ravno tako tudi  pri   nagodbenih  predlogah ne pomaga nobeno  zoperstavljanje, .nobena obstrukcija. Vlada potrebuje za poslance le voljne ljudi, sicer si pomaga   sama,  čemu  ji   je tudi § 14. Koliko boljše imajo Ogri! Tam lahko ljudska  volja    ustavi  vladne stroje z   obstrukcijo,  ne   da  bi  se upala vlada kršiti ustave.   Ozirati se mora na ljudske želje ter ž njimi paktirati, ker nima zaslombe v § 14. — V Avstriji se nad  vladno samovoljnostjo nihče resno ne spodtika, pač pa nad »samovoljnostjo«,   ki   jo   baje daje strankam opravilnik.    Zato   bo preje dobiti večino za to, da se opravilnik tako spremeni,   da bo vsako ob*tru-iranje  nemogoče,  kakor  pa   za odpravo § 14.   Saj eni  glas večine, ki se je dobil proti temu paragrafu, se ne more   imenovati  faktična večina. Ako se sprejme sprememba opravil-nika v dosedanji sestavi, § 14 pa se obdrži, bo imela vlada d vojno orožje, ki so ji dali poslanci sami, parlament in ustava   pa   bodeta   razorožena in zvezana na rokah in nogah.
S 14. in prememba opravilnika.
Najhujša ironija za ustavne in parlamentarne pravice je v Avstriji § 14    Vlada   pusti odločevati parla-
Politične vesti.
— Sprememba v bukovinskem deželnem predsedništvu. Baron Bour-gnignon je odpotoval k svojim sorodnikom na Dunaj ter se ne vrne več na svoje mesto. Za njegovega naslednika je imenovan ministrski svetnik princ Hohenlohe-Schil-lingsfiirst, dosedaj dvorni svetnik pri štajerskem namestništvu.
— V ogrskem državnem zboru je govoril včeraj proti brambni predlogi tudi slovaški poslanec Ve selo vsk i, ki se je izrekel za pokrajinsko vojaštvo, pri katerem bi se oziralo  na lastnosti posameznih na-
rodnosti. Kritikoval je potem poli tične razmere na Ogrskem. Slovaki so bili vedno državo vzdržujoč ele. ment ter tirjajo pravico, da si svojo kulturo in izobrazbo razvijejo v m*. terinem jeziku.
— Novo albansko nasilje. Most in predor na železnici Dedeagač-Solunj so ustaši razstrelili. V okraji! Ohrida se je vršil na dveh krajih boj med bolgarskimi ustaši in BašiBozuki
— Zaradi dogodkov na Balkanu je intorpeliral v francoski zbornici posl. Berry ministra Delcasse* ter ga vprašal, ali hoče vlada preknžanih rok gledati na pokončanje kristjanov v Orijentu. Tudi v italijanski zbornici je interpeh.ral posl. F o r t i s v tej zadevi.
— Francoske kongregacije, ki so bile doma odpuščene, so se naselile na belgijskih tleh tik ob francoski meji, kamor upajo dobivati učence iz Francoske. Vsled tega še zna na. stati napetost med Francosko in Belgijo, posebno, ker namerava belgijska vlada te zavode podpirati. Francoska zbornica je sprejela zakon, s katerim se vsem občinam nalaga, da začnejo zidati sole za državno poučevanje.
— Knez S a ngu s z k o, bivši ga-liški deželni maršal in pozneji namestnik ter član gospodske zbornice je v Griesu na Tirolskem nenadoma umrl.
— Angleški parlament se razpusti koncem sedanjega zasedanja. Nove volitve bodo v jeseni. Volilni program vlade je: razširjanje irske samouprave in ustanovitev irskega senata.
Katoliški uzori.
(Dalje.)
Cerkveni  nazor  o   postanku in namenu posvetnih držav je posledica cerkvenega nauka o postanku in namenu   človeštva.   V  tistih idiličnih časih, ki  so  po nauku cerkve vladale ob začetku sveta, so bili ljudje neposredno pod  vodstvom Boga samega. Tedaj ni bilo ne gospodarjev, ne hlapcev, ker je bil človek postav Jjen za gospoda samo prirodi, ne pa drugim ljudem. »Človek je gospodar čez    ljudi    samo    vsled    greha, po božjem   redu    pa   sme gospodariti samo čez ribe v morju in Čez ptice pod nebom«, je na roufealskem drž. zboru L 1158. rekel milanski nadškof v svojem ogovoru na cesarja Friderika. »Le roman de la Rose«, spisan v 13. stoletju, podaja zapeljiv popis idiličnih razmer ob začetku sveta. Takrat  —   pripoveduje  — je bila ljubezen očita in zvesta, brez pože-Ijenja  in  brez  lakomnosti. Ljudje ntso    poznali    dragocenih oblek. Niso jedli mesa, nego sadja in polj ske pridelke,  niso  pili vina, nego čisto studenčnico  Ležali so na listju, na  mahu  in  na  travi   in poslušali ptiče, ki so v svojem jeziku pozdravljali začetek dneva. Ljudje so se lju' bili med seboj in niso delali drug drugemu sile. Vedeli so prav dobro, da ljubezen in  gospodstvo  ne sklepata   zvez   in   ne   stanujeta skupaj, marveč delita ljudi.«
Dalje v prilogi. ~~M
malo denarja, kar ga je imel, bila je v nedeljo zjutraj  gromovita pridiga o kvartavcih. O pijancih, zapravljivcih in takih  ljudeh je  bila vsaj  vsakih šest tednov enkrat; o možeh, ki žene pretepajo, vsaka dva mesca; ravno tako o babah z dolgimi jeziki, o babah, ki brez kave in stacune ne morejo živeti, o babah, ki pustijo otroke tako umazane in zanikrne, da smrde par klafter naokoli,  ki  imajo   pa   denarja in časa dovelj za vsa božja  pota,   semnje in žegnanja devet far naokrog. Možakarji te župe so bili živinski prekupci, trgovci z lesom, mešetarji in sploh veliki baran-taši. In bahati! Že pri prvem litru vina je primaširala dobrorejena usnjena listnica iz prsnega žepa: „Kaj pa mislite, saj nismo samo tako!  Kaj  pa je nam pet stotakov! AT pa tavžent!  Nič! Mi smo mi!"  — Tak je bil uvod v fantastične baharije, kjer so tisočaki samo tako po  zraku   letali.   In   zato  se je zdelo župniku  potrebno,  da je takim veljavnim prvakom v župniji pridigoval semtertje tudi kaj o sveti ponižnosti. „Kaj pa vas denar?! Tisti vasi stotaki! Samo ne mislite, da jih imate toliko, kakor slame v vaših praznili, zabitih glavah! Kaj ste kaj pametnejši, kakor
teleta, s katerimi barantate?! Pa se to še baha! Prazno klasje visoko raste in gumpci in tepci imajo močnejši glas od pametnih ljudij! Sram vas bodi, možje s sivimi glavami, pa se napihujejo, kakor srajčniki, kakor žabe na gnoju! Pamet, pamet! Prosite Boga^ da vam jo da, vsaj na stara leta! Amen! Molimo . . .
In pri vsakem dogodku, pri vsaki priliki je župnik povedal svojo; Prišel je fotograf v župnijo in staro in mlado je hitelo k njemu po „konterfije". Na-paradilo se je vse in nacefralo, da je kaj! Ali v nedeljo je prišla pokora. „Druga reč je, če se da fotografirati star človek, da bi njegovi otroci imeli po njegovi smrti spomin nanj, druga reč je, Če pošlje sin iz tujega kraja svojo sliko materi v veselje in tolažbo, vas pa je obsedel sam napuh, da si vezete kravate okrog vratu, samo da bi izgledali bolj gosposko. Ne hodite k fotografu, da bi si dali narediti svojo pravo podobo v pametni namen, vaša neumnost, zatelebanost in domišljavost vas vodi tja! Vse se opici po gospodi. Vile v roko, vile! to bi bila večja čast za vas, kakor pa tiste drobne, izposojene palcice, katerih niti držati ne znate!
In frajle, kravje dekle, štokovnike, sto-kovnike, (s katerimi se zmečka preši-čem hrana) namesto parazolov! V laseh uši, na laseh pa pentlje ! Ali se vam poda! " In dalje je to grmelo po cerkvi, da so imeli vsi, katerim vest ni bila čista, kakor kri rdeče obraze.
Da, da, župnik ni izbiral besed. Osobito  ženske ga niso  imele rade   in k spovedi so hodile samo h kaplanu. Ali kadar se je župniku zljubilo je šel tudi spovedovat  in če pri  njegovi spoved-nici ni   bilo ljudi, je šel  h kaplauovi, kjer si je izbral par najbolj svetih ter-cijalk: „No Marjana, pa ti Lena  in ti Urša in ti Polona, kar k meni pojdite, ne bom vas požrl!"  S trepetom so se pobrale ženščine za njim, zakaj spoved pri njem ni bila prijetna. „ Bolj glasno, ne slišim !" je zapovedal in ženske so se spovedovale skoro na glas. Godrnjal je,  da se je slišalo  po vsi  cerkvi in čudne pokore je dajal: „Torej ti, Urša, praviš,   da  živiš v prepiru z bratovo ženo. Menda bo že, da ji nič ne pomagaš  pri  delu. Tako  torej:  od danes naprej štiri tedne ji vsako soboto umij kuhinjo in hišo in Čedi vse klopi, vse škafe,  vse kar je pri  hiši umazanega in med tednom ji vsak dan prinesi vso
vodo in ji pomagaj pri otrocih, pa tudi pri poljskem delu. Da ne bo greha, moli cel Čas žalostni del rožnega venca v pokoro. Oe ne boš tako naredila, tvoja duša ne bo imela v vicah sto let miru in noben odpustek ti ne bo po magal. In Čez en mesec pridi zopet k spovedi ali ne prej in k meni pridi!" je skoncal. Joj, ženske so se ga bale, kakor hude ure. Sploh je šla govorica po župniji, da razume župnik več, kakor bi si mogel kak kristjanski človek misliti.
Pobožen res ni bil bogs igo vedi kako. Njegove maše so bile kratki4 in med pridigo je videl vse, kar se godi zdolaj v cerkvi in nič ga ni ženiralo, Se je moral kdaj koga zbuditi iz sladkega spanja: „Ti, Matija, če misliš, da zato pridigujem, da bi ti spal, se motiš!-Zakričal je vselej, da se je cerkev potresla, zakaj njegov glas je bil močan, kakor grom pod nebom. Vsa sveta opravila je opravljal nekako po domače in skoro bi Človek dejal, ibrez tistega globokega spoštovanja, ki ga imajo pobožni ljudje pred tako svetimi rečmi. Kolikokrat je koga ozmerjal med tem ko je obhajal verne kristjanske duše, kolikokrat je zakričal na ves glas: „Zazijaj no! Jaz ne bom čakal!
In vendar se ga je svet bal in ga spoštoval po svoje. Imel je pač tvoje napake, bil je sam* voj  in skoro surov s svojimi župljani, ali ta greh naš kine; rad odpusti, kajti bil je inače vendar pravičen  in pošten  mož.  Morda se je kdaj   opijanil  ali preobjel,   — vina in vsega je imel v obilici; ali  Garant -nikdar niso videli pijanega ali v sodo stoj nem stanju, on ni zahajal med nje. kraljeval je sam  v svojem župnišeiL velikem in gosposkem, kakor graščina. Malokdaj je kam odšel, v mesto ali tr_ in takrat se je vselej peljal v svojem .vozu, uepristopen  in  dostojanstven, da se mu je vse odkrivalo. Morda je imel kdaj s STOJO kuharico večje prijatclj>t\0 kakor   se   sploh   duhovniku dovoljuje. Šepetalo   se je, da   ima siaa, ki se je tam daleč v Gradcu izštudiral M /alra\ nika.   Ali to BO   bile  le tihe govorice, ki se niso nikdar upale glasno na dan. LJU(lje niso   nikoli   lapsiiH najmanjše intimnosti med njim iu  kuharico, ki je govorila o „gospodu** le v velikem spoštovanju in v tretji osebi: „Oni so dejali . .      Nasprotno se je vedelo, da župnik „babe" naravnost prezira, osobito blebetave in pobožne opravljivke, ki drugače tako rade pometajo prag župnisčem.
L Priloga .»Slovenskemu Narodu" št 76. dne 4. aprila 1903.
Te idilične razmere so vzele lonec vsled prvega greha. Ljudje bo so z grehom spuntali proti Bogu in bo po grehu odstranili božje poveljstvo s tem, da so upeljali člove gko poveljstvo in ustanovili posvetno državo. Po cerkvenem nauku je država plod greha, plod odpada od 3 ga, plod poganstva; po cerkvenem nauku sta vladoželjnost in lakom nost provzročili ustanovitev države. Papež Gregor VII. je celo izrecno rekel, daje h u d i Č ustanovil drŽave. L 1081 je pisal škofu Hermanu v \ -; • • »Kdo ne ve, da izhajajo kralji jn knezi od onih, ki ne poznajo B^ga in ki so z ošabnostjo, z ropom, z nezvestobo, z umorom, sploh s hudodelstvi vseh vrst in s pomočjo hudiča, kneza vsega sveta, v divji pohlepnosti in samopašnosti hrepeneli« da si pridobe gospodstvo nad drugimi ljudmi.a Z enako odkritosrčnostjo se je izrekel o postanku držav papež Inocencij IV. v pismu do cesarja Friderika II. Povedal je kar naravnost, da je vsak vladar nasilnik in ropar, komur ni cerkev podelila vladarstva, češ, cesar Kon etantin je bil ropar, a postal je opravičeni vladar, ko je vse svoje pra vice izročil cerkvi in jih potem zopet cd nje prejel. Enakih izrekov in dokazil bi se lahko navedlo še vse polno. (Daljo prih.)
Davek na užitnino
od vina, vinskega in sadnega mošta ter mesa.
(Konec.)
g 462, 273 št. 3 in 232.
Kdor težek dobodarstveni prestopek zakrivi, ali ga skuša storiti, potem pa v kontroliranje prestavljenemu organa kako darilo v denarju ali blagu vroči ali ponudi, ali kako ugodnost obljubi, ta zakrivi prestopek podmi-tenja, če ga je tudi k temu pozval dotični organ sam, ako že iz okoliščin brez dvoma ni razvidno, da ni bil njegov namen storiti težek dohodarstveni rrestopek ali pa odvrniti dotični organ od službene dolžnosti.
Tako dejanje, ako ne spada pod določila obč. kaz. zakona, se kaznuje z zaporom od 8 dni do 6 mesecev.
Kdor razun spredaj navedenih slučajev kakemu organu povodom službenih opravil vroči, ponudi ali obljubi kako darilo, naj ga je že k temu pozval dotični organ ali ne, kaznuje se, ako dejanje ne spada pod določila obč. kaz. zakona, z globo 10 do 20kratne vrednosti dotičuega darila.
§ 461 potem 236, 237 in 273 št. 4. Uporaba podvrženih ali ponarejenih bolet.
Hudoben težek dohodarstveni prestopek s ponarejeno ali podvrženo bo-:eto zakrivi oni, ki se na storitev ali zakritje težkega dohodarsrvenega prestopka vedoma posluži ali namerava posluževati ponarejene bolete v zgoraj uavedenem smislu porabi ali porabiti hoče.
Ako dejanje ni kažnjivo po obč. kaz. zakonu, tedaj je poleg denarne kazni dotičniku prisoditi zapor od 8 dni do 3 in 6 mesecev.
Denarno kazen je odmeriti od 10 do 400 K.
Pogoditev od kazenskega postopanja.
§ 541. Tisti, ki je radi dokodar-stvenega prestopka bil zasaČen, ima pravico prositi za opusčenje nadaljnega postopanja,
1. ako se pred pričetkom preiskave vplača primeren znesek,
2. ako se odpove vsakemu zagovoru.
Vsakdo, ki je bil zasačen pri do-hodarstvenetn prestopku ima torej pravico prositi za pogoditev.
Glede zneska, kije povodom prošnje za opustitev nadaljnega postopanja vplačati, določa § 32 navodila za uporabo dohod. kaz. zakona, da je dopuščeno prejemati v gotovih slučajih od po zakonu za dotični prestopek določene kazni kot odpnstnino tudi 4. del odnosno tudi 8. del, torej tudi polovico pristojbine za katero se je hotelo prikrajšati.
§ 543. Pogoditev od kazenskega postopanja smejo dovoliti uradi, ki so za pobiranje davka prestavljeni in ki so prestopek zasačili in ovadili.
§ 545. Pogoditev se ne sme dovoliti za prestopke, ki z so zaporom kažnjivi. Kakor je iz spredaj navedenih določil razvidno, so kazni jako krute. Strankam bodi pa v tolažilo povedano, da se nič tako vroče ne poje kakor je kuhano.
Dnevne vesti.
V Ljubljani. 4. aprila.
— Občinski svet ljubljanski ima v torek 7. aprila ob šestih
zvečer sejo. Med drugimi so na dnevnem redu poročila: O prošnji Lenore Finčeve za podaljšanje miloščine; o prošnji Avgusta Repiča za dovoljenje izbrisa služnosti pridobivanja gline; o imenovanju asistenta pri mestni hranilnici ljubljanski; o prometu v mastni klavnici in na živinskih sejmih tekom leta 1902; o delovanju mestne posredovalnice sa delo in službe tekom leta 1902; o računskem sklepu regulačoega zaklada za 1 1901; o računskem sklepu regulačnega zaklada za 1. 1902; o odškodnini Scbreinerjevim dedičem za odstop sveta na Francovem nabrežji; o odškodnini Alojziju Lileku za odstop sveta v Črevljarskih ulicah in ob Ljubljanici; o ponu-ibi Andreja Šarabona glede odstopa parcele številke 245/3 kat. obč. sv. Petra predmestje II;; o ponudbi Zeschkovih de-didičev glede odstopa sveta med ju stičnim poslopjem in Dalmatinovimi ulicam ; o regulaciji plače nekemu začasnemu mestnemu uslužbencu.
— Pa v 6lan — falsif ikaior. Interpelacija poslanca dr. Tavčarja in tovarišev v zadevi Pavšlarjevih falsifi-kacij se glasi: Dne 15. decembra 1902 so vložili nekateri poslanci iz Kranjske interpelacijo ter v isti konflikt, ki je nastal med načelnikom krajnega šol. sveta v Trnovem in ondotnim učiteljem, porabili za vsakovrstna ovaduštva zoper imenovanega načelnika. Načelnik, gospod Ivan U r b a n č i č, daleč naokoli čislan mož, ni namreč hotel za nekatere poprave v učiteljevem stanovanja posoditi iz lastnega žepa zneska 800 K, ker je učitelj poprej izjavil, da bo pri prihodnjih občinskih volitvah klerikalno volil. Posledica te interpelacije je bila, da je nastopila državna oblast z največjo eneržijo zoper Ivana Urbančiča. Uvedla se je dolgotrajna preiskava ter je bil Ivan Urbančič izpostavljen vsem mukam take preiskave. Končno se mu je meseca marca 1903 dostavila tožba zaradi kupovanja glasa,  dasi še niso
bile občinske volitve ▼ Trnovem, da, niti raspisane še niso. Ni treba por-darjati, da je gospod hran Urbančič napredno misleč mož. Pred nedavnim pa se je dogodil sledeči slučaj: Neki Tomaž Pavšlar, posestnik mlina v Kranju, je bil javno obdolien, da je s posestnikom Mihaelom Porenta sklenjeno pogojno kupno pogodbo ponaredil, s tem, da je lastnoročne končni termin te pogodbe falsificira!,namreč pravo letnico 1900 je ponaredil v 1901. To ponarejanje je zasledovalo očiten namen, pogodbo na nedovoljen način podaljšati in sicer na škodo drugi pogodbi, ki jo je imenovani posestnik Porenta jeseni 1901 sklenil z neko drugo stranko. Pavšlar je bil prisiljen, ponarejanje sodno priznati 'ter se je nepoštenost njegovega postopanja ob težila s pričami, vendar se noče uvesti proti njemu kazenska [preiskava. Imenovani Tomaž Pavšlar stoji dandanes seveda pod perutmi klerikalne stranke ter se čuti pod njimi tako varnega, da straši že več kot štiri leta po celi okolici s svojimi vodovodnimi koncesijami in računi pri tem, kakor je videti, tudi s protekcijo poljedelskega ministrstva. Ker so taki dogodki po tem, da morejo zbujati med prebivalstvom vero, da se na Kranjskem ne postopa z vsemi državljani pred zakonom ednako, dovoljujejo si podpisani vprašati: „Ali hoče nj. pre-zvišenost, gospod ministrski predsednik kot vodja c. kr. justičnega ministrstva potrebno ukreniti, da se v bodoče ne bodo mogli več dogajati taki slučaji?" Dunaj, dne 19. marca 1903. — Sledi 15 podpisov.
— Dr. 5uster»wič uzor člana raznovrstnih odsekov državnega zbora. Kakor dobro znano sili se dr. Žlindra povsod v ospredje in istotako v posamezne odseke. Pri tem ni nič izbirčljiv radi sredstev in ne briga se prav nič za to, Če odrine kakega starejšega in delavnega parlamentarca v kot. Njemu se gre za lastno sveto osebo in on hoče, da se njegovo ime zapiše v kolikor mogoče mnogo odsekov. Za delo naj se pa drugi zmenijo, to mu ne diši. Lahko se reče, da je dr. Šasteršič dosegel med vsemi poslanci rekord v len u h ar en j u in i z o s t a j a n j u od odsekovih sej. On ki se v lepem klubu tako krvavo trudi radi opravilnega reda, on ki se je seveda tudi Članom novega odseka za spremembo opravilnega reda dal voliti, ni dosedaj niti k jedni sami seji tega važnega odseka prišel! Sej je imel odsek 5 ali 6 in v zadnji seji razpravljalo se je tudi vprašanje, ali naj bode poslovni jezik v državnem zboru po nasvetu Nemcev res nemški jezik v bodoče alt ne. To je bilo znano že pred sejo in dr. Žlindra kot zastopnik slovenskega naroda in član tega odseka vendar nt našel zadostnega povoda za udeležite v te ve-levažne seje. Sedaj pa naj Še kdo reče, da ni dr. Žlindra uzor delavnosti in uzor marljivega poslanca! Ravno tako dela pa tudi v železniškem in le-gitimacijskem odseku itd. Če bi kdo ne verjel, da se dr. ŠusterŠič res na vse
Bil je čudak in despot. Služinčad je samo trepetala pred njim, sploh pa se ni nikoli spuščal v pogovor, niti s >vojimi ljudmi niti z drugimi žapljani. Slovel je kakor učen človek. Vedelo se je, da dobiva s poŠto časopise celo iz Francozkega, da govori pri pojedinah dolge latinske napitnice in da ga morda na deželi ni župnika, ki bi bil tako pameten kakor on.
V politiko se ni vtikal, niti v domaČo niti v občo, to takrat Še ni bilo v modi v naših krajih. Župan in odborniki so sami gospodarili v občini, ki je bila zelo velika in bogata. Izkazovali so o danih prilikah vso čast župniku, vendar je bilo vse občevanje med njimi dovelj hladno in formalno. 0 novem letu je župan z drugimi veljavnimi možmi takoj po maši Čestital župniku, tudi mu je k njegovemu godu pisal vljuden list, za kar se je župnik ravno tako vljudno zahvalil in povabil župana na kosilo. Kavno tako razmerje je bik) med župnikom in učiteljstvom. Kor, orgije in cerkvene pevke, vse to je bila omejena domena nadučitelja, v katero se župnik ni nikdar mešal. Pozdravljali so se medsebojno, ako so se kje srečali, čestitali so si k novemu letu
godovom in ako je imel kdo od učiteljev slučajno pri župnika kako opravilo, pogostil ga je ta z dobrim vinom iz tretje kleti in belim, masljenim kruhom. Učiteljice in druge bolj gosposke ženske niso hodile v župnišče. Župnik je gosposko oblečeno žensko kaj težko videl in ni znal brzdati svojega sarkazma, a katerim je i ioniziral vsako nepotrebno pentljo in vse druge ekstrava-gance na obleki. Dijake je imel rad, nikoli ni štedil vina, šunke in surovega masla, kadar so prišli in tudi kak petak ali desetak se mu je o priliki izmuznil izpod palca. Vendar so dijaki le redko zahajali k njemu, bilo je neprijetno biti tarča vsem grenkim in ostrim dov-tipom in hudobnim, duhovitim šalam posmehljivega župnika. In menda se je imel za velik del tistega čudnega, neomejenega respekta, ki ga je vžival povsod in od vsakega, zahvaliti temu svojemu rezkemu humorju, ki ni nikoli vsahnil. In kar je glavno, znal je postaviti okrog sebe ograjo, kamor ni pustil nikogar. Ni se mu moglo ravno reči, da je prevzeten ali ošaben, ali vsak, kdor je občeval ž njim je imel čustvo, da ne stopi nikoli doli iz vzvišenega in samostojnega mesta, kamor
se je bil postavil sam. Morda, da njegova'vrednost ni bila tako velika, kakor se je mislilo, ali laktum je, da ima tako konsekventno in gotovo ne ravno ugodno izoliranje, velik vpliv na vse ljudi.
Ko je umrl, pokopali so ga z veliko častjo. Testamenta ni zapustil in ko je prišla komisija, je našla nekaj krajcarjev v gotovem denarju. Ljudje so se Čudili, zakaj znano je bilo, da je moral imeti župnik lepo vrsto tisočakov. Ali ničesar ni bilo. Pohištvo in blago so prodali, nekaj so si vzele kuharice in dekle. Vina so našli v kleteh več, kakor ga je imel veliki vinski trgovec v trgu.
Zdaj so ljudje že pozabili nanj. Premalo so vedeli o njegovi osebi, premalo so imeli snovi iz njegovega življenja za prazne govorice. Kuharici in deklam se dobro godi, izselile so se in vsaka ima v dragih župah svojo hišico in udobno Življenje.
Kakšen je bil ta človek?
Nihče ga ni poznal toliko, da bi mogel dati na to vprašanje odgovor«
In tako življenje, zagrnjeno z nepredirnim zagrinjalom, ki se ni nikoli dvignilo in se nikoli več ne dvigne, je velika umetnost! — r.
pretege ne ubija v rasnih odsekih, naj pa upogleda prezenčne zapisnike in videl bode, da ni nikjer dr. SueteršiČe-vega imena zapisanega, kajti on ima drugega posla preveč in se ne zmeni ea seje posameznih odsekov, pa naj se zgodi kar hoče. In kje pa tiči pravi vzrok za to lenuharenje dr. Žlindre? Samo v značaju njegovem, ki mu veleva, da mora povsod prvi zvonec nositi; drugače pa sploh ne sodeluje. Početkom državnozborskega {zasedanja 1. 1901 spletkaril in prosjačil je dr. Šusteršič, da bi bil izvoljen — čujte in strmite — načelnikom želez-ntčnega odseka in že se je videl na predsedniškem stolu narekavajoč Železniškemu ministru razne zahteve klerikalcev. Toda ta up je splaval kmalu po vodi; dr. ŠusterŠič je zato kaznoval železniški odsek na ta način, do n e sodeluje v njem, za kar pa itak nima baje posebne kvalifikacije. Istotako noče v ostalih odsekih kot prostak sodelovati, dočim je prav spretnim poslancem mesta v odsekih iz golega egoizma in napuha snedel, ter s tem znatno oškodoval vse jugoslovanske dežele. Tako se trudi klerikalni načelnik iz Kranjske v državnem zboru. Mož je pač doma in na Dunaju vedno isti napuh in isti sebičnež. In njegovi vo-lilci so slepi!
— Agenture v farovžih. V bližni bodočnosti ne bo na Slovenskem več treba ne notarjev,  ne advokatov. Njihove opravke bodo opravljali naši duhovniki. Že zdaj se naši kapelani in župniki pridno vadijo v juridiČnem delu. Nemara upelje naš knezoškof v St.Vidu, ali na lemenatski univerzi v Ljubljani juridične kurze. Zdaj pišejo naši duhovniki pobotnice, kupne pogodbe, tožbe itd. Tudi tožbe zaradi   ločitve od mize  in  postelje  že  pošiljajo sodiščem.  Sodišča voljno popravljajo te vloge.   Zaradi   zakotnega pisar-jenja  še nobenega  duhovnika niso kaznovali. Menda čakajo,  da spameti kmeta škoda, katero trpi, zlasti isti, Čigar tožba se ne  da več popraviti. Mogoče je to,  ker Časih se že Čuje: rpa meje hudič pripravil ob toliko!" Cesar naši  farovški  juristi  sami ne zmorejo, to dajo klerikalcem-advokatom, takozvanim katoliškim doktorjem. Duhovniki so agentje za nje. Tudi informacije pišejo. Kat. advokat ima v fa-rovžu prosto štaeijo. Njegov koncipijent tudi. Zastonj se to ne da. Čemu tudi? Saj   klijent   plača   za   srečni izid pravde devet maš,  „devetdnevnico". Srečen  izid  pravde se mu zagotovi. Zadnja maša devetdnevnice se maŠuje na dan odločilne obravnave. Maši prisostvujejo tudi priče farovškega klijenta. Duhovnik priporoča pravdo Izveličarju, klijent in njegove priče molijo za dober izid pravde. Potem gredo potolaženi k sodišču. Katoliški zastopnik je molil za dobri izid že v kupeju II. razreda. — Dostikrat gredo pravde takih farovških klijentov v zgubo. Bog vidi in sliši vse. On tudi ve, če je farovški klijent daroval kaki priči, ali njenemu sorodniku nekaj   smrek,   da  si  streho popravi. Koncem pravde se sliši večkrat: „par dobrih volov je šlo; naj hudič vzame to farovško kancelijo". Krščanski nauk, nalogo učiti krščansko sovraštvo raz lece in v spovednicah, so prevzeli razni menihi: lazaristi, frančiškani in jezuiti. Posvetni   duhovnik   mora  skrbeti za „gmotni  blagor"   Slovencev. Žaljenja časti so tvarina, v kateri je naš duhovnik dobro orientiran. Plačal je namreč sam dosti Šolnine.   Ovadbe zaradi žaljenja časti pišejo  duhovniki pravilno in kal igra tično lepo. Ne tako pravilno tožbe zaradi ločitve od mize in postelje. Pa pišejo jih vendar.  Sodiščem pa prepuščajo trud, da poskrbijo zakonski par iz lepa spraviti in poravnati. Vse-kako mora biti dotičnemu farovškemu koncipijentu na tem, da se sena znebi moža. Dozdaj smo take tožbe zasledili le od nesrečnih žensk brez otrok. Obe pravdni tvari ni, katerih se oprijemljejo duhovniki sta taki, da »e gre za mir in spravo mej  ljudmi.  Izmed večjega Števila slučajev zaradi  žaljenja Časti omenimo tega-le: Neki dol. kmet pošlje ženi nekaj denarja. Napis je N. N. v Šmarjeti.   Ondotni poštar izroči denar adresatinji in ta ga sprejme. Pozneje se izkaže, da se je odpošiljate^ denarja zmotil in mesto Toplice pri Šmarjeti, zapisal Ssnarjeta. Mogoče je tudi, da
•
so na amerik. pošti izpustili besedo Toplice. Dotični kmet je prišel domu in lomastil po krčmah, vpije o goljufiji in dolži poštarja goljufije. Ta je kmetu razložil, da je pravilno ravnal. Kmetu ni bilo ničesar dopovedati. Po krčmah je naprej govoril o goljufiji in enkrat prišel celo v štacuno h poštarju ter mu zopet očital goljufijo. Poštar mu je rekel, da ga vrže iz štacune, (poštar je tudi štacunar) če ne bo nehal. Poštar je potem kmeta tožil zaradi žaljenja Časti. Kmet je šel k župniku vprašat za svet. Župnik mu je z vnemo spisal protitožbo zaradi žaljenja Časti proti poštarju. Miroljubni poštar bi se bil zadovoljil z izjavo, ki mu da zadoščenje. Ali župnik je slov. katoliški duhovnik moderne struje in — kmet mora plačati precejšnjo kazen in stroške. Še pri obravnavi bi se bila dala poravnava doseči, ali kmet je zaupal na župnika, ki mu je povedal, da ne more pravde izgubiti. Tudi ta kmet bo enkrat še prav odkritosrčno rekel: „naj hudič vzame to farovško kancelijo." Nam more le prav biti, da se tako godi. Kmet se nam smili, a pomagati mu ne moremo. Ti pojavi kažejo, kako trhel je sistem, ki je poleg konsumov vodil še farovške kancelije. Ta sistem poka in mora propasti čim preje, tem boljše tudi za naš narod. Najuspešnejši razdiratelji tega sistema so njegovi uradniki, namreč duhovniki. Enkrat je že malo manjkalo, da ni šel v naših deželah rakom žvižgat. Podirali so ga tedaj to je v 16. veku pred vsem kat. duhovniki sami, ker so živeli kakor neke živali. Tudi dandanes žive nekateri tako, dosti je pa tudi tacih, ki delajo kakor je razvidno iz navedenih slučajev. Ne morejo drugače. Danes imajo tudi boje proti njim neugodnemu gospodarstvu duševnega in socijalnega Življenja. Nove razmere so v nepremost-nem nasprotju z razmerami, v katerih je njihov sistem nastal, postal vladar sveta. Se mravljinec se brani — kaj bi se ne branil nekdanji mogočnež, kat. duhovnik. Človek je, kakor drugi in o njem velja, kakor o druzih: človeško Življenje je v desetih slučajih devetkrat hud boj za eksistenco, ali po domače rečeno: vsak zase in zlodej naj vzame tistega, ki zadnji pride. Slov. kmet, ti pa plačuj ta račun. Enkrat se že naveličaš tega plačila; saj se dolarji težavno pridobivajo.
— Usmiljenke v deželni bolnioi v Ljubljani. Oni dan smo sporočili, da je ena teh babnio, ki v deželni bolnici kot »usmiljenke« straše, neki bolnici iztrgala naš list iz rok, češ, da je v deželni bolnici prepovedano brati »Slovenski Narod«. To je nesramnost, da si večje ni misliti. Bolnica je deželna last, ne privatna last teh babnic; bolniki se ne sprejemajo v bolnico iz usmiljenja, nego imajo pravico do sprejema. Usmiljene sestre pa tudi ne »strežejo« bolnikom iz usmiljenja, ampak ker delajo v bolnici sijajne kupčije, če veljajo za koga dr. Šusteršičeve besede, da žre, veljajo za red usmiljenih sester. Treba je le poznati razmere. Rod usmiljenih sester ima na leto 140.000 do 150000 kron čistega dobička od deželne bolnico, po odbitjuvseh stroškov za usmiljenke same in ne glede na kupčijo z vinom. To jo ogromna svota, ki jo plačuje dežela. Ta dobiček delajo usmiljenke pri hrani. Za hrano eo sijajno plačane, dajejo pa bolnikom tako pičo, da se vsak prestraši, kdor mora v bolnico. Gelo revni ljudje, ki nimajo najpotrebnejših sredstev, siti postrežbe, se branijo iti v bolnico, ker je hrana na III. razredu pod vsako kritiko. O tem, kako se manipulira, imamo prav interesantnih podatkov, ki jih o priliki že spravimo na dan, da spoznajo ljudje, kako brezsrčno te usmiljenke bolnike izkoriščajo. Sioer bi ■e morala tudi dežela malo zanimati za to zadevo, če bi usmiljenke dajale bolnikom dobro hrano, tako, kakršno jim dežela plačuje, bi bolniki dosti prej okrevali in zapustili Bolnico. Za izgled, kako snajo usmiljenke delati dobičke, naj navedemo danes samo tole: Ko se je pre-računjalo, koliko se naj plača za hrano, se je plačilo za juho nastavilo
jako visoko. Računa so pri tem, đa
se meso v juhi popolnoma raz kuha, drugo meso pa se posebej plačuje.   Usmiljenke  pa ničesar ne razkuhajo, nego spravijo dotično svoto v svojo malho. Tako so oškodovani bolniki in je oškodovana de žela. Tudi drugače se manipulira na podobne   načine.   Zdravniki seveda tega ne vedo, ker se bolniki ne upajo nič reči, vedoč, da bi se jim »sestre« že maščevale.  Vsekako pa je poklicanim krogom priporočati, da nad zorujejo kar najstrožje mani pulacije  s  hrano  in   da včasih tudi v kuhinjo pogledajo. Tudi hrana v II razredu ni primerna. Plačevati je na dan 5 kron 50 vin., vino pa še posebej.   Za tako plačilo se pač lahko poštena hrana daje, in bi usmi Ijenkam  estalo še dosti dobička. A kaj so godi?  Imamo pričo, ki je slišala, ko je »sestra« na hodniku na rcčila »devici« glede  neke bolnice II. razreda:   »Zdaj  je  že  osem dni tukaj; zdaj  mora  vse  od kraja jesti. In res je bolnica dobivala za dnevnih 5 K 50 vin. tako hrano, ka kor v kakem »auskoehu«. To so škandalozne razmere,  katerim  se mora konec narediti. Tudi postrežba je slaba Najraje se usmiljenke zmažejo, ne vemo, ali tiče v kapeli, ali v kleti, a kadar so odšli zdravniki, navadno jih ni dobiti Sestre pa nosijo vedno s sabo ključe do tistih omar, v katerih se  nahajajo  medikamenti in druge stvari, katere se sme bolniku na za htevanje  dati, da ga prehude bolečine vsaj za trenotek opuste. Druge postrežnice   kakor  »sestra« nimajo pravice do teh omar. Zdravila, katera ima holnik po zdravnikovem naročilu takoj dobiti, dobiva navadno šele v par dneh! Seveda pa trdi »usmiljena« sestra zdravniku na njegovo vprašanje, da je bolnik  že dobil zdravila; bolnik se navadno ne upa ugovarjati in tako seveda tudi zdravnik ne more vmes  seči, ker misli,  da je vse v redu. Zgodilo se je že, da so se bolne ženske  kar cele ure zvijale samih bolečin v postelji in ni bilo »te usmiljene« blizo, da bi dala to iz omare, kar dovoljujejo gg. zdravniki za tak slučaj. Druge postrežnice, »device«, pa trpečemu bolniku v takem slučaju tudi ne morejo pomagati, ker seveda nimajo  dotičnih   ključev.   Za danes dovolj.   Ker pa hočemo tem »usmiljenim« izkoriščevalkam bolnikov in dežele v prihodnje posvečevati večjo pozornost,prosimo vse, ki bi nam mogli kako na roko iti, naj nam sporoče, kar jim je znano in kar se da dokazati.
— Črnovrška mlekarna. »Slovenec« z dne 31. marca je pisal med drugim o črnovrški mlekarni tudi sledeče: »Pire, strasten nasprotnik naše organizacije, je bil v Črnem-vrhu. V mlekarni je predaval, in pa videl raznih nerodnosti, nad katerimi se je zgražal od vlade poslani revizor«. Mi smo se obrnili na g. ravnatelja Pirea za tozadevne informacije in on nam je povedal, da je bil zadnjič na Črnemvrhu 28 aprila 1. 1901. tedaj ravno pred dvemi leti, ko na Črnemvrhu ni bilo še nobene mlekarne. — Iz tega sledi koliko vere zasluži »Siovenčevo« poročilo, ki si upa objavljati laži, katere je mogoče vsak hip kontrolirati. »Slovencev« vseskoz lažnjivi članek je spisal prejšnji črnovrški kaplan Sever, ki sedaj študira na Dunaju profesuro za bodoče škofove zavode. Sever bi s svojimi lažmi rad Ščuval proti županu g. Lampetu in g. Vidmarju, ker je naš list Severja enkrat zlasal. Sever se je zbal ia ni hotel več odgovarjati. Zdaj se skuša maščevati z mlekarno. Kako pa je s to mlekarno ' Ko se je snovala, se je takoj vsestransko povdarjalo, da kdor misli strankarstvo vpeljati v zadrugo, naj se raje ne vpiše. Tako je tudi ostalo, še do danes ni prišlo v zadrugi do nikakih spopadov med strankama in nima zadruga nikake politične barve. V prvem na-čelstvu so* bili trije liberalci, gospod Lampe, g. Vidmar in g. Franc Čuk nad učitelj; v nad zorništvu 6 članov, pa je bil načelnik g. Zagode Franc in drugih 5 klerikalcev med temi dva Rudolfa, brata kaplana Rudolfa.    Klerikalci    so torejj
imeli večino. Vseh udov je da
nes nad 100, med njimi kvečjemu. 25 liberalcev, torej   komaj četrtina. Kako more »Slovenec« tako zadrugo proglasiti za liberalno,  ni um ljivo.  Povdarjati pa moramo, da ni nikdar prišlo  med   udi  do prepira radi tega, katere stranke da je kdo. Postopalo   se  je  vedno popolnoma nepristransko. Pri ustanovitvi zadruge bilo je pripravljenih   dosti več udov posebno še iz podobčin, pri ustanov nem shodu je kazalo, da pristopijo do zadnjega kmetovalca h zadrugi, le oni  ne,  kateri  sploh  z mlekom blizo nemorejo.   K malo pa, ko se je zadruga   otvorila,   je   začel kaplan Sever po podobčinah ljudi prego varjati, da zadruga je sedaj čisto liberalna   in   da   ne  kaže pristopati. Sever je lagal, kakor zna samo tak človek    Sever  je s tem  odvrnil od zadruge  mnogo   kmetov,  kateri bi bili sicer pristopili, ker se je vsled prijave tolikih udov računalo na primerno množino krav,  je bilo treba omisliti parno mlekarno. Kazalo je namreč, da  bode   treba   vsak   dan podelati nad 1000 kg mleka. Oprava mlekarne je veliko stala, stroji  brez parnega stroja so izključno  vsi  novi. Prvo leto se je začelo delati s 1 marcem Mlekarna je bila urejena  šele septembra. Ko je v občini največ mleka, se torej  ni  moglo  od  udov mleko prevzemati, ker ni bilo za isto množino mleka strojev. Ko so b li stroji postavljeni, t. j. septembra   se je začela   množina   mleka   nižati, ker na    jesen    pride    skoro najmanj mleka.   Vsled   tega,   ker   ni bilo mleka,   izdatkov    pa    dosti,    bil je ob  koncu  leta deficit.    Povrh tega pa, da ni bilo dosti mleka, dobili so nekega Moravca za sirarja, katerega je   priporočala    deželna kmetijska šola na Nižjem Avstrijskem   Mož je pa bil le teoretikar in je skoro ves sir pokvaril, da ni zadruga skoro ničesar zanj dobila. Tu je videti, kako je manjkalo od dežele nastavljenega veščaka, kateri bi hodil nadzirat mle karne. Kasneje je bil sedanji deželni sirar Sieber nastavljen in ko je isti prišel na Črni vrh, seje takoj sirarstvo zboljšalo. Kaplana Severja je bila prva skrb vedno ta, da ni niti eden povesen prediva za blagoslovljenje božičnega kruha iz hiše nesel, da ni Sever blatil mlekarne in jo vedno proti ljudem popisoval,  da ne zasluži zaupanje, vsled česar tudi letos ni bilo v mlekarno prinesenega  mleka toliko, kakor bi ga lahko bilo. Koliko je sedaj prave zgube so ve  in pa  ne, ker gotovo bode revizor ksj bilanco dru gače sestavil, nihče pa nima straha, da bi kaj   vedoma hoteli zasukati. Občnih    zborov,  je   bilo   zato več, ker se je šlo za razpust  zadrug- in se je bilo treba  po pravilih ravnati. Treba je vprašati zakaj pač ni nad zorniŠtvo  svojega posla po pravilih   izpolnjevalo.   Nadzorništvo je pač istotako odgovorno za stanje zadruge kakor načelstvo in v nadzor ništvu je popolnoma klerikalno. Župan g. Lampe je odstopil ne vsled bojazni, a radi obilega posla, ki ga ima, prevzel  pa je radovoljno mesto odbornika.   »Slov.«  vprašuje, zakaj je zadruga prosila podpore pri Žitniku. Kaj ni Žitnik  državni   poslanec za ta  okraj ?   Na  ministrstvo je bila prošnja   pravilno   sestavljena  in je zadruga tudi takoj vse, kar se je za htevalo na ministr. poslala, samo z razločkom, da ni šla stvar skozi roke »referenta«  kaplana Severja, ampak direktno na ministrstvo.  Zato Sever sedaj tako kvaka.   Sploh laže »Slovenec« tudi v tem slučaju po svoji navadi.   Zadruga je vzela posojilo v Črnem vrhu in v Idriji, neka gospa Pleiner, imenovana stara tetka, je le hranilno knjižico zastavila, da se je nekaj denarja nanjo vzelo, sicer pa, kakor kaže v Črnem vrhu, če bi ne bilo tiste staro tetke, bi marsikak ksplan spil manj vina. Boga naj zahvalijo,   da gospa Plešner odstopi svojo hišo občini, da bodo duhovne pod streho spravili, ker sicer ne od stopi za take ljudi nobeni kmet košček zemljišča, kjer bi se njih palača gradila.
— Imenovanje biskupa Flappa tajnim svetovalcem.
Te dni smo bili povedali, kako je »Kaše Sloga" tolmačila imenovanje biskupa Flappa tajnim svetnikom. V zadnji številki teg-a lista se oglaša neki drugi Člankar, ki razvija drugačno mneuje. On meni, da so se na Dunaju vendar malce prestrašli večnih izletov iz Poreča v Rim. Sedaj je baron Polesiui v raz govoru s kraljem Viktorjem, sedaj je Crevatin na banketu pri ministru Nasi, sedaj se pozdravlja Campitelli in lSian-cberija Hd. itd. Na Dunaju so začeli misliti: kaj vraga, mari je za Poreč prva in zadnja instanca v Rimu, in mi da bi ne bili v kaki zvezi „z glavnim mestom*1 ene avstrijskih pokrajin ! Tudi to je dalo povod imenovanju biskupa Flappa tajnim svetovalcem, da bo vsaj kdo prihajal na Dunaj „informirat*' kako je tu doli! Pa morda tudi strah, da ne bi tudi Flapp začel zahajati tja, kamor zahajajo drugi. Kake bodo te „informacije" Flappove, o tem smo menda vsi na jasnem. Saj govore dejstva, ki jih navaja list „Naša Sloga" sama. Cerkev v P ulju je pod Flappom i z ti rala zadnjo sled hrvatskega jezika iz svojih obredov. Vsaj cerkev bi morala biti pravična, ali pod Flappom se ne gleda na jezik pobožuikov, ampak le na voljo prvakov italijanske stranke, Flankar v „Naši Slogi1* povdarja tudi, kako bi morali vsi podpirati Ricmanjee s tem, da bi jih posnemali, da bi vsi zahtevali svoje narodne obrede. A na čelo temu gibanja bi se morala postaviti duhovščina sama!
— „Ponesrečena spekulacija": Pod tem zaglavjem je pri nesel »Slovenec4* v št. 74. novico, da si je hotel pivovarniški podjetnik H. T. prihraniti   dac in   deželno  naklado od 100  litrov piva,  ki ga je   baje velel slugi  peljati po prepovedanem potu v mesto. V tej notici jemlje „Slovenecu obče znanemu in spoštovanemu trgovcu gospod Hugonu Turku dobro ime, ker mu na povsem neosnovan način podtika nepoštenost, češ, da je hotel zvijačno dac in deželno naklado prihraniti. Popolnoma  izmišljeno je,   da je g. Hugo Turk velel slugi, to je svojemu hlapcu Karlu   Steblajit,  peljati pivo po pre povedanem   potu   v    mesto. Gospod Turk je poslal   svojega   hlapca  s pivom in denarjem za dac v mesto, toda hlapec je denar p one ve ril, ter skuhal potem pivo   vtihotapiti   v   mesto. Sele tretji  dan je   užitninski   paznik prišel povedat v Šiško, kjer ima  g. Turk pl žensko zalogo piva, da seje 100 litrov piva na mitnici kontiskovalo. G. Turk je sprevidel, da ga je   hlapec prevaril in je istega ovadil takoj na policiji. Iz povedanega sledi, da je   bil  g. Turk sam žrtev nepoštenega hlapca, da ne pade nanj niti senea suma, kar se je tudi pri užitninskem zakupu upoštevali. Ta slučaj je zopet dokaz, kako naglo so „Slovenčevci" pri rokah, ako je prilika sumničiti domačega podjetnika.
— Vzor dušnega pastirja se nahaja v okoiioi Razdrtega. Dobro poznati g. ekspozit Pelo (brat tovar narja novih pratik), ki že nekaj let na Ubelskem duše pase, je bil te dni naprošen, da gre z vozom nekega bolnika previdit na Razdrto, katero je oddaljeno četrt ure. Pelo je to prošnjo odbil s pristavkom: »Ne grem, tudi Če danes umrje!« Bolnik je vedno bolj slabel in morali bo poslati eno uro dlje po duhovna, kateri je res prišel. A med tem je bolnik tako oslabel, da ni bil za previdenje sposoben. Vera peša, kaj ne? Z ozirom na to se nam piše z Razdrtega: Vprašamo g. knezoškofa, ali ni vsak dušni pastir dolžan bolniku željo po zadnji popotnici spolniti, tudi če se gospodom ne ljubi radi preobilne telesne teŽkote na pot iti? Gosp. knezoškof, imamo še dosti gradiva! Za danes še molčimo. To pa rečemo: Skrbite rajše, za kar imate skrbeti, ne za nepotrebno! Na svidenje! — in —
— Konsum v Tuhinju je žalostno poginil in zapustil svojim članom lep primanjkljaj. Konsumarji seveda nečejo tega primanjkljaja plačati, a nsŠli so vendar sredstva, da ga pokrijejo. Pobrali so namreč re-servni zaklad posojilnico in Ž njim plačali izgubo pri konsumu. Znat' se mora!
'— Poziv. Vsak dela veo je vreden svojega plačila. — To je star
pregovor, ki   se   ga  tudi  drže vsi stanovi. Res bo morali nekateri dolgo trkati, da se jim   je odprlo   in dalo, česar so zahtevali,  a   zgodilo   se je vendarle. — Naš stan  tuli   trka in trka, a ne odpre se mu. Ne pros-mo kot sitni berači, ampak prosimo po steno zasluženega   plačila  za svoje koristno in preteŽavno delovanje. To svojo zahtevo hočemo o Veliki noči v sredo 8  t. m. na  vsa  usta javno povedati na učiteljskem shodu v Ljubljani  vsem  onim,  ki so poklicani, da nam  pomagajo. Shod bo popolnoma nepolitičen. Razpravljalo se   bo  le   o   našem gmotnem stanju, ki ga čuti  vsak  enako, bo diši katerekoli narodnosti ali stranke. Da  bo   pa  ta  naš   shod   časten, je sveta dolžnost vsakega učitelja (uči teljice), da se ga gotovo udeleži. Po sebno pa poživljamo  slavna okrajna učiteljska društva, da delujejo z vso vnemo, ki jo stvar zasluži, pri svojih članih na  to,  da  se  udeleži shoda vse kranjsko učiteljstvo. Na svidenje v polnem številu na shodu! — Pri pravljalni   odbor   za   s k 1 i canje   učiteljskega shoda —  Odbor društva slov-učiteljic z vljudnim vabilom poživlja svoje Članiee, da se poluoštevilno ude leže učiteljskega shoda, dne 8. aprila, ob V\,10 uri v Mestnem domu — kakor tudi društvenega zborovanja, ki se vrši isti dan popoldne ob l/23, uri v dekliški Hrazrednici pri sv. Jakobu. — Učiteljice stojimo prej ko slej za popolno enakopravnost z učitelji in sicer z edinim a polnovrednim   vzrokom:   da   se naše dolžnosti niti za pieico  ne razločujejo od onih — učiteljev! Nasprotno: pouk v ročnih delih dodaje nam še marsikatero trudapolno uro — in zato so upravičene zahteve,  da se nas za ta pouk nagradi — ali pa nastavi posebne uči teljice ročnih del. Več na shodu! —
— Deželnim predsednikom na Koroškem je res postal dvorni svetnik v Lincu baron Robert Ilein Na to, da bi novi dež. pred sednik bil zmožen jezika tretjine vsega koroškega prebivalstva, se vladi ni zdelo potrebno jemati ozir. Dosedanji, prav konciliantni deželni predsednik Oton vitez Frevden e g g je šel v pokoj in mu je cesar tem povodom podelil baronstvo
— Volitve v Trstu- Na pred log nekaterih  volilcev iz III okraja tržaške okolice (Sv. Ivan) je bil na treh   shodih   proglašen kandidatom za ta okraj   g. Ante .laki ć, izdaja te Ij »Slovanske Misli« v Trstu Odbor političnega društva »Fiinost« se s to kandidaturo ne strinja in je priobčil v dE iinostia oficialno izjavo, v kateri   proglaša,   da   nikakor ne more   privoliti v to   kandidaturo ter apelira na vohlce  iz  Sv. Ivana, naj omogočijo, da bodo volitve v mestni oziroma  deželni   zbor   tržaški slo vesna manifestacja slovenske skup nosti.
— Vojaška vest. Iz višiih ofuirskih kr gov čujemo, da pride s I. majem t. 1. k pešpolku štev. 27. v Ljubljano neki nadvojvoda — ime nam ni znano — in da ostane tu eno leto.
— Zadnji dve gledališki predstavi. Jutri, v nedeljo se vrsta predstavi dveh novitet: pop. ob pol 3 uri »Satanova hči« in zvečer ob pol 8. uri »Adrienne Lecouvreur«. Naša drama je igrala v sezoni 1902 3 18 novitet in 17 iger lanskega in starejšega repertoirja. Bilo je med 100 predstavami 65 dramskih, tedaj velika večina. Naše dramsko osobje torej zasluži, da se za zadnje dve predstavi naše gledališko občinstvo živo zanima, saj se dohodki razdele med vse sodelujoče igralce. »Adrienne Lecouvreu r«, je repertoirna igra vseh velikih odrov ter je velika in težka naslovna uloga v rokah gdč. R. RU oko ve.
— Slovensko gledališče. Veseloigra »Satanova hči« se je uprizorila sinoči prvič na našem odru; predstava je bila izven sezone in se je vršila na korist dramskemu oaobju. Veseloigra sama nam ne more imponirati; preveč ima neverjetnih prizorov in par značajev v njej je do skrajnosti nenaravnih. Edino, kar jo
odlikuje,  je zdrava tendenca, naperjena proti hinavski pobožnosti in lažnjivi bogoljubnoati. — Dejanje se vrši na gradu barona Kostaviškegf, kate* rega  je   navidezna vdova  pl. Kačič, rafinirana sleparka, pridobila popol-nnnia  za  svoje  seb čne namene, da bi namreč del  svojega bogastva zapustil njej, ostalo pa daroval cerkvam. V to ga je  navdala s pretirano po božnostjo; medtem ko stari graščak živi skromno v molitvah,  si vdova privošča  marsikaj.   Pri Kostaviškern živi tudi naivni kandidat bogoslovja, Stanko,  ki  se  seveda v vsem pokorava navidezni  svetnici Kačič.   A k njemu prido na poset njegov stričnik, pl. /jivic, lahkomišljen, zadolžen mla denič,  ki  pa se na gradu  hlini kot največji spokornik in molilec,  da bi si na ta način pridobil stričevo srce in njegovo bogastvo. Zajedno ž njim je prišla h graščaku Klara Mirni, da ga zabava in mu dela druščino. Ona pa je zelo  bistrega  duha,  ki uvidi takoj,  da je  baron žrtev pretirane bog< molnosti, in zato  mu napeljuje misli na vesele, posvetne stvari, da ga tako odtrga mrtvemu nadnaravnemu kultu. Takoj jo nazovejo satanovo hčer in slednjič bi morala vsled intrig hinavske vdove zapustiti grad, da se ne izkaže za graščakovo hčer iz njegovega mledostnega zakona z operno   pevko,  o  kateri  pa  mu je vdova  natvezila, da se je utopila s hčerko vred. Razmere se zdaj seveda spremene:   Klara  ostane  pri očetu, Kačič zapusti grad, svojemu stričniku, pl. Živicu, poplača graščak dolgove in kandidat Stanko se zaroči s Klaro, kateri je  že poprej  kazal svoje na gnenje. Kot slaba vtst zadolženega pl. Živica nastopa tudi njegov preganjalec   Šiška,   ki   pripomore,   da se vdova  razkrinka  in  pride njena laž na dan. — To je ogrodje veseloigre; sestavljena je iz nekaterih zanimivih prizorov, a mnogo je v njej pretirano nenaravnega.   Edino   tendenca nas more sprijazniti z igro, da spregledamo malo njene slabe strani; umetniškega ni seveda ničesar v igri. In baš to so si umetniki igralci izbrali za svoj večer! — Igralo se je v sploš nem dobro. Gdč. K reisova v ulogi Klare nam je bistro predstavila značaj prosvetljene gospodične in našla je v njej več krasnih mest ter jih lepo povdarila, le napram kandidatu bi morda lahko malo bolj pointirsla svojo ulogo. Gospa Dragutinovi čeva je bila karakteristična kot hinavska svetnica in se je posebno odlikovala s svojo naravno igro. Gosp. Dobrovolnv  kot  kandidat bogoslovja je igral markantno;  dobro ga je pogodil in nam predstavil kot nedolžnega in neizkušenega mladeniča G. Dragutinovič je bil popolnoma zadovoljiv kot graščak, g. Hašler nam je piedstavil vrlo svojega junaka. Igral je karakteristično  in naravno zadolženega veternjaka in ga označil vestno ter natančno. Ulogo je prevzel šele zadnji dan, a vseeno je bil dobro poučen o njej.  Šiško je igral gosp. Ve rov še k. Ta značaj je v igri najbolj čuden in ponarejen; videli smo ga na odru  nekonsekventno izdelanega.   Ugajali so tudi drugi igralci. Predstava je bila slabo obiskana; občinstvo se je izkazalo zelo nehvaležno napram igralcem, ki so mu v sezoni priredili toliko veselih ur. Y.
— Oratorij „Sv. Franci iek". »Glasb. Matica« j# izdala knjižico o skladatelju P. Hartmannu m njegovem oratoriju »Sv. Frančišek«, kateri se bo 22. in 23 v stolni cerkvi izvajal. Knjižica se dobiva v trgovini gosp. J Loza rja na Mestnem trgu št 7. brezplačno, občinstvo iz dežele si jo lahko po pošti naroča, spisal jo je g. P. H u g o 1 i n Sattner. V prihodnjem tednu izide latinsko besedilo oratorija s slovenskim prevodom, katerega je izvršil župnik, g. Fran Finigar in objavi se natančni program. V zadevi solistov, kateri bodo solovske partije v oratoriju v Ljubljani izvajali, se je te dni gosp koncertni vodja Hubad mudil na Dunaju Dogovori se bodo prav kmalu dokončali in se imena solistov v prihodniem tednu objavijo. A'tovsko partijo Sv. Klare bo pela c k r. dvorna operna pevka gdč. Josie pl. Petru. Zanimanje za izvajanje oratorija je jako veliko in se
Bsfr Dalje v prilogi. "fN
2. Priloga „Stovensnomu Marodu" at. 76, dno 4. aprila 1903.
sedeži dobivajo v trgovini Loza rja. Opozarjamo pa občinstvo da kupljene vstopnice samo ob sebi umevno ve Ijajo le za oni dan, kateri je na vstopnicah označen in se nikakor ne bodo mogle zamenjavati z vstopnicami drutrega dne.
— Združeni pivovarni Žalec in Laski trg.   Kakor sli eimo, )e ljudstvo z novim pivom delniške družbe združenih pivovaren v Žalcu   in   Laškem   trgu  jako zado voljno.   Pivo je izborna dobro. Po roČa   se   nam,   da   |e  ta   družba v zadnji seji upravnega sveta sklenila, povečati obe pivovarni in |u oskrbeti z  n&jnovejšimi   stroji    Z-»lo«a tetr* izbornega   piva   je   v PogačntKovi nis\  v Šiški,  naroč»la  p* spreiem* centralna pisarna v G^HiS^i š» 7
— Krajevna skupina dru-šiva slovenskih odvetntčkiti in notarskih uradnikov v Ljubljani zaključila je ravnokar ste-nograiijski tečaj, katerega je vodil s posebno spretnostjo gospod profesor Franc Novak. Ista šteje si v dolžnost imenovanemu gospodu profesorju za njegovo naklonjenost napram društvu in za njegov vsestransko temeljiti poduk izreči s tem javno srčno zahvalo! — Pribiti pa moramo premalo zanimanje p. t. tovarišev za svoje društvo ter malomarnost udeležencev tesnopisnega tečaja, za katerega se je bilo sicer oglasilo 17 udeležencev, izmed katerih pa je zadnji čas ostalo komaj 4 rednih obiskovalcev. — Kljub nekolegijalnosti nekaterih p. t. tovarišev razvija se naše mlado društvo še dosti dobro. V kratkem izide tudi letno poročilo o delovanju naše centrale. — Po komaj 6 mesečnem obstanku šteje naša krajevna skupina že 24 rednih članov. ^Omeniti se pa mora, da večina ravno istih tovarišev, ki so imeli o priliki občnega zbora veliko besedo, ni pristopila društvu.) Kot ustanovniki pristopili so do sedaj naši skupini s prispevkom 5* > K gg. dr. Kari Schmidinger, c. kr. notar v Ljubljani, dr. Jakob Schegula, odvetnik v Kranju. S prispevkom 8 K pristopili so kot podporni udje gg. Xiko Lenček, c. kr. notar v Skofjiloki, dr. Jurij Pučko, c. kr. notar v Krškem, dr. Kari Triller, advokat v Ljubljani in dr. Znidarič Alojz, c. kr. notar v Ilirski Bistrici, — kot podporniki sploh pa gg. dr. M. Hudnik, odvetnik v Ljubljani, Josip Smolej c. kr. notar v Vel. Laščah in Emil Orožen, c. kr. notar v Kamniku. Vsem tem blagim p. t. rodoljubom izrečena naj bode tem potom presrčna zahvala! Slovenski odvetniški in notarski uradniki vedeli bodo ponosno ceniti naklonjenost svojih p. t. šefov do našega društva, katero jim je gotovo najbližje izmed društev. Spoštovati vedeli bodo tiste p. t. šefe, ki so pokazali, da hočejo ugled svojih uradnikov vsestransko povzdigniti. Ne zastonj bode njih ljubeznjivo ravnanje svojim uradnikom nasproti, ker si bodo s takim ravnanjem pridobili ne le srca svojih delojemalcev temveč tudi ljubezen, zahvalo in globoko spoštovanje istih zadnjih družin. 8 tem kličemo vsem svojim p. t. članom: Naprej za naše koristi, naprej za naš obstanek!
— Na c. kr. postnem uradu na Viču, v političnem okraju Ljub ljana, uvedla se le dne 1. aprila t. 1. brz javna   s:užba   (omejena dnevna služba)
— Slovensko brano društvo v Kranju priredi v svojih prostorih v nedeljo, dne 5. aprila t. 1. predstavo igre »Revč» k Ardrejčeka. Po predstavi Dr:zabav*.
- V Radečah pri Sfdanem mostu       mlinski strug! utonil 4-ietni bi n ček   ponočnega čuvaja AJoj z ja Otavmka. Sia^šs pazite i*a svoje otroke!
— laersr-ed sodš^ča. Kazenske obravnave pri tukajšnjem dežel, sodišču. 1.) Dne 15. svečaua t. 1. je prišel Janez Gruden, tovarniški delavec v čakalnico Eadovljiške postaje. Na vprašanje železniškega uslužbenca Franceta Hode kam da se popelje ni Gruden ničesar odgovoril,  in na opetovano vprašanje pričel ga je Gruden zmerjati z „kri-peljnom, smrkoveein i. t. d.u  pa tudi dejansko se ga je lotil, vsled česar je Hode bil na ustnicah in na roki lahko ranjen. Gruden se s pijanostjo zagovarja; obsojen je  bil na 4 mesece ječe. 2.) Dninar Anton Cvek je 23. listopada v Rozmanovi gostilni v Predvoru prosil prenočišča, kar se mu pa ni ugodilo; ker pa le ni hotel iti iz hiše, pahnil ga je navzoči Jernej Ribnikar kočarja sin iz sobe v vežo. Na pragu je Cvek, ki je bil pijan zopet padel, na kar ga je Frane Naglic vzdignil in ga spravil v neki hlev spat. Cvek je bil pri tej priliki težko ranjen, in sumilo se je da sta ga Naglic in Ribnikar poškodovala; to pa se ni moglo ne po pričah ne po poškodovancu dognati, zato sta bila oba od zatožnega dejanja oproščena. 3.) Na 40  K denarne  globe je  bil obsojen Vaclav Paleček trgovec v Gorenji vasi, ker je 12. prosinca svojo taščo, s katero   ne  živi v posebnih prijateljskih razmerah potegnil za kito  tako, da je ta padla in si desno ramo poškodovala. Z  nadaljno   odškodninsko  zahtevo, se Je pa zavrnila na civilno pravno pot.
— Poskuiens samomora.
Marija Sabot 29 let stara tovarniška delavka, pristojua v Št. Vid nad Ljubljano, ter tam stanujoča se je včeraj hotela zastrupiti s tem, da je doma ostrgala več žeplenk in pojedla žveplo in fosfor. Prepeljali so jo v deželno bolnico. Sabot je imela dolgotrajno in nalezljivo bolezen, radi katere se je hotela zastrupiti. Zdravniki upajo, da jo rešijo smrti. — Iz Šmihela na Notranjskem se nam piše: Fant Josip Mrše se je na vrtu posestnika Martina Grudna poskusil obesiti, ker ga je mati radi pijančevanja svarila. Gruden je MrŠeta rešil, v zahvalo pa ga je Mrše grdo ozmerjal in preklinjal.
— Divjega petelina je ustrelil danes zjutraj na Strnci pri Brezovici g. Fran Pock iz Ljubljane.
— Čudovit želodec. V Zagrebu biva Gradč=*n Ernanuel W»ld mayer, ki je z največjo slastjo kamenje žreblje, igle, žepne nožice itd., a vse to pa zalije s fosforno kislino. Končno pa se še vsede k obodu ali večerji ter spravi »pod streho« tolike množine hrano, da je navadnemu zemljanu neumljivo. Mož je šele 25 let. star ter zelo močan. Zdravniki se zelo zanimajo zanj ter ga vabijo v goste. Neki ameriški učenjak se pogaja z Wildmayerjem, da mu proda še za časa življenja svoj želodec.
* Najnovejše novice. Zagrebški socialni demokratje so izdali poziv, v katerem ostro obsojajo zadnje izgrede. — Kate ki zem na — indeksu. Učno knjigo za verouk na francoskih gimnazijah, ki jo je spisal opat S fflet, je Vatikan zapihal med prepovedane knjige. — Boj med dijaki in orožniki. Pri dijaških nemirih v SčUamanki so orožni&i streljali na dij&ke ter tri ubili. — Zgorela je vas S t. L o renc na Gornjem Koroškem. — 100000 frankov nagrade za neko važno medicinsko iznajdbo je dobil profesor v Pasteurjevem zavodu v Parizu Emil R o u x. Ves denar je pokloni! v dobrodelne namene.
— Papež — boter. Papež je skle nil biti krstni boter vsem otrokom*, ki so se rodiii na dan njegovega .ubiieja v Rimu ter jih obdarovati Kakor so poizvedbe dognale, rodilo se je ta dan 39 otrok. Humor pa ima papež vkljub svoji starosti! — Po-neverjenje pri graški zastavljalnici. Uradnik Brodnik je po-neveril 15 000 K. Denarja pa ni po rabil zase, ker je Živel zelo skromno, temuČ za poroštva svojim prijateljem.
— Velik proces se }e pričel včeraj na Dunaju. Bivši nadporučnik Bart-mann je obtožen ovaduštva, veleizdaje in izsiljevanja napram nekemu nadvojvodi. Obravnava bo trajala več dni.
* Ljudski učitelj — milijonar. Se se godijo čudeži. V Beszteneze ^Bistrcij na Ogrskem je živel zelo siromašno s svojo rodbino rumunski učitelj Letkan, kajti dobival je le letne plače 400 K. Imel pa je malo njivico, katero je seveda sam obdeloval. Lansko leto pa je naletel na ti njivi pri kopanju na žilo zlate rude. Sklenil je pogodbo s fužinami v Nagybanyi, katerim pošilja na mesec 10.000 ton rude, za kar dobiva mesečnih 24.000 K. Seveda je pustil takoj pedagogiko ter si postavil v Nagybanyi krasno vilo.
* Avstrija želi dobiti denar ameriškega državljana. Srečko Kucietaki se je I. 1867. izselil iz avstrijske Poljske v Nr\v York, kjer ji- do leta 1900 prihrani!, oz roma pridobil 40 000 doiarjev. V minolem letu je pa zboiei, riirii česiir je odšel v neko letovi-če na Poljskem. Ker ni bil oženjen, dopisoval je le s svojim brator--. v Phil*.dw»phiji, kateri je tudi izvedel, da je njegov brat Srečko umrl in da je on, Teofil, postal njegov glavni dedič. Nato s?;a odpotovala Teofil in njegova soproga v Kravo, kjer sta izvedela, da ima pok.
brat denar naložen v različnih new y rških hranilncab, katerih knjižice so našli v pokojnikovem kovčegu. Avstrijska vlsda je pa knjižice za plenila in izjavila, da pripćid;^ denar njej, dasiravno je bil Kucielski ame-A-ikanski drŽHvljHTi, ko Je prišel v avstrijsko Poljsko. Teofil jo tedaj najel odvetniško tvrd ko Stein^r & Petersen, katera oporoko pokojnika izročila zapuščinskemu sodišču, katero bode plen avstrijski vladi odvzelo.
Prirastek človeškega naseljevanjia v vseh delih na*e zemlje. Tak predmet je bila tema zelo interesantnega poročila majorja Krajgi v cesarskem statističnem društvu v Londonu. Na podlagi predloženih tabel je poročevalec pojasnil ogromni prirastek naseljevanja in sicer primeroma od prve polovice XIX. stoletja. Naravno je, da niso številke statističnega poizvedovanja posebno one, ki se tičejo nekultiviranih dežel — popolnoma zanesljive, vendar je v občem mogoče izvesti dosti verni zaključek o premenivŠih se Številkah narodovega naseljenja pa poslednjih 70 let. Za poslednjih sedem desetletji je namreč na-
seljevanje Evrope naraslo od 116 do 400 milijonov; Azija in Afrika pa daste analogična izvajanja številk, med tem ko se je naseljevanje Amerike od leta 1830 sem v svoji celoti za trikrat in eno polovico pomnožilo. Naseljevanje na celem svetu se je takrat, to je leta 1830 računalo 847 milijonov, v sedanjem Času pa 1600 milijonov ljudi. Pri-merjaje ljudsko statistiko med državami Anglije, Nemčije, Francije in Avstro-Ogrske priznava Nemčiji prvenstvo med navedenimi deželami kar se tiče prirastka naseljevanja, kajti ono se je od leta 1830 za 88% povečalo; koj za Nemčijo pride Angleška, v kateri seje prebivalstvo pomnožilo za 70.5°/0; potem pride na vrsto Avstro-Ogrska, v kateri se je prebivalstvo pomnožilo za 57*3% in na koncu še le Francoska, kjer se je prebivalstvo pomnožilo le za 20%. Številka, katera je izrazila procent pomnožitve narodovega naseljevanja, na primer v Angliji, določa dosledno, da sedemnajst ljudi mora dobiti stanovanje in hrano na istem prostoru, kjer je poprej stanovalo in 'se živilo le deset ljudi. Taka hitra rast naseljevanja zasleduje se poglavito seveda le v velikih mestih, in po mnenju poročevalca bilo bi mogoče živeti v njih vsemu temu tesno stlačenemu prebivalstvu, ako bi ne obstajala sedanja pomnožena ter poboljšana obratna sredstva in vsled tega tudi možnost boljšega oskrbovanja ljudstva. London, Pariz, Berolin in Dunaj imajo danes vkupe ednajst milijonov prebivalcev. V današnjem času našteva se 149 mest po 100.000 in več prebivalcev; v začetku preteklega stoletja naštevalo se je takih mest le 21, in ta mesta, ki so imela preje vkupej le pet milijonov, naštevajo danes že 47 milijonov prebivalcev. Evropski gigant-orjak London ima v sedanjem času več nego 4V2 milijona prebivalcev, a nekatera predmestja oziroma predkraji imajo tako naseljevanje, kakor večja mesta na kontinentu; tako n. pr. Islington je bolj obljuden nego Antverpen na Nizozemskem itd. Pritisk priseljevanja iz kmetov v velika mesta provzroča prav resno opasnost. No major Krajgi kaže pri tem na primerjalno dejstvo, da ob enem z dora-šeanjem naseljevanja mest, prirašča tudi njihovo bogatstvo. Izkazi dohodkov, cene zemljišč, vvozne in izvozne carine na razno blago — vse to povzdignilo se je prav znatno v vseh državah, brez razlike. Kar se tiee imovine statistično izračunjene za posamezno osebo, se ta izkaže s povprečno svoto v znesku i?T50 rubljev = 10.367 K 7)0 h. dočim je bila leta 1830 taka povprečna svota imovine za posamezno osebo izraeunjena in oziroma označena le na 1500 rubljev = 5.655 kron.
* Najstarejši časopis na svetu je iz I. 9301. Uhaja na Kitajskem še dandanes Ta časopis, ki že g tovo izhaja nad tisoč let, ker je trotovo izhajal že pred omenjenim letom, 3e imenuje »Kin Pau« in je bil od začetka, sedaj bi rekli, ofici elao glasilo K'tajske. Leta 1301 je bil mesečnik. Poročal je samo dvorne vesti iz Pekinga. Pozneje se je razširili v tednik in leta 1830 je b«l ž** dnevnik. Danes izhaja trikrat na daz in Bicer zjutraj na rumenem, opoldne na belem in zvečer na sivem papirju Tu se pač pozna velika razlika civilizacije m-d KitaisUo in Evropo, kjer je šele v 16 stoletju >n s c^r n-* Francoskem začel izhajati prvi da sopia
* Našli zlato v Iđahu. Le
vis5oh, Idaho, 15 marca. Včeraj je dospe) semkaj zlatoiskalec i r s rudniški »/vedenec Wundran   s  tren-i ko" ki so m s?li zemljo, v kateri  :e vse polno zittta.    Zlato   je   h a Še I v C<*ve Guich  v  pokrajini Snake River. V prsii,  katera je težka le 400 funtov, je   za   2000  doiarjev   čistega zlata. \Vund»*an  je prinesel  seboj tudi za 400 dol. čistega  zlata,  katero je iz-topil iz klobuka polnega prsti. Prebivalstvo v okolici  je   skrajno raz buijeno in vse hiti v novo ztato po krajino
* Nemci v Braziliji. Že leta 1 849 se je ustanovilo v Hamburgu kolonizacijsko društvo, ki je dobilo od braziljanske vlade 14.000 ha zemlje brezplačno. Od tedaj pa do leta 1875 je društvo na tej zemlji naselilo 17.408 Nemcev dandanes živi v treh nemških kolonijah v Braziliji že 60.000 Nemcev, ki se pečajo s trgovino svojih in tujih pridelkov. Naselbinsko društvo je nadalje prikupilo 645.103 ha zemlje, ki jo oddaja svojim rojakom, ki se tja priseljujejo, po zelo ugodnih pogojih. Do lanskega leta je dobilo društvo za zemljo 83.924*42 mark, na dolgu pa še ima 342.977*70 mark.
* Časopis za pijančevanje. Skoraj neverjetno je, kaj si upajo dandanes gotovi intere3antje vse trditi. Na Dunaiu je začel izhajati vsakih 14 dni list »Allgemeine Ge trankeze:tung«, organ za pobijanje pretiranega gibanja zoper alkohol. Koj na prvi strani prvega lista je Članek pod naslovom »Pitje — naravni zakon«, v katerem razpravlja neki vinski bratec »znanstveno« o potrebi   pijač.   Ta   »učenjak« piše:
»Pitje je le dovajanje mokrote. Tako dovajanje potrebujejo ljudje, živali, rastline, da, celo kamenje in rudnine obdržijo le tedaj svojo sestavo, dokler se njih deli združujejo skupaj z množino mokrote. Sama voda pa tega ne stori. Pitna voda ni nikoli čista, temuč ima vedno primešanega apna. Žrtev najčistejše pitne vode so kretini in krofači po goratih krajih. Ker vpliva tedaj voda tako škodljivo, treba je protisredstva. In tako sredstvo je le alkoholizem. Na dalje je zaslišal list v tej stvari več strokovnjakov, ki so vsi istega mnenja. Ti strokovnjaki so bili: predstojnik gostilniške zadruge, obe. svetovalec K u h n ; ravnatelj obrtne šole za gostilničarje, založnik Leibenfrost i. dr. S ta kimi dokazi bo seveda ideja prodrla ' Kri za kruh. Kako veli kanska je »prosperiteta« v Ameriki, zlasti pa v New Yorku, dokazuje nam inserat, kateri je bil natisnjen v nekem k&pttalžstiČnern časniku. Dr. Ernest E. Smith, št. 26 istočna 29, ulica potrebuje namreč za svoje eksperimente Človeško kri. Da pa zamore kri dobiti, dal je natisniti sledeče naznanilo: 5 dol. Hobi vsak zdravi mož, za malo količino nje gove krvi, katero potrebuje neki zdravnik. Brez bolečin! Odkar je bila navedena objava tiskana, dobiva zdravnik vsako uro pisma od Ijndi, kateri hočejo prodati svojo kri. Čudni prodajalci so večinoma brezposelni, ka-teri bi radi prodali svojo kri, da si zamorejo za dobljeni denar kupiti kruh. Skoraj v vsakem pismu poročajo ponujalci svoje krvi o svojem bednem življenju, katero je posledica dolgotrajne brozposelncsti. Zdravnik je dobil toliko pisem, da ne more vseh prebrati. Zopet nekdo drugi piše, da ima obitelj, katera strada in bi rad predal nekoliko svoje krvi. N kdo drugi je pisal: »Jax sem zdrav, 23 let star, tehtam 180 funtov in nisem bil nikdar bolan.« Zdravnik je v sredo pozval k sebi tri prodajalca krvi, katerim je po odvzetju nekoliko življenskeg* soka izplačal po 5 dolarjev.
* Snaga ameriških pekov.
Peki v Severni Ameriki pazijo malo drugače na snago kakor pri nas. Vsak delavec, ki ima posla v pekarni se mora poprej zdravniško preiskati, se skopati ter obleči posebno prikrojeno obleko za peke. Vse to se izvrši na račun pekarske zadruge. Vsak hI eb kruha se vrže na poseben papir. Voda, ki se rabi za testo, mora biti filtrirana. Mešanje in gnjetenje se opravlja le s stroji, tako da se kruha od moke pa dotlej, da je pečen ne dotakne Človeška roka.
* Kakor je splošno znano, dajejo „Mauthnerjeva" semena za repo za klajo veliki dobiček. Ravno tako izvrstna in nedosegljiva so Mauthner-jeva semena za zelenjavo in cvetliee. (309—30;
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 4 aprila. Pogreb senat nega predsednika A b r a m a se je vršil ob mnogoštevilni udeležbi Mej drugimi so prišii k pogrebu ministrski predsednik K 6 r b e r, predsednik najvišjega sodišča Ha-b i e t i n e k, podpredsednik S t e i n-b a c h, vsi senatni predsedniki in jako mnogo visokih drž funkcionarjev. Truplo so prepeljali v domovino.
Dunaj 4. aprila Danes ima gospodska zbornica sejo, v kateri razpravlja o krešnjarskem zakonu. Začetkom seje se je predsednik s toplimi besedami spominjal dr. Riegra.
Dun3J 4 aprila „\Viener Ztg." prijavlja cesarski patent, s katerim se sklicujejo deželni zbori nižjea vstrij ski, štajerski in koroški na dan 16. aprila
Dunaj 4. aprila. Občinski svet je danes s 124 glasovi zopet iz volil dr. L u e g e r j a dunajskim žu panom.
Carigrad 4. aprila. VeLki vezir F e r i d - p a š a je obiskal ruskega poslanika Zinovjewa in mu v imenu sultana in turške vlade- iz rekel obžalovanje radi dogodka v Mitrovici Zinovjevv je sprejel Ferid-pašo skrajno hladno. Izjavil jo, da je poslal v Mitrovico dva drago mana ruskega poslaništva, ki imata nalogo, da prideta na vsak n a č i n na lice mesta. Će turška vlada ne poskrbi za njiju varnost, poskrbi R usij a. Zi-novjevv je dalje Ferid-paši očital,
da je turška vlada kriva dogodkov v Mitrovici. Vlada je bila že 14 dni poprej opozorjena, da nameravajo Albanci napasti Mitrovico v namen, da umore ruskega in avstrijskega konzula, a vzlic temu opozorjenju ni storila ničesar, da zagotovi varnost teh reprezentov.
Carigrad 4. aprila. Splošno se sodi, da bo moral veliki vezir Ferid-paša zaradi dogodkov v Mitrovici odstopiti.
Carigrad 4. aprila. Cuje se, da so Albanci poskusili nov atentat na ruskega konzula Ščerbino v Mitrovici.
Carigrad 4 aprila. Avstrijski poslanik baron Calice je bil v avdijenci pri sultanu in odh čno zahteval, naj turška vlada poskrbi za varnost železnic in naj zatre gibanje Albancev.
Carigrad 4. aprila. Konzul Sčerbina je j ako težko ranjen. Včeraj je bil v smrtni nevarnosti in so vsak hip pričakovali, da izdihne Danes dopoldne izdani bulletin pravi, da mu je znatno bolje.
Carigrad 4 aprila. Pri bojih okrog 0 h r i d e je bilo 30 turških vojakov ubitih. Koliko ranjencev imajo Bolgari, ni znano. Med bolgarskimi mrtveci je tudi znani ustaški četo vodja Davidov.
Carigrad 4. aprila. Enega izmed provzročiteljev atentata na železniški most pri postaji Mustafa, so orožniki vjeli. Mož je Bolgar.
Gospodarstvo.
Govedoreja na Kranjskem.
II
Da spoznamo pravi značaj govedoreje in Djeno smer moramo pregledati razmerje posameznih živali (krav, volov, bikov itd.) z govedo v celoti. Iz razmerja med različnimi iivali, različnim spolom, starostjo, uporabo razvidimo vrline in slabosti govedoreje. Tedaj šele zvemo j«li je žalostno število bikov napram številu krav in telic, jeli se sme naraščaj smatrati primeren ali ne. Te številke n*m skratka povedo v koliko je naša govedoreja umna in v koliko neumna! Poleg statistike se bodemo posluževali tudi razmišlievanja krajevnih razmer, različnega gospodarstva, prometa, živinske cene, kar vse vpliva na razvoj živinoreje. Daleč se seveda ne moremo spuščati pri podrobnostih, osobito ker bi potrebovali zato veliko več statističnih podatkov, kakor jih pa nam nudi avstrijska šlefed.
Mladiči pod 1 letom so po številu narasli z a 6 2 9° 0 leta 1890 pa le za 35 5°/0, kar je tudi bilo že jako veliko. To izredno veliko, brzo množenje mladičev vse-iiako kaže na povzdi^o govedoreje, osobito ko bi še zanesljivo vedeli, da se bode veliko število teh mladičev porabilo za vzrejo. Pri nas se menda največ telet proda. Notranjska n. rr. zalaga leto in dan Trst s t»ietnmo Da ni prodaja vsikdar dobra, je jaano, osobito pri našem kmetu, ki da kaj pogosto najboljše b!:igo iz hleva. Tamkaj kjer ni mogoče telet uporab'.ti za pleme, kjer ni zadosti pašnikov in kier gre trda po zimi za seno je seveda najboljše živinčo prodati in ga zato spitati. In ravno mah posestnik, kmetic labko teleta imenitno sp^ta, ker skrbi sam *\i z otroci ali z ženo za telioe. Dobička ima tudi ravno on največ, ker ostane vse plačilo le njemu in nobenemu tujcu. Za piianje telet ni treba posebnih priprav in le veliko pazljivosti pa večletne *-aje. Želeli bi pa vedno, da bi več telet vzrejali, če že ne drugje, pa vsaj tam, kjer se lahko mleko prnda in kjer se torej tudi spiača predeiavanje mleka v izdelke. K .čun pa nam naj pove jeli se splača mleko prodajati ali teleta pitati; saj vemo, da se tele zredi za 1 kg, ako mu damo 10 kg mleka.
Število telet pod enim letom se je od predzadnje štetve pomnožilo, kakor je razvidno iz sledečih številk:
Kamnik        za..... 102 4°/0
Litija »..... 94-9%
Črnomelj        »..... 86 2»/.
Ljubljanska okolica za  .   . 82 9°/o
Kočevje za..... 70 9%
Logatec »..... 68 7c/#
Postojna »..... 61 1%
Krško »..... 56 7%
Novo mesto   »..... 47 3%
Radovljica      »..... 401%
Kranj »..... 23 1%
Ljubljana       »..... 210%
(Daljo prih.)
Brate Sokole
opozarjamo na
pešizlet v Medvode
j jutri, v nedeljo, ob ugodnem vremenu.
Zbiramo se ob 1 uri po-poludne v telovadnici »Narodnega doma«. Na zdar !
Odbor.
Darila.
Upravništvu naSega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospod dr. Anton Žižek v Vojniku i O K, mesto venca na krsto nepozabnemu prija tel i u dr. H. Šukljeju v Celju. — Gospod Franee Hra-šovsc, c. kr. okr sod. v p v Gradcu, kot prvomestnik izvenakademične podružnice sv. C. in M. v Gradcu 10 K mesto venca na krsto g. Ant Vambergerju, učitelju in katehetu dež prisil del. v Messendorfu pri Gradcu ter ustanovniku podružnice. — Skupaj 20 K. — Srčna hvala!
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka" v Ljubljani.
Uradni kurzi dunaj. .borze 4. aprila 1903.
{Naložbeni papirji.
4*2°/0 majeva renta   . . 4-2°/o srebrna renta  . . 4°avstr. kronska renta 4°/c     ••    zlata t,
4°/0 ogrska kronska „ 4°/o     „ zlata 4% posojilo dežele Kranjske &*/»*/• posojilo mesta Spljeta
Zadra
41/t°/0 bos.-herc. žel. pos. 1902 4°/0 čeSka dež. baoka k. o.
1 ' .■ ir
100 75 100-70
101 15 121 85
99 50 121*90 9975 100 —
100 —
101 10 99*60
Blago
100 95
100 90
101 35 12205
9970 122 10
10205 100*35
4Vi° o zast- pis-gal. d. hip. b.
o. z
2. O. jI    99 60   100 40
a /i i
, pest.   kom. k.
10° o pr.....•
41 a° o zast. pis. Innerst. hr.
ftVt°/o « centr-
deželne hranilnice
41 3° o zast. pis. ogr. hip. b. 4Va% obl. ogr. lokalne železnice d. dr. . . . £V»°/o »» CeSke ind. banke 4°;0 prior. Trst-Poreč lok. žel. 4° o „ dolenjskih železnic 3° o m juž. žel. kup. Vi Vi 4Vt°/o av- P08- za 2el- P- °-
Srečk«.
Srečke od leta 1854 .   . . "      m    n    18^0 V 5 • it      n   n    1864 . .
tipske......
zemlj. kred. I. emisije
»i     i< H. ogrske hip. banke . „    srbske a frs. 100'— „    turške ..... Basilika srečke Kreditne , ...
Inomoške „ ...
Krakovske „   .  . .
Ljubljanske n    .   . .
Avstr. rud. križa , . . . Ogr. „ „ „ . . . Rudolfove j«    .   . .
Salcburške „ Dunajske kom.    R ...
gDelnice.
Južne železnice .... Državne železnice .... Avstro-ogrske bančne del. Avstr. kreditne banke . . Ogrske . „ Zivnostenske „      . .
Premogokop v Mostu <,Brux) Alpinske montan .... Praske želez. ind. dr.   . .
RLma-Muranyi.....
Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe
Val d te.
C. kr. cekin......
20 franki.......
20 marke.......
Sovereigns......
Marke........
Laški bankovci.....
Rublji........
101 —
107 85
101 —
101 — 10020
100 — 100—
98 —
99 50 308 -101-
180 — 154— 184-— 157 15
270 — 269 — 257 — 89 -116-19 10 432 — 84 25 7550 70 — 55 — 26 75 70 — 75 — 442 —
47 — 689-25 1605 —j 674--! 72450
252 — 709 — 383 —
1630 — 481 — 390 — 348 — 157 -
1132 1906 2340 2:394 117 — 95 45
253 —
102 —
108 85 102 —
10130 10120
ior—
101-— 99-_
100-50 310-102-
158 — 155"— 186--
159 15 274 — 273 — 260 50
91— 117 — 20*10 437" — 8H 25 77'50 75 — 56 -2775 74 — 79 — 446 —
48 — 69U 25
1611 — 675 -72V50 254*— 713 — 381 —
1640 — 482 — 395 — 350 — 159 —
11 36 1909
23 46
24 02 11720
9560 25375
Žitne cene v Budimpešti.
dne 4. aprila 1903. T«rmJn.
Pšenica za april .  .  .  za 50 kg K
Bž        „ april ...   „ 50 „ „
Koruza   „ maj   .   .   .   „ 50 „ n
n       n Jubj  .   .   .    „ 50  „ .,
Ovos       „ april ...    „ 50  n m Efektih. Vzdržno.
7 54 6 67 6 07 6 11 5 94
Narodovo zdravilo, la^o se sme imenovat boiesii uteSujoče, mišice in živce krep-čujoče, kot mazilo dobro znano „MoJlovo francosko žganje in sol", katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici K V90. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJ I, Tuch-lauben 9 V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom.    2 (10—5)
40.000 kron znaša glavni dobitek srečkanja za grejalnico. Opozarjamo cenjene čitatelje, da je žrebanje nepreklicno dne 23. aprila 1903 in da bodo založniki vse dobitke po odbitku 10°/0 v gotovem izplačali.
4" Zahtevajte
bogato ilustr. cenik pariškega blaga iz gumija, ki obsega čudovite novosti gratis in franko.
Zavod za izdelovanje blaga iz gumija
4      H. Schwarzmantel (7:;r
1) n n »J 1«, KotheiithuritiMlrtirtMe
„i_e Delice"!
cigaretni papir, cigaretne stročnice.
Dobiva se povsod. (705-4) Glavna zaloga: Dunaj, I., Predigergasse 5.
Po ceni in izredno dober je Haarmann & Reimer-jev vanilin sladkor
ki izpodriva dandanes vedno bolj prej rabljeni vanilin, ki ni samo prav drag, temuč tudi po svojem učinku dražljiv in zato škodljiv. Čisti vanilin, združen s sladkorjem, pa daje  ».rftokus v&niije*
§94* f» * tift.fvti t oii/ar«, i-z d t* t-nosti in €'efmifM4»sti. Za peko i o močnate jedi naj rabi vsaka gospodinja le Haarmann & Reimer-jev 9 attiini si<*<Mki*š* v malih izvirnih zavitkih po 21 vin., kar je enako 2 kosoma vanilje. Izvrstno in .ares priporočljivo blago se dobiva po vseh boljših špecerijskih in delikatesnih trgovinah v Ljubljani in Kranju (933—1)
Proti zobobolu m gnilobi zob
izborno deluje dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
katera ulrdl dlesno in o*li-ii-**iijiiJ«-■■«-|>r|Jetiio »upo i* tt»t.
t steklenici* r. navodom 1 14.
Razpošilja se vsak dan z obratno pošto ne manj kot 2 steklenici.
===== t tlim« zulotfti. =====
Zaloga vseh preizkušenih zdravil , medic, mil, nicdicinaluih vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirarglčnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d.
D e! lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljeva cesta st. 1
poleg novozgrajenega Fran Jožetovega
jubil. mostu. i205—10
Umrli so v Ljubljani:
T deželni bolnici:
Dne 28. marca: Marija Jazbec, zidarjeva žena, 40 let, jetika. — Matevž Obreza, dninar, 56 let, Carcinoma ventriculi.
ffleteorologično poročilo.
Višina nad morjem 30b-2.   Sreduji sračni tlak 73o0 mm
a  ; Čas i8*«*! |^ I
I S"^™ ta ;Vetrovi
^    vama jri t.
J   v mm.  g 2
Nebo
3. 9. zv.   736 0
4. 7. zj. 739-1 „   2. pop. 736 8
6 2 sr sever dež
4 0 sr. vzsvz. del. oblač. 116 sr. j zahod j jasno
Srednja včerajšnja temperatura 7 7°, aormale: 7 3°.   Mukrina v 2; urah : 64 mm.
Zahvala.
Povodom mučne bolezni, kakor prerane smrti našega nepozabnega soproga, oziroma očeta itd., gospoda
Primoža Lampreta
prejeli smo mnogobrojne dakaze prijateljskega sočutja. Najiskrenejše se zahvaljujemo vsem, ki so tekom dolge bolezni posetili in tolažili pokojnika Prisrčno zahvalo izrekamo vsem, ki so nam ob smrti osebno ali pismeno izrazili svoje sožalje. Istotako se zahvaljujemo vsem dru gim sorodnikom, gg železničarjem, znancema i. t. d., ki so v tako velikem številu prihiteli, da so spremili pokojnika k večnemu počitku.
L j u bi j ana-Kr a n j - Tg-Š t. Pe-ter-Postojna, 2. aprila 1903.
(934)
Žalujoča rodbina.
Zahvala.
Za mnogobrojne pojave odkritosrčnega sočutja povodom smrti našega preljubljenega očeta
Matijeta Škrinjar
občinskega redarja
in mnogoštevilno spremstvo ob pogrebu izreka podpisana rodbina najtoplejšo zahvalo. Posebno se zahvaljuje prečastitemu gospodu župniku, gospodom uradnikom c. kr. okrajnega glavarstva in sodišča, gospodu županu Ludoviku Mahorčiču, občinskim starašinom in redarjem, vrlima sodrugoma občinskima redarjema iz Postojne gg. Mi lave u in RebeC'U, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. (916-
V Sežani, 25. marca 1903.
Žalujoča rodbina.
Najboljša pitna voda
kadar preti  nevarnost  epidemije,   je v
takih slučajih često skušena, od medicinskih avtoritet vedno priporočevana
MATTONI-JEVO
GiESSHUBLER
naravno
alkalično kiselico
V njej se ne nahajajo nikake organične substance ter je zlasti v krajih, kjer je studenčna ali vodovodna voda dvomljive kakovosti, najprikladnejša pijača. (79-1)
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
V Šoštanjski okraj!
Najlepši in najugodnejši kraj za letovišćarje je Šoštanjski okraj zlasti Šaleška dolina. V obeh trgih, Šoštanj in Velenje, dobi se mnogo stanovanj za posamezne osebe in za družine. Tudi po vaseh kakor: Družmirje, Š*lek, Selo Zavodue, Topolšica, Šmartno na Paki, itd. so posamezna stanovanja na razpolago. Cene sta novanjem in hrani so jako nizke. Zdravstveno stanje je izborno. Zrak je svež in čist. Gozdov za sprehode je na obilo in povs:»1 v bližini
Tuk»*j poskusite slavni letovi-šćarji jedno poletje ali vsaj nekaj tednov v bodočem polt-tji preživeti; ne bode vam za to žal, nasprotno bode gotovo vs*ki sklenil: »Tukaj sem pridem še drugo leto o (926—1)
Natančneja pojasnila daje
»Olepševalno društvo v Sošfanju".
Sprejmem takoj ali v 6 tednih
dobro prodajalko
za manufakturno trgovino.
(896-3) Anton Bole v Postoiiri. Dva zakonska človeka
Iščeta- ^~W$L
gostilno v najem ali na račun
do 15. aprila ali 1. maja.
Ponudbe poste restante Nr. 10 HruŠica, Gorenjsko. (950)
Išće se
praktikant
za lesno trgovino, zmožen slovenskega in nemškega je:«ika.
Ponudbe na Ant. DecjHenghi,
Ljubljana. (944 d
200 do 400 kron na mesec
lahko zaslužijo osoDe vsaoega stana v vseh krajih gotovo in pošteno brez ka pitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponadbe na: Ludwig Ostarreicher, VIII., Deutsche <asse 8, Sudapast.      719—4)
vrtnarski pomočniki
in učenci se takoj sprejmejo. Plača po dogovoru in zmožnosti.
922) vrtnar v Ljubljani.
i
,916—lj
oprava
za špecerijsko trgovino.
Ponudbe naj. Paar, Jesenice.
100 milijonov razglednic
najfinejših in zadnje novosti, tiskanih v zlatu m svili, kakor tudi genre, cvetlične, umetniške, pokrajinske, šaljive in vosčilne razglednice 100 komadov sortiranih K 3*40. Pri odvzetju 300 komadov K 9 —, pri odvzetju 500 komadov K 13*—.   Vsak naročnik do'ji krasno mapo  z angleškim pisemskim papirjem  z  zavitki zastonj. Razpo-šiljatev po povzetju. (945) Dunajska razpošiljalnica razglednic I* lit k liti m t, lirako«  nI. fl.
Razglas.
V zapuščino Marije Faschali
spadajoče (951)
premičnine
prodajale se bodo v torek^ «lne 9. aprila 19413 orJ 9. ure dopoldne naprej  v  14o 1 «»«■ % or gI4 I 5i
ulicali St. fil.
Dr. Rupert Bežek
c. kr. notar kot sodni komisar.
T-Jrad-ric doT"oi^na (938)
najstarejša ljubljanska
posreaovainica stanovanj in shižeb
G. FLUX
Gosposke ulice št G
3nii|uoi
Litin*ju za trgovino z mešanim blagom, na deželo kot vodjo filijalke pod ugodnimi pogiji; & fftm-iini ni»t4*fi«*i-i<*i na izven, itlit<ftijTPciii»^,f T^tt turi *it'n*> v Rosni, 15 gld. pla e in vse prosto; pmtšmmBmtme za Zagreb; nat<ika»% za Slovonijo, boljšo in navadno ge>i*ice za Ljubljano; 3—4 flKuharici? zaL večje grafcčine v Trstu in Reki 18—20 gld. plače. 1'otnina tukaj, več v pisarni Priporoča *»e kar najbolje: hišno fiosjjtHtinji*
zmerna, stareja z večletnimi izkazi, testen * ♦••■•//r r. doslužen kavalerist s triletnim spričevalom graščine.
Dobro ohranjena obleka za
cnoletnike
(890—3)
Salendrove ulice št 6, II. nstr. Mlad trgovski
špecerijski pomočnik
vešč slovenskega in nemškega jezika, želi služb > takoj nastop'ti.
Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. ta 4_2)
Proda se po ceni
6 komadov vrtnih svetilk,   iO kom žarnih svetilk, 4 komadov velikih polic z aH brez predalov,
skoraj nove.        (937—1> Vpraša se v uprav. »Slov. N«
Učenec in učenka
vešča slovenskega in nekoliko nemškega jezika se spreimeta takoj v trgovino mešanega blaga
Jakob Šega
v Škocjanu pri Mokronogu.
Gospodična
izurjena v pisarniškem poslu želi vstopiti v pisarno eventuvelno bi tudi vsprejeia službo blagajničarke v prodajalni. (952-1) Ponudbe vspr^jema iz prijaznosti upravnistvo »SI. N« pod š fro A. B.
z vrtom, gostilno in malo prodajalno (927-1)
pri premogovniku v Zagorju se po ugodnih pogojih ceno proda. Več se izve pri upravništvu »Slov. Naroda«.
1 lahek brek
za 8 in več oseb je na prodaj.
Vprega   se labko tudi   samo  1 konj.
Ogleda se v Gospodskih ulicah štev. 4. (903—2)
Dobro ohranjena 9062)
okna in vrata
so po ceni na prodaj.
VeČ se izvp pri hišniku v Glasbeni Matici", Vegove ulice št 5.
pripravnih za slamnike, odda ceno tvrdka 919-2)*
J. S. Benedikt
Ljubljana, Stari trg.
Radi selitve je na prodaj
v sredini Mezane tik glavne ceste. Ista ima pripraven prostor za prodajalno, klet, kuhinjo, eno sobo in sobico. (898—3) Več pove lastnik «Iofslp Itompare « Beuuil mi. INI.
Kovaška delavnica
s popolnoma dobrim orodjem in v jako dobrem kraju se daje v najem.
Natmčneje poizve pri Gregorju Lisac v Petrini, Brod na Kupi. 1896-3)
Ljudevit Borovnik
puškar i Horo«IJnli (IVrlneb) tiu HoroMkem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najuovej&ih sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje Btare samokresnice, vspreiema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puSke so na c kr. preskuse-valnici in od mene preskusene. — Ilostro-(22) vani c«&i£i laktonj. \\
_________ wm
Peter Ste&et
asistent c. /(r. drjavne jclcjnicc »8  zaročena, l
(94Hi
Sfranj.
Spod. Sčkz-
Jernej Bahovec
trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem
v £jubljatii
Sv. Petna cesta Ntev. 2
Kibjalka:
Resljeva cesta štev. 7
priporoča:
Najboljše urejeno zmIoko
Iletif^a |iH|ilrJa, t i*aro % -hUIIb m g»oMlovnltt Unjlx. MnlnUlli ievezkot, l*llj«*>-■ilf, rrnlla ilil.
14ut**l4l Aitie in MiKkc kil JI-ir«* /» IJuiImU«- Hole.
Tlollc%t-nll4e v raznih vezeh.
TiMkovIne za gospode odvetnike in c. kr. notarje.
Folo^ralirne upnrntf ter k temu potrebne predmete
lilp«* »iiM^ili llt«»ri«(<»\.
Knxno jcultuiler. IiIuko itd.
Nizke cene, točna in solidna postrežba.
Lepoto
polti napravi cvetlično milo za umivanje obraza
,Aida'
<&3   a 60 vin.
Dobiva se samo
•si
v lekarni „pri orlu"
m3g. pharm. Mardetschlager
nasled. Svobode v Ljubljani.
Istotam se dobivajo tudi ceniki (knjižice) s kratkim navodilom o negovanju zob, las in polti, z malim koledarjem zastonj in po pošti.
2 r
o
tj
<_
S
o.
° a1 n
3   e; ® n
— * i
1     m     cd 2
5 * 9 P ^ M
■g
n<9
9 —
s s
b t
s —
S
m
B
/<
S" 5
f9 b o
3. —. o
- v» \h
D = O
2^
c
m ^
= X
S. b S" o
9
1 a 1
Sfv.Seuttig |
trgovec z usnjem na drobno in debelo 16
v Ljubljani, Stari trg št. 7
I ■ priporoča
olje zoper pran
dosada j najb (jše, jnosto heii cina. smole, petroleja t»*r kislin
brez konkurence, brez vsacega duha
po najnlžfih cenah: I I*c *«» li, 50 14«. »• *• h. pr)
nakupu večje množine še ceneje.
JtOVO ! Patentirano ]C0VO!
nepremočljivo mazilo
za  počrnenje   rujavih čevljev, usnja itd.
FS
/
rgovski pomočnik i
Ti ki je dobro izurjen in je bil dalje časa  pri večji tvrdki na Dunaju, želi službo spremeniti sedaj ali v jeseni, ter v večjo trgovino vstopiti Nastopi tudi mesto poslovodje ali izložbenega aranžerja. Blag. ponudbe naj se blagovolijo pošiljati pod ,.J.  F. 9?*' na upravniStvo - _>vecskega Naroda". 1924)
V svojo tehnično pisarno
sprejiiiet&i takoj
spretnega risarja.
Plača po dutrovoru (940—1)
Pr^n Žužek
višji inženir.
Popolno
špecerijske opravo
dobro ohranjeno, proda vsled opustitve trgovine (883—3)
Rudolf podkrajšek
v Sp. Šiški, Kolodvorske ulice 159.
^ vxlxi 4"
slabotni dobe* čudno lepe, polne telesne oblike po kratki rabi moje hranilne moke ,JHL»tlie" (postavno zajamčeno). Dame dobe bujne prsi Zanesljiv učinek, ni sleparija, strogo reelno, mnogo zahvalnih pisem. Cena kartonu gld. 126 po poštni nakaznici ali proti poštnemu povzetju, z navodilom o uporabi. i790—3)
Kosm.-hljsijen. zavod nidni. Katarina   JSIenzel,    Dunaj, VVIII., ^chulIpiNNe S.
Mlajši skladišnik
sprejme se tdkoj v stalno službo. Pogoji: čedna pisava, zmožnost slo-venščne in nemščine v govoru in pisavi in če le mrgoče strokovno znanje.
Pismene ali osebne ponudbe se sprejemajo v pisarni F. Supančič-a, Rimska cesta št. 20. ^915—2)
Poskusite TrJftflnii*
J.KIanerjevf | ngldl
pristni rastlinski liker, '"^g?
Oživlja želodec. JBP J3mlš tok in prebavo.
Edino pristen od založnika:
Edmund Kavčič
v Ljubljani.
(11—76)
a1
t o« za tiste.
Priznano najboljše sredstvo proti kur-•.746)     jim očesom, žuljem itd. 5
Glavna zaloga :
L. SCHWENK-Gva lekarna
Dunaj -Meidiingr.
SLnser-jeT-«-
20.
Dobiva se v vseh lekarnah.
V Ljubljani: hA. Mardet-schlager, J. Mayr, G. Pic-coli. V Kranju; K. Savnik
Sprejme se
vojaščine prost, samostojen in zelo zanesljiv ter v vseh strokah, posebno kot železninar izurjen
trgovski pomoćnik
ki je zmožen slovenske in nemške ko-respoadence. — Istotam dobi mesto
učenka
ne Čez 14—15 let stara, iz dobre hiše, z dobrimi spričevali in ako le mogoče zmožna tudi nemškega jezika.
Ponudbe  sprejema  pod „Dobro mesto- upravništvo tega lista. (879—3)
z nekoliko polia in gozda tik državne ceste Kranj Kokra, kjer je že nad 100 let gostilna e starimi pravicami, žganjetoć, i. d., pekarija in trprovina z mešanim blagom se da v najem ali s vsemi obrti, ali posamezno Tudi na račun za več let.
Več pove lastnik (851-3)
Peter Alesovec
Tupaliče nad Kranjem, št. 26. ,
liiss-Staufer-jev klej
P.....................
§    večkrat odlikovan z zlatimi in srebrnimi svetinjami, a katerim se lahko zlepijo zlomljene  stvari,   ima  na  prodaj Vran lioVImaiiii v LJubljani. (74—7)
Nesrečni so kilavi
ker ne vedo, da jih  od 1000, 900 brez operacije ozdravi Mnogobrojna   ^^^^ Poskus proti znamk, zahvalna pisma.        >v     20 vinarjev
R. Kohler ^**s^ tajno.
DUNAJ V.
Zeuggasse 1.
RIVIERA-VIJOLICE
PRAVI VIJOLIČNI PUH
A.M0TSCH&C2.
PUHAJ
^.1
(75-7)
Triumph-štedilna ognjišča
za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v vsakorSni izpeljavi. Že 30 let so najbolje priznana Priznana tudi kot najboljši in naj-trpežnejši izdelek Največja prihranitev goriva Specijaliteta : Stedflna ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne i dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlani znamki. .852 —3
Tovarna za štedilna ognjišča „Triumph"
W"el3    1=.    GJ-ox«33j«    -A--p-arbr^ Jfrtro-
!
Kogar nadleguje ilSSelj naj poskusi kašelj ublažil joče in veleokusne
Kaiser-jeve ■
bonbone
prsne
J I Al     sprieeval Jamel za
im I   l \J   to« v*peh pri ka»lju. Hrl-
pa««»Mti.   katarju   in zaMlIženJu«
Mescu  teh ponujano  naj  se zavrne! a Zavoj 20 in 40 vin.   | 2560—22)
Zalogo imaju: V orlovi lekarni poleg železnega mostu v Ljubljani, v dež. lekarni pri Mariji Pomagaj Milana Leusfega v Ljubljani in pri Ubaldupl. Trnkoczvju v Ljubljani. V Novem mestu v lekarni  S. pi. Stadović.
Najboljše črnilo sveta
(1181-47)
Kdor    hoče obutalo ohranit? lepo bleftčeče in trpežno, naj kupuje Mamo
Fernolsndt čeveljsko črnilo
za svetla  o butala samo
Fernolenelt creme za naravno nsnje.
Dobiva so pov«iodi. C. kr. priv.
tovarna ust. 1.1832 na Dunaji.
Tovarnlnka zaloga t
D u naj, I.^Schulerstrasse 21.
Radi mnogih posnemanj brez vrednosti pazi naj se natančno na moje Ima
Si Pernolendi
Tovarna pečij
in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
v Ljubljani, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki Stradon 9
priporoča vsem zidarskim mojstrom in stavbenikom svojo veliko zalogo
najmodernejših prešanih ter barvanih prstenih
pečij
in .najtrpežnejših
štednih ognjišč
lastnega izdelka, in sicer rujavih, zelenih,
t-^pp^ ---^hi   modrih,   sivih, belih, U   rumenih itd , po naj-
t'enlkl   hu /pituno In po«i-tilne |irowto.    (16—14)
SI
Najboljše domače zdravilo za želodec   (po izreku župnika Kneipa
Magentranklein
»v je splošno j& X znani proauKtnaj \ |Ql
v nobeni družini\ "ifr^^t in na nobenem po- N^^r to vanj u ne manjka, zalogi ga ima J.
V«Mlmat, l.ji«t»IJ
I
Ta naravni
kupuje po najvišjih ceneh
menjalnica
/irnold Reif
Dunaj, IV. Alleegasse 69.
16^7—9)
Red Star Line, Antwerpen
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadelphijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene.
Pojasnila dajejo:
Red Star Line, % Wiedener fiiirtel,
na 1» u naj u ah (2073—32)
Anton Rebek. konc. agent
v Ljubljani, Kolodvorske ulice 32.
Dr. Friderika laengiel-a
Brezov balzam*
tis ^Sp
Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izu-mitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti ločijo se že drugi dan neznatne luskine od polti, ki postane vsled tega čisto bela in nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-snažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1-50. (871—1)
Dr. Friderika laenglel - a
Najmilejše in najdobrodejnejae milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr.
Dobiva se v LJubljani v Ub. pl. Trnk6czy-ja
lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Poštna naročila vzprejema VV. Henn, Dunaj, X.
Za bolne, malokrvne, zopet ozdravele, dame in otroke itd.
Maltoferrochin
Malto-China-Malaga-vino z železom.
Maltochin, China in Sherry
Vi steklenica 3 K; steklenica 1 K 60 v.
Malto-Condurango Malto Popsir-vino
Vi steklenica 4 K; steklenice 2 K 20 h.
Po uaraviii-m kisanju s primorkom južno vinskih tlruž  iz naj-boljšega ječmenovega slada nnrejeua
meprt -ti-osij Um di/etti i < ■ * * <#5 ■ Nmi .
Od   zdravniških'  oblasti    «a   nujbolje spoznan. MnoRO   zdravniških  priporočil.   8 prvim priznanjem odlikovan v PaJcisU, Hrustilju, Am-t-\•■r«l.>um in pred kratkim na Dunaju.
Malaira, Scherry, pelinkovec, sladorne samomaščine (Maiz-ausbruch) po ceni
se dobiva po vseh lekarnah. Prospekti, ceniki in vzorci na zuhtevanje zastonj.
Prva Malton-vinska kisalnica in velika klet (724—4) Svatek A C o.
1'riiKH Nini<-li«»%  nasproti zahodnemu kolodvoru B§1.
Kdor trpi na padavi bolezni, krču ali dragih nervoznih bolestih, naj zahteva brošuro o tem. Dobiva se brezplačno in poštnine prosto v 8ehwauen-Apo-ilifl*«*, Frankfurt w. VI.        Mi:io il i
Spretne, solidne
potovalne uradnike
(akviziierje)
za vse zavarovalne stroke % sprejme nrotl % iMoki !»>•«»% Ittlji, sčasoma tudi m Mtttlno a»I»*«•«», tukajšnji glavni zastop stare, na Kranjskem že dolgo poslujoče tu-zemske zavarovalnice.
Lastnoročno pisane ponudbe naj se pošiljajo pod: „ v I % I ter 25"' upravništvu „Slov. Naroda-. (608—16)
t Mehanik [sM
m m m w mm 9W■ ■ ■ mm     stanuie samo
100 miljonov razglednic
najokusnejših, najlepših in najnovejših tiskanih v zlatu in svili kakor: velikonočne, pokrajinskej cvetlične, umetniške, genre, voščilne in godovne razglednice, lOO komadov sortiranih 3 K 60 v. Pri odvzetju 800 komadov 9 K. Vsak naročnik dobi še po vrhu zastonj krasno mapo pisem skega papirja s kuverti. Razpošilja se po povzetju. — Po 50 komadov se razpošilja le, ako se naročnina 2 K 20 v. naprej pošlje in sicer franko. (423—8)
Razpošiljalna tvrdka Eberson
ItnnaJ XXI. poštni predal.
olel KM Ji iiiidf
DUNAJ X., Laxenburgerstrasse 19
tik Južnega in državnega kolodvora. PufettMJaliMČe  električne mine železnice ii.«. vNe Ntrani
Fina meščanska, novo opremljena hiša.
It
i
Elektr. razsvetljava, kopalnice, cene zmerne. Postrežba in razsvetljava se ne računa posebej. 791-3
Fran Kolbeck, hotelir
MmMm panorama.
Ljubljana. Pogačarjev trg.
Fotoplastična umet. razstava
I. vrste.
Danes,   v  soboto,   dne  4. aprila, zadnjič razstavljeno s
kopališča Baltiškega morja.
Od nedelje, dne 5. aprila do vštevsi dne II. aprila:
Zanimivo potovanje po slikoviti
Tirolski.
Od pmpczza dc doline in l^raja Cadcra.
Cela Tirolska je razdeljena v deset različnih ciklov. Velezanimiva naravna istma, plastika, perspektiva. Lahko razumljiv, hvalevreden, najboljši zemljepis za učence Tisoče častilnih priznanj pomenljivih učiteljev. Na vsakem mestu se urejuje za dan in noč.
Olvorjeno *N«k iltici od 9. tlo 19. do|»olutlne  In od        popolud ii«-
do ». ■liicit <941)
Suchard1 MILKA
čokolada iz čiste smetane v tablicah in zvitkih.
Smetano jako bogata
mlečna čokolada.
Najnovejše iz sve to vnesla vne tovarne za čokolado.
FH. SUCHARD.
stanuje samo
Opekarska cesta št 38.
bivalni   m t roj I   po naj nI žj I <-•-■■!. BlcIUle in v to stroko  spadajoča po-pruvllafc izvršuje dobro In «rno.
3
A. KUNST
Ljubljana - v~
Židovske ulice -i.
Vaiika zaloga obuval
lastnega izdelka  za dame, gospode in otroke je vedno na izbero.
Vsafceršna naročila izvršujejo »e točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo. — Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati.
►
► > ►
► ►
**********3«**313f **********
Ign. Fasching-a vdove
ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Reich va hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
; štodilrtih ognjišč 5
H n
*
*
*
* * *********************ffg*ftjtfflC
najpreprostejših kakor tudi najfinejših, J
z žolte medjo ali mesingom montira %
nih za obklade z pečnicami ali kahlami. *
Popravljanja hitro in po ceni.  Vnania J
naročila se hitro izvrfte*. a
s:
35
Alojzij Kraczmer
prodaja in izposojevalnica glasovirjev in harmonijev
Ljubljana Sv. Petra cesta 6.
Najtečja zaloga glasbenega orodja.
Lastna delavnica za popravljanje.
Zastopnik c. kr. dvornega in komornega tovarnarja /glasovirjev:
Ubiralec glasovirjev v glasbenih
zavodih „Glasbena
Matica'1 in ..Filharmonifino društvom Ljubliani
s
iW II  i   11
&y mmm n?
za polovico cene
r
(
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča
R. Miklauc
Ljubljana 15 Špitalske ulice štev. 5.
7
PM MOBOM M      Vrr im T-ri rwimPH
AVGUST REPIC
sodar
Ljubljana, Kolezijske ulice 16
(tt Trnovem)
izdeluje,  prodaja in popravlja vsakovrstne
po nnjnlzjIti'et-tiMt».
Kupuje in prodaja staro vinsko posodo.
I
8 *
I
y
mttttf tt 11 ttttttj
Pri nakupovanju
= suknenega = In manufakturnega --------- blaga =
se opozarja na tvrdko irunrirnrihn^^fTrffrfiiM
UGO IHL
v Ljubljani v Spitaiskih ulicah št. 4.
Velika zaloga
suknenih ostankov.
k____ _ -J
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najrajEnovrstriejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt  z zmanj&ujočimi se vplačili.
Vsak član ima  po preteku petih let pravico do dividende.
44
vza je 2X1 na, zaparo valna "b a,-talca, tt Frag-i. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
s  «Mf»Uo/J  slotAntko - nnrodno upravo. (26_13)
Vsa pojainil* daj a:
Generalni za sto p v Ljubljani, čegar pisarne bo v la»tnej bančnej hiši
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne nadene.
'potlkatan
iti
šmski vrelec
nepresežen pri obiatnih in mehumih bolečinah ter pokvarjenem prebavljenju, priznana slatina za otroke   Pravo naravno natočena, veletina namizna voda.
Alpsko zdravilišče in letovišče Rimski vrelec (R6mer-Quelle).
Postaja (iustanj t juž žel \ posta Kottelach, Koroško.     ' (925—1)
Jako zabavni
so
koncertni aparati
s ploščami.
is
*1 ♦
5
m
co
D3
55
Spretl»j ravna oblika,
iio tis^cri ii«. želodec.
priporoča v največji izberi
Alojzij persche
v Ljubljani Pred škofijo št. 21.
m ♦
5
govori, se smeje, poje io žvižga.
Aparat kakor kaže podoba stane 75 1{.
Večji apar ti, kakor tudi
automati za gostilničarje
dO 240 K. (732-8)
Prodaja tudi na obroke.
gramofonskih plošč.
kamenjava starih plošč.
Za neveste mporoke
svileno blago v nedosežni izberi Velemoderni žanri v beli, črni in barvani barvi po najnižjih enproa-cenah na metre ali kolikor je treba za obleko na zasebnike poštnine in carine prosto.   Prekrasni foulardi od K 120 naprej.   Vzorci franko.
Poštnina za pisma k6 vin.
Tovarniška %>eza za Miileiio t>l»xo
Adolf Grieder & Comp., Zurich
kraljevski dvorni zalagatelji. iŠvicaj
N
IO.
4 (14—4)
^—^, ..... .
m
4,   Aparat za zračni plin^ jg^
1
: a
C«3=.5.ici   zastonj. •-
urar v X-jj-CL*bl]«nni, Stari targr šte^r. IS,
y<ajlcp5C, * -* * * * najmodernejše * * in najcenejše* * *
± uizitnice
T
l^auerte 5 firm© #
prideluje nuiomntlrno in tur/,IIm potom plin zaoMrrilnJo raznvrtljaio z %u#rJr%o lurju
t?a j kurjavo, kuhanje, zalotanje ter palenje itd itd.
j  ......_____      ..,~f! ;     ; ~ '. u^j^ Prva priznanja. Pojasnila zastonj in poštnine prost j
Gerson Boehm & Rosenthal
^=-Onnaj^   Ikm4 (745- 2]
Ivan Dogan, mizarski mojster
LjsbijUi
Dunajska cesta štev. 19
.■frrrr
rrro
Ljnbliansi
Dunajska cesta štev. 19
priporoča svojo bogato zalogo hišne oprave, za spalne ter jedilne sobe In za
salone.   Divane vsake vrste.   Ž'mnice na peresih, podobe, ogledala, otročje 6^1
vozičke Itd. — Naročila se točno izvršujajo. 2«H   5; ^3
Cenik s podobami zastonj in franko.   —   Cene brez konkurence!
priporoča 9-2—1)
„JVarođna tiskarna^.
T   *   t   T   T   T   T   T   ' t
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
_j* }
• JEj-^mi" jI71 r i Ti ili iiii M iT\  n rt r »
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in lakov. —>-S   Električni obrat. S-<—
v
I
4-
v Brati Ebsrl
ista
1842.
i
i
Prodajalna in komptoar:
Miklošičeva cesta št. 6.
Delavnica:
Igriške ulice št. 8.
Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. juž. želez.
Slikarja napisov.
i Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Velika izbirka dr. Schoenfeld-ovili
barv v tubah za akad. slikarje. Zaloga čopičev  za  pleskarje, slikarje in zidarje, štedilnega mazila za
hrastove pode, karbolineja itd. Posebno priporoCava slav. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo g sredstvo  za  likanje  sobnih tal pod imenom ..Bsptdol"
C
I
i
Priporočava se tud' si. občinstvu za g vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno
in fino po najnižjih cer:ah p*     i up     11 mi 11 <1H m (»i':    *v^+1 ^     ^89 ffP
New-York  in Lon<lon nista prizanašala  niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnme prisiljena, oddati vso svojo nalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen aem izvršiti ta nalog.   Pošiliam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6*60 m sicor:
6 komadov najfinejših namiznih nozgv s pristno angleško klinio; 6 komadov amerikanskih patentiranih srohrnih vilic iz enega komada; 6 komadov „ „ „       jedilnih žlic;
12k.madov „ „       kavnih žlic;
1 kemad amerikanska patentirana srebrna zajemalnica za juho;
1 krmad amerikanska patent rana srebrna zajemainica za mieko; 6 komadov angleških Viktcria čašic -a podklado;
2 komada efektnih namiznih svečnikov; (165—12) 1 komad cedilnik za čaj; 1 komad najfinejša sipalnica za sladkor.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 4U ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni cen g.d. 6 60. Američansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na Mfi l**»fl*£»w*iL 1» 2* I i zavezujem se s tem javno, \ ikemu, kaieremu ne bi bilo blago vseč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdo ne zamud; ugodne prilike, da si omisli to Krosno (iurniiuro, ki je pose :io prikladna kot j»"r<**4sr«*>*r»«
svatbeno  in  p]?£ložaa£$asix%a> d^^ilo
kakor tudi »t* v^uko <?ofJ*i#- iar«»«*i''«»«!«■*>*«%«». — Dobiva 3o «?k«l«o« v
A. ^8KM<'IIB3{llti-«
eksportni   hiši   amerićanskega   patentiranega   srebrnega blaga
na Dunaju II., Rembrandstrasse 19/S/l.   Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. ^Ci(r^ €?lM*§£rti j»rs«M«>li /a »J«» ItMie IO kr. v «A ^
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko  zdrava kovina).   ^'
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture S pa-entirano srebrno garnituro sem
jako zadovoljen. Ljubjana.       jako zadovoljen.
Oton Bartnsch, c. inkr stotnik v 27. pešp. Tomaž Eožanc, dekan v Maribora.
Ker ie Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna,  prosim, da mi pošljete še edno- — Št. Pavel pri Preboldu.
Dr. Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški zdravnik.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Ssir^dl iss v©ssi©ga roda.
veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta. Odhod iz Ljnbijane juž. kol. Praga čez Trbiž.  Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlal v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aassei Solnograd, čez Klein-Reifling v Sieyr, v Lmc na Dur;aj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 c zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno, Dunaj, £ Selzthal v Solnograd, Jncmost, če:-; Amstetten na Dunaj.  —   Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec. Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 :.: popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selz^ thal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Par. čez Klein-Reitiing v Steyr, Line, Budejevice, Pizen, Marijine vare, Heb, Franzove vare. Karlove vare. Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. —   Ob 10. uri ponoči osobni vla-. v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost. Monakovo.   Trst-Monakovo direktni vozovi 1. ic II. razreda.) — Pro^a v Noro mesto in v Kočevje.  Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoiudne istotako, ob 7. uri 8 :.. zvečer v Novomesto, Kočevje. Prihod v Ljubljane jnž kol. Proga is Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost,  Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, IftJ, Ausse, Ljubno, Celovec, Beijak.   Monakovo-Tr3t dirdktni vozovi I. in II. razreda.) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobtii viak iz Trbiža.  — Ob 11. uri 17 m d poludne osobni vlak z Dunaja čez Amstette:i, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Cunn, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mobor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoiudne osobni vlak z Dunaja. Liubna ,Seizihala. Beljaka. Celovca, M nakovega. Inomosta, Fraczensfesta, Pontabla.    -   Ob  8. uri 51 m zvečer osobni vlak i Dunaja. Ljubna, Beljaka. Celovca, PontabJa. črez Stlztha! iz Inomosta, Solnograda. pHOga iz Kcvega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 4i m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoiudne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in oc 8. uri 35 m zvečer istotako.  — Odhod iz Ljubrjans Orž. kol. v Samnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoiudne in ob 6. uri 50 m n večer. — Prihod v Ljubljane drž. kol. iz Kamnika- Mešani vlaki : Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopola-dne in ob 6. uri 10 m zvečer. (lj
Frid. Hoffmaim i
v Ljubljani, Dunajska cesta
priporočaj svojo največjo zalogo
vseh trst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, .     jekla in nikla kakor tudi Sja stenskih ur, budilk 11 j sa-
Ionskih ur,
-om vae samo
&y8 dobre do r,--.^ najfinejše y' kvalitete
|IO
nizkih cenah.
Movosti
v žepnih in stenskih urah so vedno 15 v zalogi.
Popravila se izvršujejo najtočneje.
■ :
io
Prva tržaška destilsrija za konjak
CAMIS & STOCK v Barkovljah pri Trstu
m
po francoskem sistemu samo v izvirnih steklenicah z nadzorstvenim zamašenjem pre-iskovalnice za živila  in jestvine, Dunaj IX,
Spitalgasse 31
ki je odobrena od vis. c. kr. ministrstva notranjib zadev.   1 steklenica d H« Vi steklenice H 9'60*
V Ljubljani se dobiva pri Unikati:   .1.   Jebitelll* Josip jfliiriilk* S. Horilln« A. I.ille^. A. Sarahoii, Viktor ^oliiiFrer. F. ■ rnlliiu- (48-25)
«
FRAN CHR:STOPH-ck
♦«5 s I i
3 rC Z
je brez duha, se hitro suši in dolgo traja.
5 Christoph-ovo zrcalno svetlo voščilo
za trde parkete, najboljši vpuščevaini izdelek, se ne prileplja po j&t vporabi, ne diši neprijetno; doseže se z njim lepa zrcalnosvetla t(a.
J8l£  V Ljubljani: Anton S«t*e«t2 : — v Kranju: Ki-. Hotni/.: —  v Škofji Loki:
Fr. Doleti/.: — v Postojmi. 4'. I»i9t*-I. 989   1) JjjC
V
• ■
Najnovejše in najboljše v
klobukili
mm ^OM|i«icIe 5« ileck€k
izdelke prvih avstrijskih, nemških, italijanskih in angleških tovarn
priporoča v najbogatejši izberi in najnovejše oblike od
napi*e|
trgovina s perilom, pletenim in modnim blagom
C. J. HAMANN
Hlestnt tm-ci wt. S. (947
Zaloga klobukov c. kr. priv. dvornih klob. tovarn
W. Gh. Pless, Dunaj, in J. Pictiler, Gradec.
Klobuki se po lastni širjavi glave In  po lastni  napovedi  oblike izdelujejo in se vzprejemajo sfari klobuki ze barvanje in modernizovanje.
Josip Reich
a. M-
barvarija in kemična spiralnica
ter likanje sukna Poljanski nasip - Ozke ulica št. 4.
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Postrežba toraia« 15 Cene nizke«
Optični zavod
J. P. GOLDSTEIN
Ljubljana, Pod tranfio 1
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov ter vseh   optičnih predmetov.
Zaloga in edina prodaja
za zaznamovanje
Z- grammophonov S
ki igrajo izrecno močno in natančno.
S
«5
m
m
i
Stari trg 21. davni trg 6. Vegova ulice 12.
Pekarija
in slaščičarna
J. ZALAZNIK
Prodaja moke
in raznovrstnih živil.
Prodaja drv in oglja.
Stari trg 32.
p I
H«
j* j«
J. S. Benedikt
v Ljubljani, Stari trg
tik   glavne prodajalne na voglu).
Največja zaloga
klobukov
najnovejše fa9one.
Prodaja na drobno In debelo.
i entkf j brezplačno
t
Avgust Agnola
Ljubljana
Dunajska cesta 13,
Velika
zaloga
steklenine,
porcelana,
svetilk,
zrcal,
šip itd. itd.
po naj nitjih cenah.
IVILA
Največje važnosti za vsako rodbino.
661
NAJBOLJŠA SVOJE VRSTE.
za zabelo
daje juham, bouillonom, prima kam, soGivjem itd. presenetljiv, krepak in dober okus.
Stekleničice od 60 h naprej.
Konsomm6-tobolci
za krepko juho.
• to bo le« za 1 porcijo 12 h.
1 toboler za 2 porciji 20 h.
Polije se samo z vrelo vodo m brez vsake primesi je gotovo.
v tabletala.
.....Illtlllllllt!.....Illllllllllli-.....
Tableta za 2 porciji 15 h.
Maggi jeve juhe v table" ta h omogočijo hitro s »m o z vodo izgotoviti krepke in lahko prebavljive juhe.
1» raazlleiilli ii-Mf.
Poskušnja prepriča bolje, nego vsaka reklama.
0T Deblta ie v vseh kolonijalni!*, da-llatutesiiila In drog erljalalli trgovin ali. "%%\
(9381
Prostovoljna prodaja zemljišč!
V Spodnji Šiški pri Ljubljani,
ob državni  Celovški cesti in treh
občinskih potih do prog** državne železnice 1« žečh
30 arondiranih
stavbenih parcel
s površjem 4 oralov 300 □ sežnjev. Prodajo se posamezne ali skupno. Te parcele so zelo ugodne za stavbe manjših hiš, posebno za uslužbence državne Železnice.
Enonadatropna v Vrhpolju pri Kamniku (Gorenjsko) ležeča
hiša št. 27
(7 sob, 2 kuhinji) g gospodarskim poslopjem (hlev, pod, kozolec) sadnim vrtom in travnikom (l1/« oral). Hiša je bila pred 2 leti najmodernejši prenovljene, sobni tlak parketni. To posestvo ima lepo zdravo lego, s krasnim razgledom na mesto Kamnik in planine ter je jako pripravno za letovišče.
Pojasnila daje lastnik
Franc Leskovic
(936-1)
posestnik.
I Jubljatia, Hw. Florljana ulice *tev. I. I* nadstropje.
gospode:
klobuk ali dežnik goldinar ali srajca
Jeden Dva
goldinarja
suknene hlače »u mohairsakko ali potna torbica
Tri
goldinarje
dobri čevlji na vlak*! ali potni kovček g ali bobrov klobuk »
Štiri
goldinarji
sakko s telovnikom * ali hlače iz kamgarna s ali čevlji za vezavo
Pet
goldinarjev
spalna suknja ali cilinder alt lakasti čevlji
s
S
k m
s
4
Sest
goldinarjev
havelok * aii popolna obleka | ali 6 srajc s 6 ovratniki %
Sedem
goldinarjev
površnik tennis-obleka bicikliška obleka
Osem
goldinarjev
potni ulster aii žaket
Devet
•T
a
u
i«
4>
goldinarjev
derby
aii obleka iz kamgarna *
Deset
goldinarjev
»Iva*
modna obleka modni površnik
►
e
m
Petnajst
goldinarjev
V m J novrjil
modni raglan
■II On«
modna obleka
Dvajset
Moderna elv*%
sprehodna obleka
goldinarjev
•u
salonska obleka
Vse garderobe za gospode, dečke in otroke do naj finejše vrste so vedno v zalogi.
I31"i iitirotMlili j>o meri sse oetie no zvinajo.
Strogo stalne cene.
Izlorane pošilja/t^re t\icii rua deželo.
Konfekcijska li^otina
Sigmund Stransky
Praga, Hibernerjeva ulica št. 1003-11.
Ceniki in vzorci sa ne razpošiljajo. (872-3)
A.
A.
No, od kod pa prihajaš?
Ej, to bi pa že lahko vedel, saj si mi sam včeraj pravil, kam naj grem, če hočem dobro pivo piti! Ravno sem bil „,2Pri lv£ačli-a.fc4 za Trodo in sem si ga privoščil par vrčkov. Prijatelj, Ti si imel prav! To Ti je najboljše pivo v Ljubljani. Jaz sedaj zahajam le k „Mačku", ki toči to izvrstno pivo. To me veseli, da sem Ti kaj dobrega priporočil, sedaj grem pa še sam ,,k Mačku", veš to pivo me mika. patj Kaj ne! Veš pa jaz mislim, da se to pivo sedaj že v več gostilnah dobi, saj se povsod zahteva. Ej, seveda, toči ga že vsak boljši gostilničar.
Od leta se
Berger-jeva medicinsko-higijenićna mila
i* tovarne G. Urit £■ Cotnp. v Tropavl   se z aajboljdim vspebom rporabljajo v tu- in inozemstvu. Zlat* kolijaa
Psr-a 1»00. (471_2)
Bergerjevo 40 odst. kotranovo milo j proti izpuščajem in polt Bergerjevo žvepleno kotranovo milo j      mm boleznim. Bergerjevo glicerin kotranovo milo i proti poitnim nečistostim Bergerjevo panama kotranovo milo j kot mil\ll™!™n]e in
Posebno priljubljena so še naslednjs mila: fe*»»»e<x»-m*4o, h+rak*ov*> mittt, kart>eJf>c*t milo. *mj t',l„c<> evejtlo sa usto oseb«, katerim je neprijeten kotrsnov todj, pri poltoih bolesnih, iveptmo mi/o, ivepleno interno in S»SMgaI*sasi p^s^talo mi/o, tt*il<> jyr*>ti mol «/■ nicatn in prtra#**lf4*t-ntil*t proti rdečici obraza in srbečici, tannin-mito.
Miergerjeva tobna pasta v tubah, it. 1 sa normalne zobe, št. S ma kadilce so najboljša čistila za sobe.
Zalogo za Ljubljano imajo gg. lekarnarji: M. Leustek, M. MardetschISger, . Jos. Mayr,   G. Piccoli in Ubald pl.
i*uft^  Trnk6c2y m vse druge lekarne na Kranjskem.
V*a Hergerieca mila. ia tovarne G. H Ki.! & Coiup., upeljana že 50 let imaj« na etiketah kot
cnainenje pristnosti poleg   stoječo nrooitoo snamko in podpis firma  G.  Hell A Comp.   t ru-deči barvi.
Zavarovalnica za življenje
<^2§) v Gothi.
Stanje zavarovaDj 1. decembra 1903: 827 milijonov mark. Na zavarovalnini se je izplačalo od L 1829: 402   „ „
Najvišja zavarovalna starost (priprosto na celo življenje, mešani dividendni zistem) je v istini že premij prosta in dobiva celo letno rento.
Zastopnik za Ljubljano: ESd. Mahr (12—4) Židovske ulice št. 4.
Naznanilo.
hoče poceni in dobro blago, naj naroči moj novi cenik, ki ga pošljem zastonj.
i
Posebno priporočam
novosti v stenskih urah z novim stolpovim bitjem.
Šivalni stroji Singer in vse drage vrste
pripravne za domačo rabo, po zelo nlzltlh cenah.
Vsa popravila točno in cenb. Umetna delavnica v I. nadstropju.
Za obilen obisk se najtoplejše priporočam
urar, trgovec in posestnik v Ljubljani. Mestni trg
eksportna tvrdka na debelo in na drobno, član Švicarskih tovarn BUnionu>
založnik c, kr. dolenjskih železnic. (42—24)
I Založen« 1847. |
\ Založena 1847. \
Tovarna pohištva
J.J.NAGLAS
15
v Ljubljani
Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji:
Turjaški trg it. 7 Trnovski pristan it. 8 10
priporoča po najnižji oenl: oprave  za   Spalne    SObe,    oprave za
jedilne sobe,   oprave za salone, žimnate modroce, modroce na peresih,  otroške vozičke, zastore, preproge itd.
n id'.'       t£ 't.
FR. P. ZAJEC
Ljubljana
Stari trg štev. 28
urar, trgovec z zlatnino in srebrnim* in z vseint optičnimi predmeti.
Nikelnasta remontoar tira od gld. 1*90. Srebrna cilinder rem. ura od gld «!•—• Ceniki zastonj in franko. ^W
MODERCE
natančno po životni meri za vsako starost, za vsaki život in v vsaki faconl
E cio
cz ca
• c O © Ct£ —
ca >
— </>
■0.9-
o >o
£ . o
ro > nO
<X> ca
>o »s
K/3
T3 ©* to :=*
O)
cd .£
"c5
K.
^ O
JEŽ <o o c *=
ca TJ
C
E •-■S o
n -°
_ 0)
J*
=3 cd
O
= 5
o 2
priporoča
HENRIK iCEHDA
v Ljubljani, Glavni trg 17.
as:
Važno!
Vasno!
gospodinje, trgovci in iiwjce.
Najboljša in najcsnajsa postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine Itd. tud po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, re-dilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila ia sploh vse toaletne predmete, foiojrraficiae aparate in potrebščine, kirurglčna obve-zila vsake vrste, sredstva za desin-fekcijc, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruiiia in konjaka. — Zaloga svežih kisI-neralnlh vod In   solij  za kopel.
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Za žlvimor
posebno priporočljivo:   grenka sol, dvojna sol, soliter, encjan, kolmož, krmilno apno itd. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
1
s
Drogerija
Anton Kane
Ljubljana, Šelenburgove ulice 3.
najnovejše fazone
priporoča po najnižji cesti
Blaž Jesenko
LJubljana, Stari trg 11.
i
Anton Presker
krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 10
priporoča   svojo  veliko zalogo
gotovih
oblek za gospode in dečke,
jopic in
plaščev za gospe,
nepre- 15 močijivih
haveiokov
i. t. d.
Obleke po meri se po najnovejših ozorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
š
Zahiova]i8
chicht-ovo sledilno
=   z zna
pri nakupu
milo
mko
VARSTVENA ZNAMKA.
»Jelen
in brez vsake Škodljive primesi. Pere izvrstno
Kdor hoče dobiti zares |am^euo pristno, perilu ne&kodijivo milo, naj paai dobro, da bo imel
vsak komad ime JsCHICHTu in varstveno anamko „JELEN". (931—1)
Opr. St. 164/95/5.
Oklic
'862-3)
s katerim se skliče dedič, čigar bivališče je neznano.
G. kr. okrajno sodišče v Višnji gori naznanja, da je umrla dne 16. septembra 1895 v Dulah pri Gradišču št. 7 Marija Kek roj. Bivec brez naredba poslednje volje.
Ker je sodišču bivališče zspustničnih sinov Jožef* In SVssn-ceta Kek neznano, poživljata se taista, da se v enem letu od spodaj imenovanega dne pri tem sodišču javita in zglasita za dediča, ker bi se sicer zapuščina obravnala le s zgla9ivšimi se dediči in z njima postavljenim skrbnikom, gosp. Karolom Pieiweiss, c. kr. notarjem v Višnjigori.
C. kr. okrajno sodišče Uišnjagora.
oddelek I., dne 20. marca 1903.
Konfekcija otroških oblek.
A. Haring
Dvorski trg 1.
Pletenje
priporoča p. n. naročnikom
obleke za deklice in dečke jopice, pelerine, plašče ls pike, čepice, avbice po solidnih cenah.
Nogo vic e, obujke domaČega izdelka iz najboljšega pletena. Nogovice najfinejše do najnižje vrste sprejemajo se v dopleteuje.
Tudi se dekliške ob&eke, plašči in jopice izvršujejo po meri. <75o-6)
Št. 47/pr.
Razpis.
(846-3)
Pri upraviteljstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljeni izpraz njena je
služba računskega oficijala
z letno plačo 1600 K, aktivitetno doklado 300 K in s pravico do dveh v pokojnino vštevnih petletnic po 100 K.
Eventuvalno bo izpraznjeno tudi mesto računskega praktikanta
pri deželnem knjigovodstvu z adjutom 1000 K na leto.
Pri oddaji Blažbe računskega oficijala oziralo se bode le na take prosilce, kateri so položili izpit iz državnega raČunoslovja in so izvežbani v
računarski stroki.
Prosilci za mesto računskega praktikanta pa morajo dokazat«, da so dovršili kako srednjo šolo ali pa vsaj 4 nižje razrede kake srednje šole, vrhu tega pa še kako trgovsko šolo.
Prosilci za jedno teh mest predlože naj svoje s krstnim listom, s spričevali o dovršenih študijah, o popolnem znan,u slovenskega in nemškega jezika ter o dozdanjem službovanju opremljene prošnje najkasneje do
■W-   15. aprila 1903 A/Vali neposredno, ali pa, če s j že v kaki javni službi, potom predpostavljene oblasti podpisanemu deželnemu odboru.
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani
dno 18. marca 1903.
Prva Kranjska mizarska zadruga
v Šent Vidu nad Ljubljano
se priporoča si. občinstvu v naroČitev raznovrstne temne in likane «oI»nc? oprave iz suhega lesa solidno izgo-tovljene po lastnih in predloženih vzorcih. Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave za galone, spalne lil Jedilne sobe je na izbere cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Vižmarjih.
V prav obilno naroČitev se priporoča
Jos. jffrhar
načelnik.
Ltažna za u$al{0 b*5°'
velikonočnih gnjati (šunke)
kakor tudi vsake vrste suhega mesa najboljše kakovosti priporoči (885—3) po najnižji ceni tvrdka
J. Bergmann
prodajalna: Prešernove ulice št. 5,
tovarna: Spodnja Šiška š. 150.
Opažalo se je, da v naših lovih v mestni občini ljubljanski ter v občinah Vič in Dobrova lastniki psov, oddaljenih od potov, puste svoje pse deloma brez nadzorstva okrog slediti, deloma vadijo (dresirajo) svoje pse na nahajajočo se divjačino.
Prosimo torej vljudno, da lastniki psov v prihodnje tako postopanje opuste, ne samo, ker s tem kršijo lovsko-policijske predpise, marveč je tako ravnanje tudi hudo motenje posesti. — Dotični lastniki psov bi posledice takega protipostavnega ravnanja morali t peti sami.
V Ljubljani, 1. aprila 1903.
i909- 2)
Ljubljansko lovsko društvo.
(853
pci^em renomirana
nadjI^ofou^Ka velika gostilna
objednem letna restavracija v sprehajališču (najbolj obiskovanem izletksč zagrebškega občinstva) z vsemi pritikljaji se odda pismenim ponudbeni** potom v najem na 3 leta od 1. junija 1903.
Pismene ponudbe, opremljene z 10% varščino ponudka. naj se pošlje
do vključno 15. aprila t. L, 12. ure opoldne
podpisanemu ravnateljstvu, pri katerem se tudi natančneje poizve.
Ravnateljstvo nadškofovih posestev v Zagrebu.
Zahvala in priporočilo.
Podpisana zahvaljujeva se tem potom vsem p. n. cenjenim gostom najiskreneje za večletni poset gostilne „Novi svet" na Marije Terezije cesti št. 14, kjer sva dosedaj izvrševala gostilni-čarski obrt. — Obenem pa se najtopleje
vsem p. n. cenjenim ko sva prevzela
gostom, da naju i sedaj blagovolijo posetiti,
„Puntigamsko restavracijo"
nahajajočo se
na Jttarije Terezije cesti št. 16
(gostilna nPergepie((, katero je dosedaj vodil g. J. Korenina).
Točila bodeva puntigamsko  marčno pivo ter pristna ljutomerska, dolenjska, goriška in istrska vina. Za kuhinjo bode kakor dosedaj tudi v bodoče najbolje skrbljeno. Na kosilo ali večerjo mogoče se je abonirati.
Z odličnim spoštovanjem
Antonija in Oatentin Jttrak.
(911-2)
JCajuečja zalega
oblek
3a
gespe in deltli« gc5pcdc in dečJo^
Solidno blago.
J
•s
CJriear § JV(ej
£jubljana, Prešernove ulice 9
?t>ejim p. n. cenjenim odjemalcem uljudne naznanjata,
da 50 mične
spomladanske novosti
i> zelo veliki izberi v zalogi.
,616 -8)
m
m
J<ajpozcrnej$a ~ postrežbo. ~
Najnižje cene
Naročila z dežele
izvršijo se totno.
Solidno blago.
m
m m
i
i
m m
m m
2660-2
GLOBUS-
jnažilni el^tral^t
snaži bolje, nego vsako drugo snažilno sredstvo.
■ w
gonsKO pinco
in na veliki petek veliko izbero svežih
morskili r* i l >
(€08—2)
priporoča
J. C. Praunseiss
eksportna trgovina z delikatesami in kranjskimi klobasami.
Novo! VSST Novo!
Izborno pleskanje za tla, stene, pohištvo itd.
Pokrije
prejšnje pleskanje.
Največja zaioga navadnih do najfinejših
otroških vozičkov
in navadne do najfinejše
žime.
M. Pakič
v Ljubljani.
Neznanim naročnikom se pošilja s povzetjem.
Zahtevajte
pravo
Ciril-Metodovo
kavino primes
katero priporoča domača
I. jugoslov. tovarna za kavine surogate v Ljubljani.
Zahtevajte jo povsod!!
1
Nllfi! Eolin-1
Takoj se posuši! Rrez duha! Sveti se po enem potegu!
je najboljšo samopleskanje za tla! Ljubljana;   928-1)
M, Spreitzer, Stari trg št. 30.
Nini
Najbolj bleščeč!
Pokrije najbolj«1 prejšnje pleskanj**!
<5<x
Priporočilo!
Podpisani priporočam svojo bogato zalogo
semen
ki je edina na Kranjskem strokovno urejena trgovina s semeni ter imam  vsa krmska, ze-
lenjadna in cvetlična semena, prava in dobro kalilna, za katerih kakovost jamčim.
Nadalje" imam mnogovrstne cvetlice v loncih ter sveže in suhe palme.Tudi izdelujem sveže in suhe vence in šopke s trakovi in napisi in sploh vse v mojo stroko spadajoče predmete po najnižjih cenah.
Slustrovani ceniki za !. 1903 se dobivajo brezplačno.
Za obilno naročbo se priporoča z odličnim spoštovanjem (3134—30)
Alojzij I^Ojr^iltOL
Največja in najstareja parobrodna družba na ■ svetu poseduje 279 parnikov.
Najvarnejše,  najhitreje  in   največje   vrste velikanskih   parnikov, ki samo vozijo potnike in cesarsko pošto
fCambtirga v J^ovi-Jfork
so
m dolg
»Deutschland« 212 »Auguste Victoria« 168 »Moltkecr 160 »Pennsvlvania« 171 »Graf Wald ersee« 170
»Pe latia«
»Batavia«
»Bulgaria«
140 152 152
»Ftirst Bismarck« 200
»Columbia«
»Blticher«
»Pretoria«
»Patricia«
»Phoenicia«
»Belgravia«
»Armenia«
140 160 170 171 140 152 170
gšgT   H^mfeiai^g-IffoTri-VoapIs le G dni.
Vozne karte   po   predpieanih   najnižjih  cenah prodaja ter daje pojasnila točno in brezplačno
oblastveno potrjena agentura (2758-22)
v X-ujnt>lja.iii, Dunajska cesta Nt. 31 takoj na desno od južnega kolodvora, ob progi električne železnice.
prašno izbero
l^onfcl^cijc
za dame m deklice
kakor tudi
manufakturno blago
perilo
vsakovrstne preproge
p riporoča
Anka Schnstsr
tj ubijana
■v
Spitalske ulice štev. 7.
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
Solidno blago.
XXXXXXXXXX><
- Nizke cene. •
XXXXXXXXXX
Veliko zalogo
POlCdVIC gospode
kravat za gospode
toaletnega blaga
dalje
šSetic za zobe, glavnikov, dišav, mil itd. itd.
iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
Alojzij Persche
Ljubljana Pred škofijo št. 21.
I
Klobuke
t 9
Si 3
m
0
1
cilindre, Cepiče in slamnike
v najnovejših faconah in j v veliKi izberi |
15
priporoča
Ivan Soklič
Pod trančo si. 2.
(P S
9
"i
9 9 9 9
l*OHln|a    eleltll*. ŽeleZIllee.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten Portland — ^^a—*mmmp v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene pred-dpise glede* ti ako v ne in  odporne trdote «1 nadkrlljujoel dobroti, kakor
tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočili*  In spričevala
raznih uradov in najsiovitejsih tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: Dunaja I., IVi&itimili&ristra.
(2609 -24 >
S.
Emajlirani ±iol porcelanasti
higijenični pljuvalniki
natančno po predpisu "V najTrečji izberi
se dobivajo najcenejše pri tvrdki
vj-gfoveo s steklenino in s porcelanom
v Ljubljani, Mestni trg. ^
OOOOOOOO   Ustanovljeno leta 1832. «0000000
0 O
TI
v
TJ
CS C
"Ć?
o
J-
a,
O O
Priznano najboljše
oljnate barve
zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti,  ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah
Adolf Hauptmann v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja.
El^kti-i^ni <»ln-af. (413—9)
O
3
Cu O
cr
D
O
00000000 llustrovani ceniki so doM brezplačno. 00000000
Št. 9634.
Volitveni razpis.
(833-3)
\ 1 V smislu § 17. občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano daje se na znanje, da se bodo
letošnje   dopolnilne volitve
v občinski svet vršile v veliki dvorani »Mestnega doma« na Cesarja Jožefa trgu in da bode volil:
dne «0. aprila III. volilni razred: dne 2«. aprila II« molilni razred: dne 21« aprila      I* volilni razred s
vselej od oNiullt do dvaiiajstlli dopoludne.
Tretji in drugi volilni razred bodets voliJa v dvell oddelkih in pripadajo prvemu oddelku volilci od A do iocL L, ki bodo imeli dohod na volišče po stopnjicah ob Strebških ulicah, drugemu oddelku pa volilci od M do incl. Z, ki bodo imeli dohod po stopnjicah nasproti mestnej ledenici.
Ako bi bilo treba ožje volitve, vršila se bode dan po prvej volitvi, to je dne 21., oziroma 23. in 25. aprila t. L, ravnotam, kot prvotna volitev in tudi od osmih do dvanajstih dopoludne.
Iz občinskega sveta izstopijo letos nastopni gospodje občinski svetovalci, in sicer izmed izvoljenih:
a) iz III. volilnega razreda:
Ivan Škerjane in Jernej Žitnik:
b) iz II  volilnega razreda:
Ivan Plantan in Andrej Scnekovie :
c) iz I. volilnega razreda:
Ivan Sciuilg, dr. Josip Stare, Ivan Velkovrh in Franc Žužek.
Med letom se je odpovedal in kmalu potom tudi umrl občinski svetovalec g. FrailC Trdina, ki je bil leta 1900 v III volilnem razredu izvoljen za dobo treh let, ki bi mu bila torej volilna doba tudi letos potekla.
Voliti bo torej v III. razredu troje, v II. dvoje in v I. čvetero občinskih svetovalcev — vseh devet na dobo treh let.
jts^Eestn-i xxxagristra,t IJtjlTdIj strešici
dne 12. marca 1903.
Pozor!
Pozor!
Priporočam svojo bogato zalogo pušk najnoi pJmIIi *lMtemov in najnovejše   ušle,   revolverjev   i. t. d.,   vseh   pripadajočih   rekvizitov in
■nuiilclj«*, posebno pa opozarjam na
par trocevne puške
katere izdelujem v svoji delavnici in katere se zaradi svoje lahkote in priročnosti vsakemu najbolje priporočajo.
Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naroČila ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče imrorbr in poprave točno, solidno in najceneje.
Z velespoštovanjem (543—13)
Fran Sevčik
puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
IluMtrovmi eenlk ne pošilja na zalitevo za»tonJ. ~W
HM
Žrebanje nepriklicno 23. aprila 1903.	Glavni dobitek kron 40.000kron
Srečke za grejalnice (VVarmestuben) po 1 krono	priporoča (810—7) J. C. Mavr v Ljubljani.
Vsi dobitki se izplačajo od založnikov v gotovini po odbitku 10%.	
1 Kmetska posojilnica ljubljanske okonct
^ reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo
|| v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št. 1 ||
$6    obrestuje hranilne vloge po 4aLw|« %
CjJ brez odbitka rentnega davka, katerega posojil- <2> <7> niea nama za vložnike plaettje.
<S>      Uradne ure : razun nedelj in praznikov vsaJc dan od <?>
3o£ 8.—12. ure donolndnA mm   -»t xN
Uradne ure : razun nedelj in praznikov vsak dan od
8,—12. ure dopoludne. (304-33)
<jjj> Poštnega hranilnićnega urada štev. 828.406.   Telefon štev. 57. CD
€-->
Med. univ.
dr. Ivan Zajec
ordinira
o cl  1. do
Sv. Petra cesta št. 101
z
(943—1)
I    Zarezane strešnike |
^ vštricne (Strangfalzziegel) in francoske (gepreste Falzziegel) ^£
I      zidarsko opeko |
* GGITient roman in portland ^
i     glinaste peči in štedilnike '$
jjj ploŠČO za tlak samotne in cemetne jjj
kakor tudi C854—2)
vse drugo stavbinsko blago
■js     ponujajo po najnižjih cenah v poljubnih množ?nah ^
I F. P. Vidic & Comp., Ljubljana. [
Zahvala in priporočilo.
Povodcm svojega odhoda iz prijazne Pcstojine v belo Ljubljano, izrekam vsem svojim cenj. gostom in odjemalcem piva za zaupanje, katero so mi tekom 10 let izkazovali, svojo najsrčnejšo zahvalo ter prosim, da mi isto ohranijo i v bodoče.
Zajedno naznanim veleči njenemu občinstvu stol. mesta Ljubljane in okolice, da sem prevzel s m« aprilom       !• dobro znano
gostilno „pri Novem svetu"
na jtfartja Terezije cesti.
Točil bodem izvršna in primtna dolenjska, lati-Blm. in
štaJerMka vina ter občeznano izborno piv« iz tovarne bratov Koslerjev v Ljubljani.
Istotako bodem svojim cenjenim gostom postregel w. okiiftiilnil rorklml in mrzlimi Jedili.
Sprejemal bodem tudi ahonemenl  na ItOMllc« In večerjo. Cene po dogovoru.
f*H ffOMtllnl Je lep Holnenal \rt* (ig. kegljalcem je  na razpolago  lepo  urejeno Uesrljlure, .,ballnarjemu pa prostorno dvorišče.   —   Pripravljen je tudi čeden, zračen hlev za konje.
Oziraje se na svoje mnogoletne izkušnje v gostilniški obrti, skušal bodem slavno občinstvo povsem zadovoljiti ter njegovim zahtevam po-popolnoma ustreči. ^930—1) Proseč obilnega obiska in blage naklonjenosti, bilježim z odličnim spoštovanjem
Postojna — Ljubljana.
gostilničar
Oprospeh
„Ustredni
Matice Školske"
Humpolško lodensko blago.
Moderno sukno za obleke
iz čiste ovčje volne razpošilja  po zelo nizkih cenah (76i— 5)
Karol Kocian
tovarna za sukneno blago
v  Humpolcih   na Češkem.
HT Vzorci na zahtevanje franko, "pfi
Konverzija
rent.
0d 30. marca nadalje prevzema 4-2 odstotne rentne titr&s v svrha ko-lekovanja in sicer popolnoma brezplačno i«*s>
Menjalnica
S.C.Jitager
Ljubljana.
am. znamka: Sidro.
Liniment Caps. Comp.
iz Klehterjeve lekarne % l*r»jcl
priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 80 h., K 140 in
K 2'— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v zaklepnicah z našo varstveno znamko „sidro" iz Richterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je da je dobil originalni izdelek. (2411—27)
Klehterjeva lekarna pri zlatem lemu
v Pragi, I., Eliščina c. 5.
Pariška svetovna razstava 1900.
£4U LENTIFBICE Dl]D0CTEUR P1ERRR
a^ PARI S ž
Sveiovnoslavna ustna voda.
Dobiva se povsod.     (231—20)
Aleksandrov
ejmi in romance
Elegantno opremljena knjiga S portretom in autografom pesnica in uvodom /j peresa
dr. Jvana Prijatelja.
Cena :
If^usno  broš- Jf 3'50, po pošti jf 3'70, v ijvirni platneni vejbi Jf 5'—, po pošti Jf 5-20.
Zalomil : (1832-103)
Lau. £cr)iucntncr v Ljubljani.
Jtfaročita
na donavske krape Mf#/#f* j     sprejemajo se do
Rnai 222SLESZ! Ponedeljka, 6. aprila
Fo kapucinskem načinu namočena 9io-3)
poleiioTrka M
dobiva se celi veliki teden vedno sveža  kakor tudi
graške in      2£mm *%*m 1^* ^ v Prlztlano doh*
xi      f Tli hI iT mM   kakovosti  in po praške  dUItlVlS     najnižji ceni.
Sunke se na zahtevanje brezplačno kuhajo!!
JOS. MURNIK, Ljubljana
špecerijska in delikatesna trgovina z vinarno.
®i®i®i®i®i®i®
©
®
®i®i®i®i®i®i®
®
®
®
-►2*« V novi stavbi • Predilnili ulicali
e oddajo za avgust-termin elegantna, svetla in suha
a 3 in 4 sobami, kopalnimi  in poselskimi sobami z vso priti-klino (prostorne podstrešne stanice) balkon in hodn'k za čiščenje, upeljana električna razsvetljava in poraba   dvoriščnega parka. Več B© izve vsak dan nd 11   ure dopoldne  do  4  ure po
poldne pri Frideriku Stark, Bieivveisova cesta štev. 20,
III. nadstropje, levo. (860—2)
4 >»
mfm
®I®I®I®I®I®|®D®|®|®|®|®|®|®
J Varujte si svojo korist!!^
w—-:— ■
Obiščite
veliko prodajo blaga
merikancu'
(poprej Deller)
ri trg št. 1
v
a ni
M
kjer se dobi razun finega modnega sukna, batista. volnenih preprog, raznega platna za postelje, blaga za matraee in solnini-kov, tudi okoli 50 tncatov obrobljenih J|
platnenih brisalk po 11 kr. komad: okoli 100 tncatov platnenih servijet. tncat po 48 kr., okoli 2000 metrov raznega pralnega blaga a 15 kr.
5: lise to se dobiva še do preklica! S
le
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".